DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji sntia mesečno Din JO.—, v Inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upraval Maribor, Ruško ettta S poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podruinice: Ljubljana, Do* iavsko nbortdca — C*II«, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopUl se ne vročmjo. — NatronUrana pisma se ne sprejemajo. — Mati oglasi trgov, značaje vsaka beseda Din l.—s moli ogloM. M tlaMio r iooiolde neme*« delavstvu i* nomeiitntem, vsaka beseda Din OJ* Štev. 49 • Maribor, sobota, dne 27. aprila 1940 t Leto XV Med vojno in povojni Velike žrtve prinaša in bo prinašalo delavstvo. Vojne in povojne razmere so izredne. 0 tem ni dvoma. To smo čutili v svetovni vojni, čutimo pa tudi sedaj, zlasti delavci onih dežel, ki so zapletene v vojno. Predvsem, če ne vpoštevamo krvnih žrtev, so ta zla v kršitvi svoboščin in poslabšanju socialnih razmer. — Vojni diktatorji zahtevajo zase absolutizem, dočim se socialna vprašanja ob vojnem času prezirajo, družba pa pospeši svojo eksploatacijo državljanov v svojem interesu in v interesu financiranja vojne, ki ga zahteva od družbe vojna diktatura. Delavstvo izgubi v takih razmerah ninogo svojega vpliva na socialne raz ^ere tudi, če ga je prej imelo, ker se odreka več ali manj politična svoboda, zlasti pa pravica do kolektivne borbe za svoje pravice. V vojnih razmerah se gospodarstvo in vsa produkcija prilagodi vojni potrebi, ne toliko socialni. Industrija se prelevi v vojno industrijo, za kar je treba mnogo reform. Tovarne postajajo polagoma v velikem delu neprimerne za mimo gospodarstvo. To pa pomeni, da so posledice nenormalnega gospodarstva v vojni ob povratku v normalno gospodarstvo neprimerno težje in hujše za delovne sloje, kakor je to bilo ob prehodu v vojno stanje, ko se je razcvetela gospodarstvo unjčujoča vojna industrija. Ob povratku iz vojne dobe v mirno, je zopet treba reforme in preureditev gospodarske politike. Ta reforma in preureditev je še mnogo težja kakor prva, ker so med vojno nastale težkoče glede zamenjave blaga, to je trgovine, domače in zunanje. Po vojni nastane torej pravi kaos v produkciji in na trgu, zaradi česar nastane neizbežna gospodarska kriza, ki vrže na cesto stotisoče in milijone delavcev, kjer ostajajo lahko daljšo dobo brez dela in kruha. Take so neizogibne posledice vojne. Zato tudi ne moremo in ne smemo obsojati delavstva v vojujočih se državah, če skuša že med vojno ohraniti svoj vpliv v vojnih vladah ter se pripravljati obenem na konec vojne, ko bo treba delavski vpliv povečati in pomnožiti, da ne obleži vsa bremena vojnih grehov na plečih delavstva. Delavstvo zahteva po vojni nove boljše razmere. Novo družbo zahteva, ki bo priznavala delavstvu enakopravnost in socialno pravico. Na to stvar smo opozorili naše čita-telje zaraditega, ker smatramo, da je ta Problem danes najvažnejši. Problem zahteva politično in strokovno organiziranje delavstva v enotnem solidarnem delavskem socialističnem gibanju. — Strašen zločin nad delavstvom je cepljenje njegovih vrst spričo razmer in dogodkov, ki nas čakajo. Neorganizirane in razcepljene nas bodo pohodili, združene pa nikdar in tudi v tem važnem trenutku ne. B IB OJ1 na N orves k em se stop VOD- lil njiijejo Nemci se trudijo, da bi preprečili dovoz pojačanj za zavezniško armado ia In vojna V Londonu je govoril v sredo, dne 24. t. m. poslanec angleške delavske stranke ter se odločno izrekel za nadaljevanje vojne. Govornik Greenvvood nieni, da je Nemčija napravila težko napako, ko je napadla Dansko in Norveško. Pripravljajo se celo Zedinjene države za primer, če bi se vojna razširila. Greenwood je še prav posebno poudaril potrebo svobode igovora tudi v sedanjem položaju in rekel, da je svoboda v Angliji najmočnejše orožje. Vesti iz Norveške, ki prihajajo iz obeh vojskujočih se taborov, kakor tudi preko Švedske, soglašajo v tem, da so se pričeli na posameznih odsekih boji večjega obsega, ki se zadnje dni stopnjujejo bolj in bolj. Nemci se trudijo, da bi s pomočjo letalskih napadov preprečili dovoz novih čet zaveznikov, kakor tudi vojnega ma-terijala, ki ga izkrcavajo zavezniki pri Namsosu, severno od Trondhjema in južno od Trondhjema pri Ansdalsnesu. Zlasti spravljajo na Norveško nova ojačenja, ki so jim potrebna, ako hočejo obdržati ozemlje, ki so ga do sedaj zasedli Te nemške akcije izzivajo protiakcije na strani zaveznikov, ki hite z dovažanjem novih čet in vojnega materijala ter živeža, na drugi strani pa podvzemajo napade velikega obsega na nemška letalska oporišča, tako na Norveškem, kot tudi na Danskem in na otoku Sylt, ki so najbližja norveškemu bojišču. Nemci imajo to prednost pred zavez- niki, da imajo v svoji posesti letališča na Norveškem kopnem, dočim si jih morajo zavezniki najbrž šele ustvariti, oz. uporabljati vojne ladje, s katerih se dvigajo letala, v kolikor ne lete na Norveško iz angleških letališč, kar pa je seveda dolga pot. Ako je namen Nemcev, da vdro tudi na Švedsko, potem je razumljivo, ako hočejo čim bolj ojačiti svojo armado na Norveškem, ker bi v tem slučaju lahko napadli Švedsko od zahoda, juga in vzhoda (od juga in vzhoda z morja). Poloial na bojlttlh Na Norveškem so tri bojišča: Nemške čete v odseku pri Narviku so po švedskih porcčilih popolnoma odrezane. *) Na bojišču severno od Trondhjema je položaj približno ta-le: Zavezniki prodirajo iz Namsosa proti jugu ob železniški progi. Dospeli so do Steinkjera, kjer se razvijajo boji z menjajočim se uspehom. Nemci so vrgli na to točko večje število svojih čet iz Trondhjema, ki jih podpirajo nemške vojne ladje, , ..»iU v trond- hjemiskem fjordu. Trondhjemski fjord je namreč okrog 100 km dolg in sega proti severu do Steinkjera. Nemška poročila pravijo, da so to mesto zavzele nemške čete. Od juga Trondhjema prodirajo zavezniki od Domabasa preko Storena proti Trondhjemu. N » -v « - -••.!# tg Položaj na glavnem bojišču severno od Osla na črti Lillienhamer—■-Amot (severno od Elveruma)—švedska meja je za Norvežane neugoden. Nem- ške sile so tu osredotočene in v veliki premoči ter se opirajo na Oslo kot operacijsko bazo. t* • , Je Norveške čete so se tu umaknile. V ostalem je položaj na Norveškem v glavnem nespremenjen. Poročila trdijo, da pride na Norveško poveljnik nemškega letalstva general Milch, v. Imenovan je tudi nemški komisar za Norveško dr. Terboven. Švedska je pripravljena V nemških pristaniščih v Baltiškem mcrju in na obali Danske je opažati koncentriranje nemških čet in vkrcaVanje Iz angleških virov poročajo: »Odkar so Nemci vdrli na Dansko in na Norveško, se tudi Švedska ne počuti več varno. Zadnje dni javljajo, da se ponovno zbirajo nemške čete v pritaniščih v Baltiškem morju in na obali Danske. Ne ve se še točno, kam so te čete namenjene, toda ker so opazili, da se vkrcavanje vrši na ledolomilce, sklepajo, da Nemčija namerava napasti Švedsko z juga in v Botniškem zalivu, ki je sedaj še zamrznjen in je plovba mogoča samo s pomočjo ledolomilcev. Napad na Botniški zaliv bi bil še najbolj verjeten, ker je tam pristanišče Lulea, odkoder vodi železnica proti Ki-runi, kjer se nahajajo znana bogata ležišča železne rude in odkoder vodi železnica na Norveško v Narvik. Na Švedskem domnevajo, da bo Nemčija prisiljena napasti Švedsko, ker sicer ne bo mogla nuditi pomoči svojim četam na Norveškem, kamor more prevažati moštvo in materijal ter hrano domala samo še z letali. Nemški tisk in nemški radio očitata Švedski, da ne varuje dovolj svoje nevtralnosti, da kaže očitno svoje simpatije za zaveznike in podobno. Toda Švedska je pripravljena in vojska deloma že mobilizirana.« slavili nemško orožje, so pričeli pisali, da se bodo pravi boji na Norveškem šele pričeli in da je njih izid negotov. List »Italia« pa je 23. aprila objavil članek, v katerem se odkrito izjavlja proti vsaki vojaški intervenciji Italije, naglašujoč, da se sedanja vojna Italije prav nič ne tiče. Italija se nahaja v vojni že od 1. 1935. in je že izvojevala najslavnejše zmage. Sedaj se hoče utrditi na svojih novih položajih. Zato ji tudi nihče ne more zameriti, če želi ostati izven sedanje vojne. Članek je očitno proti temu, da bi šla Italija v vojno na strani Nemčije in začudi, ker ni mogel biti objavljen brez pritrdila vladine cen- zure. Raigovori med Anglijo In Sovjetsko Rusijo glede sklenitve trgovinskega dogovora Pogajanja za sklenitev trgovinskega dogovora med Anglijo in Sovjetsko Rusijo se po švicarskih vesteh nadaljujejo. Anglija zahteva jamstva, da surovine in industrijski izdelki, ki jih bo pošiljala v Sovjetsko Rusijo, ne bodo od tam prodani Nemčiji. Domneva se pa tudi, da se sporedno s temi razgovori vrše politična posveto vanja. Trdi se, da Sovjetska Rusija ni zadovoljna z nemškim vdorom, na Norveško. Izhod iz Baltiškega morja je za rusko mornarico zaprt, ker ga drže v svojih rokah Nemci, odkar so se polastili Danske. Te domneve do neke mere opravičuje pisanje sovjetskega tiska in poročanje sovjetskega radia. Do pred nedavnim sta tisk in radio poveličevala nemški nastop na Danskem in Norveškem in sploh nista prinašala zavezniških vojnih poročil. Sedaj se je to korenito spremenilo. Radio in tisk prinašata poročila obeh taborov in pri tem skrbno pazita, da so poročila enega in drugega tabora enako dolga. Rusija ne bo sodelovala v te} vojni United Press poroča, da je ruski radio izjavil v poročilu o norveški vojni v nemščini in angleščini, da Rusija ne bo sodelovala v tej vojni. Italija In zavesnlkl Čez noč zopet drugače kot pretekli teden. Vesti iz Italije ne povedo nič določnega o zadržanju Italije in tudi ne o njenih bližnjih namerah. Opaža pa se, da je nastopil preokret v pisanju italijanskih listov, kar znači, da je ta preokret dik- tiran od režima, ki ima v Italiji vso oblast nad časopisjem. Italijanski listi, ki so pred par dnevi pisali o nemški akciji na Norveškem, kot o popolnoma uspelem podvigu in O tem je sklepal veliki vojni svet v Londonu Uradni komunike vojnega sveta v Parizu in potem v Londonu pravi, da je vojni svet razpravljal o prevažanju čet na Norveško, o položaju Švedske, o Balkanu, češ, da je položaj manj napet Deputacija svobodnih strokovnih organizacij pri ministru za socialno politiko. Svobodne strokovne organizacije so te dni poslale v Beograd posebno depu-tacijo v ministrstvo socialne politike, da opozori gospoda ministra na svoje zahteve glede socialnopolitičnih ustanov borze dela, socialnega zavarovanja, volitev obratnih zaupnikov in naraščajoče draginje. Glede socialnega zavarovanja organizacije niso proti reformam, kolikor so potrebne, zahtevajo pa, da se jim načrt o reformah na legalen način predloži v izjavo kot interesentom, ker imajo zakonito pravico o eventualnih reformah soodločati. Vlada bo prenesla svoja zakonodajna pooblastila na senat? Iz Beograda poročajo, da na rr.erava vlada prenesti svoje zakonodajne posle na senat, ker ni parlamenta. Po čl. 116 ustav* je tudi to mogoče. Koliko znaSaio zgube letal v volni? Koliko je treba delavcev za letalsko industrijo? Časopis »Aeroplan« je objavil v aprilski številki studijo o številu delavcev, ki so potrebni letalski industriji in njenim sporednim industrijskim panogam. Izgube letalstva v voijni znašajo 61.2 odst. pri bombarderjih, 13.8 odst. pri iz-vidniških letalih in 18 odst. pri šolskih letalih. Moč letalstva za visi torej od dveh glavnih faktorjev: njenih materialnih sredstev države in števila industrijskih delavcev. Vendar je najbolj odločujoč moment število delavcev. Računi Wagemanovega instituta kažejo, da je treba za vsako letalo s pilotom in izvidnikom, ki upravlja s strojno puško, imeti v zaledju 60 delavcev, nek francoski strokovnjak trdi, da je dovolj samo 25 delavcev, med tem ko italijanski strokovnjaki pravijo, da 33. Računajmo letalsko floto od 26.000 aparatov, ki so izdelani iz kovine in tehtajo povprečno 5000 kg; od teh aparatov naj jih bo 50 odst. bombnikov, 32 odst. izvidniških letal in 18 odst. šolskih letal. — Letalska industrija mora v tem slučaju izdelati letno najmanj 117.000 novih letal, ako se naj stalež letal ohrani na prvotni višini. Za izdelavo tako ogromnega števila letal, sku- paj z motorji, instrumenti in rezervnimi deli, je treba po računih imenovanega časopisa 2,391.148 delavcev. K temu številu pa je potrebno dodati še delovno silo za proizvodnjo goriva in maziva, uniform in opreme, kakor tudi za razpošiljanje aparatov. Zato nikakor ni pretirano, ako računamo, da se v to svrho potrebna delovna sila poveča še za 50 odstotkov od poprej navedenega števila. Torej bi bilo potrebno za vzdrževanje zračne flote od 26.000 aparatov za časa vojne 3,593.218 delavcev. Tri in pol milijona delavcev znači 27 odstotkov nemškega industrijskega delavstva. Pri tem pa je treba vpoštevati, da je v Nemčiji potrebno za izdelovanje nadomestkov mnoigo več delovne sile kot n. pr. v Angliji. Za izdelavo 100 ton kavčuka je treba v Angliji 45 delavcev, v Nemčiji, kjer delajo kavčuk iz »bune«, pa 75 ljudi. Nemčija je dobila z zasedbo Češke dobro kvalificirane delavce za vojno industrijo, to pa ne velja za Poljsko. Zavezniki pa imajo prvovrstno kvalificirano delovno silo doma, v do-minijonih in razen tega razpolagajo z možnostjo nakupa letal v Zedinjenih državah. D&ma in (ta st/eh* Pred koncem sedanje vojne tudi ne bo slovenske avtonomije. Tako je izjavil gradbeni minister dr. Krek dne 21. aprila t. 1. na shodu v Trbovljah in dodal, da Slovenci, ki smo doprinesli že toliko žrtev za slogo vseh Jugoslovanov, ne silimo k prehitri realizaciji naše slovenske samouprave. Čudimo se. Prejšnji ipetek je imela Z.veza industrije svoj občni zbor v Ljubljani. Na občnem zboru je predložil generalni tajnik dr. Adolf Golia poslovno poročilo, v katerem pravi, da zahteva industrija Slovenije, 'd'a se priznaOUZDu v Ljubljani svojstvo samostojnega urada. Ni prav jasno, kakšno 'Svojstvo samostojnosti nusli s tem. Čudimo se ipa tej zahtevi, ker se ne ujema s treznimi srbskimi in hrvaškimi naziranii industrijcev o 'tem vprašanju. Tajnik dr. GoIm je sam vodil samoupravo OUZD več let in mora poznati bistvo in povezanost zavarovanja, vedeti pa .mora tudi, da bo potem naša industrija razpolagala z »velikimi« rezervami zavarovanja Gospodarski stiki med Jugoslavijo in Rusijo. Rusija je že pred tremi leti hotela pripraviti gospodarske stike z Jugoslavijo, ki je bila edina država brez gospodarsko političnih odnoša-jev z njo. Takrat je posredoval bukareški češkoslovaški poslanik dr. Šeba, da ibi s te® okrepil malo antanto. Sedanja posredovanja so pa prišla baje iz Londona, ker ij'e tudi Moskva za to, da ostane sedanji položaj na Balkanu nespremenjen. Rusija nudi garancije, da se ne bo vmešavala v notranje politične zadeve Jugoslavije. Prvi posveti so se vršili s sovjetskim poslanikom v Ankari in je na to prišlo do uradnega stika. Načelna vprašanja so bila že razčiščena. V Moskvi gre samo še za tekstiranje trgovinke pogodbe. Kdo ogroža mir na Balkanu? »Hrvatski dnevnik« piše: »Pri balkanskih dlržavah vlada samo odločna volja, da se upro vsakemu napadu, med tem ko niti ena izmed njih nima napadalnih teženj. Tega razpoloženja ne more pokvariti navadna bajka. Gospodje industrijci teh stvari1 n°bena propaganda, niti ne morejo nanj vpli Kal pravi guverner slovaSke narodne banke o slovaškem gospodarstvu? Guverner slovaške narodne banke dr. Karvaš je objavil poročilo o gospodarskem položaju Slovaške v prvem letu njenega obstoja: »Promet slovaškega kapitala v 1. 1939 ne daje naijlepše slike. Stvarjanje kapitala je zelo majhno. Zaupanje v finance je bilo tako zelo omajano, da se namesto porasta čuti vedno večje opadanje hranilnih vlog. Hranilne vloge so ljudje dvigali, namesto vlagali. Koncem 1. 1939 je bilo hranilnih vlog 2990 milijonov kron, kar znači v primeru s 1. januarjem znižanje za skoro pol milijarde. — Stanje hranilnih vlog predstavlja samo polovico letnega slovaškega narodnega dohodka. Tako stanje se mora označiti v normalnih časih kot silno nizko.« — Nadalje se v poročilu naglasa, da vlada pomanjkanje kapitala za investicije in še bolj prometnega kapitala. Petina, če ne celo četrtina denarja je shranjenega doma. Guverner zahteva, da se zagotovi pravna sigurnost in sigurnost vlog Splošna situacija na Slovaškem je razvidna iz poročila guvernerjevih besed: »Ako so slovaška narodna banka in gospodarstveniki morali v preteklem letu premagati gotove težkoče, bodo morali storiti to tudi v tem letu in to še v povečani meri. Dejstvo, da je naše gospodarstvo, z zrelišča zaposlenosti, odvisno v gotovih pravcih od zunanjih momentov, nas mora vzpodbuditi na večjo in neprestano opreznost. Razdobje, ki smo ga preživeli, ne more še služiti kot podlaga za dokončne zaključke o slovaškem gospodarstvu. Lahiko bi se nam pripetila neprijetna iznenadenja, ako ne bomo dovolj pripravljeni.« Razno Finske izgube v vojni po podatkih ameriškega »Rdečega križa«. Po podatkih ameriškega »Rdečega križa«, ki je deloval imed vojno na Finskem, je padlo v vojni 18.000 finskih vojakov, 40.000 pa je bilo ranjenih. Te Številke se, kakor vidimo, znatno razlikujejo od številk, ki jih je navedel komisar za zunanje zadeve Molotov v svojem govoru pred vrhovnim sovjetskim svetom. Razna nova nadomestila skušajo iznajti nemški tehniki, Holandski dnevnik »Telegraaf« poroča, 'da so kemiki znane I. G. Farbenindustrie izdelali takozvano »Igepon«-m.ilo, za katere izdelovanje skoro ni potrebno nič masti. Isti list poroča, da so v Nemčiji iznašli postopek za izdelovanje klobučevine iz las. Nemški frizerji so dobili nalog, da morajto postrižene lase zbirati ter jih oddajati oblastem. George Necoll Warnes, predstavnik delavske stranke v Lloyd Georgejevi vojni vladi in sopodpisnik verzajlske mirovne pogodbe, je minule dni umrl v Londonu. Prenos tujega kapitala iz Anglije. Angleški finančni minister John Simon je izjavil, da vlada ne bo izdala nobene prepovedi glede prenosa vrednostnih papirjev in denarja, ki se nahaja v Angliji v rokah inozemcev, v tuje države, razen v one. s katerimi je Anglija v vojni. podrobno ne morejo poznati, pač pa bi jih razumeli, če bi se jim razjasnilo dejanski stan. Industrijci morejo za to zahtevo imeti samo dva motiva, ali da se zavarovanje poslabša in s tem znižajo bremena ali pa hočejo biti gospodarji v »svoji hiši« in gospodarili po svoje. To so pa iLuzije. Zavarovanje mora imeti varno naložene rezerve in zavarovanje, ki sloni na vzajemnosti, bo treba iziboljšavati. Da slovenski industrieji mislijo tako, nam priča dejstvo, da na zborovanjih in v resolucijah že več let poudarjajo, da je treba »socialna bremena 'Prilagoditi gospodarskemu razvoju«, ito je poslabšati. »Sle venčarji« in Hrvatska. »Slovenec« je objavil izvleček članka 'O 'političnem' položaju na Hrvatskem v zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami, ki je izšel v »Ra'dničkih novinah«. V članku je naslikan položaj v hrvatskih mestih, kjer se je razbohotilo frankovstvo in zraslo HSS čez glavo. Toda »Slovenec« ne bi bil »Slovenec«, ako ne bi k temu članku brizgnil nekoliko strupa proti socialistom. Pravi namreč, da pri občinskih volitvah socialisti ne bi prišli v poštev niti v hrvatskih mestih, niti na podeželju. Namesto tega naj bi »Slovenec« raje povedal svojim bralcem, kod vse bo pri občinskih volitvah na Hrvatskem nastopila katoliška stranka. I* . , _ . . » . . i ^ . ,• Socialistično gibanje na Hrvatskem je gotovo šibko, toda raste samo iz sebe in iz zavednosti, ki je v naših ljuidleh. Ko bodo ljudje spoznali tiste, ki danes 'pljujejo na 'to, kar so včeraj oboževali in obratno, ližejo, kar so včeraj opljuvali, se b,o korenito zasukalo na Hrvatskem Jugoslovanska delegacija v Moskvi. Po poročilu Avale je jugoslovanska delegacija, ki jo vodi Milorad Gjorgjevič, prispelo dne 25. t. m. v Moskvo, kjer so jo sprejeli zastopniki sovjetske vlade. O sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko je dal diajšo izjavo poročevalcem trgovinski minister, ki se nahaja v Budimpešti, v! kateri poudarja, da :je gospodarsko sodelovanje med obema državama potrebno in koristno za oba j naroda. vati neke tobožne grožnje zaveznikov, Anglije in Francije, o čemer pišejo neki inozemski listi, in to iz enostavnega razloga, ker so zavezniki tako daleč od balkanskih držav, da bi njihove pretnje ostale brez kakršnegakoli efekta. —• Spričo tega je jasno, da bo vladial na Balkanu mir vse dotlej, dokler bosta to želeli dve sosednji velesili, ker oddaljene velesile fizično niti niso sposobne, dia bi ta mir porušile. — Izjave, ki jih čitamo v italijanskih in nemških listih, nas stalno zagotavljajo, da niti Nemčija, niti Italija ne pripravlja nobene akcije na jugovzhodu, spričo tega, ako se vse to upošteva, danes ni nobenih znakov, ki bi kazali na to, da bi se utegnila vojna razširiti tudi na ta del Evrope. Uvoz in izvoz domačih in tujih valut v Francijo in iz Francije je vezan na dovoljenje urada za valute. Tuje valute in zlato, ki se nahaja v Franciji v privatnih rokah, ni podvrženo popisu, pač pa valute in zlato, ki ga imajo francoski državljani v inozemstvu. Leninovo 70. rojstno obletnico so v Rusiji svečano prsolavljali. * Drugi tir na progi Zagreb—Zidani most še ne bo t> položen, dasi bi ibil zelo nujno potreben. V novi uredbi o gradnji železniških prog ta proga ni vpoštevana, "4 Naše radijske postaje. Preteklo leto ie bilo objavljeno, da je država odkupila beograjsko in zagrebško radio oddajno postajo. Iz pisanja hrvatskih listov pa se vidi, da je zagrebška postaja še do danes v rokah zasebnikov in da je še vedno tako šibka, da se je ne čuje • h\ Jadranska železnica na Kotor. Izšla je uredba o graditvi normalno tirne proige, ki bo vezala Beograd z Jadranskim morjem: in imela svoje izhodišče v Kotoru. Železnica ibo tekla deloma tudi po ozemliu nekdanje Črne gore in bo imela odcepek od Nikšiča na Podgorico. 5 *•' Morilec do naročilu. Ravnatelja gozdne u-prave v Han Pijesku je ustrelil nek gozdni manipulant Andrija Tutič po naročilu nekega gozdarja. Zasebne elektrarne se bore proti načrtu o elektrifikaciji države. Najbolj so .proti temu, da bi smele državne in samoupravne elektrarne določati ceno toku in pa, da bi država in samouprave imele pravico odkupiti zasebne elektrarne še pred' potekom njihove koncesije. Žane Grey: 99 Mož iz gozda Helen je iskala besed, a spregovoriti ni mogla. Royjeva preprosta ugotovitev, da jo Dale ljubi, je njeno razburjenje neizmerno povečala in dala njenim mislim čisto drugo smer. Pozabila je, kaj jo je še pravkar težilo. Ni si upala več Roya pogledati. »Miss Helen, ne razburjajte se radi tega«, je rekel mehko. »Vi gotovo tega niste krivi. Dejstvo, da ste vi prišli na zapad, ni v vsodi Beasleya ničesar spremenilo, kvečjemu, da jo je morda pospešilo. — Moj oče je star in kar on govori, se sliši kakor zgodovina. On ve za tisoč dogodkov v prošlosti. Ho, v naravi teh dogodkov je že vnaprej določeno, da mora Beasley v svoji najlepši moški dobi v pekel. Ljudje njegove vrste se na zapadu ne postarajo... Zato mislim, da se vam radi tega ni treba razburjati in biti žalostnim. Saj imate prijatelje.« S pretrganimi besedami, ki niso imele prave zveze med seboj, se mu je Helen zahvalila in ker je medtem pozabila na svoj običajni obhod skozi hleve in staje, je hitela nazaj v hišo, globoko presunjena, srce ji je bilo kakor kladivo, pred očmi ji je vstajala megla in v prsih so ji divjala čustva, ki jih ni mogla obvladati. Roy Beeman je izustil trditev, ki jo je popolnoma vrgla iz tira. Zdela se je čisto naravna in enostavna, vendar usodepolna. Slišati, da1 jo Dale ljubi, — slišati to odkrito in resno iz ust njegovega najboljšega prijatelja, je bilo preveč čudno, sladko, da bi mogla prav verjeti. Mar je to mogoče? Njena lastna zavest ji je to potrjevala, vendar je bilo to nekaj čisto drugega, kakor pa odkrita izjava iz ust moža Zdaj niso bile to več samo sladke sanje, skrivnost, ki je mislila, da je samo njena. Kako se je hranila s to skrivnostjo, ki jo je čuvala globoko v svojem srcu! Osvežujoča sapa je pregnala motno senco z njenih oči, ko je malo pozneje gledala proti gorovju in njen pogled je postal jasno pronicav in oster. V vsej krasoti so kipele gore proti nebu. Črne brazde in pege so se kazale na pobočjih, kjer je še pred nekaj dnevi bilo vse belo. Sneg je hitro tajal. Kmalu bo lahko Dale prišel doli v Pine. To bo dogodek, ki si ga je Helen tako silno želela, ki pa se ga je obenem tako silno bala, kakor se ni bala še ničesar doslej. Opoldanski zvonec, ki je vabil k obedu, jo je zdramil iz njenih sanj; kako sem se zapustila in polenila, je pomislila. Kako so te ure hitro potekle! Še obeda si danes nisem zaslužila. Bo ni bilo niti v jedilnici, niti v svoji tsobi, a tudi skozi okna se je ni moglo nikjer videti. Helen je s hišnega praga za njo oprezovala, a Bo ni bilo od nikoder. Že prej se je večkrat zgodilo, da je izostala, a Helen se radi tega ni preveč razburjala. Tokrat jo je pa začelo skrbeti. Njeni živci iso vnaprej slutili nekaj neprijetnega. Njena čustva so bila silno občutljiva, zdelo se ji je, da celo v ozračju vlada nek pritisk. Sama je obedovala, iz njenih oči je odsevala bojazen, ki jo tudi pred staro Mehikanko Marijo, ki ji je stregla, ni mogla prikriti. Po obedu je dala sporočiti Royu in Carmichaelu, naj pustita vse drugo in zajašeta konja ter gresta iskati Bo. Potem se je odločno poglobila v svoje poslovne knjige, dokler je ni zdramilo naglo peketanje konjskih kopit, ki se je slišalo z dvorišča, da je vstala in stekla na verando. Roy je prijezdil skozi dvoriščna vrata. »Našli?«, je hitro vprašala Helen, »Nobenih sledov nisem našel na severni strani«, je odgovoril Roy, medtem ko je razjahal in vrgel povodce konju čez glavo. »Zato sem jahal nazaj, da bi povzel njeno sled od konjske staje. Tedaj pa sem zagledal Las Vegasa, ki mi je mahal s svojim sombrerom. Prijezdil je z južne strani. Tukaj je.« Carmichael se je v lahkem trabu prizibal po poti sedeč na velikem Heleninem vrancu in je dvigal za seboj goste oblake prahu. »Ho, on jo je videl, čisto gotovo«, je olajšano izjavil Roy, ko je Carmichael pridirjal na dvorišče. »Miss Neli, ona že prihaja«, je rekel co~wboy, ko je zaustavil konja in na svoj poseben, prikupen način zdrknil iz sedla. Potem je z močno, značajno kretnjo zalučal svoj sombrero na verando in dvignil obe roki. »Imam občutek, da je stvar začela!« »Oj, kaj se je začelo?«, je vzkliknila Helen. »Govori razumljivo, Las Vegas«, ga je opomnil Roy. »Miss Helen je danes malce nervozna. Se je kaj zgodilo?« »Da, samo ne vem kaj«, je odvrnil Carmichael in globoko dihal. »Dragi moji, zdi se mi, da se starani. Kajti počutil >sem se strašno neprijetno, dokler nisem zagledal Bo. Jezdila je tam doli z griča in potem preko doline. Jezdila je precej hitro in mora biti že v nekaj trenutkih tukaj, če se ni ustavila v vasi.« »Ho, zdaj jo slišim prihajati«, je rekel Roy. »b1 — če bi me za to vprašal, bi ti moral reči, da jaha res precej naglo.« Helen je slišala lahke, hitre, ritmične udarce kopit in potem je zagledala zunaj na ovinku ceste, ki je vodila v Pine, sestrinega mustanga, ki se je ves upehan in penat v diru približeval. (Dalje prihodnjič-) Iv naših UccUd/ MARIBOR Majska akademija delavskih kulturnih druStev se bo vršila v soboto, dne 4. maja t. 1. s pričetkom ob pol 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«) na Aleksandrovi cesti. Vstopnice v predprodaji se dobijo v upravi našega lista in v tajništvu KMO ter pri društvenih odbornikih in zaupnikih. Opozarjamo na to važno prireditev vse delavce in delavke in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Okrog 7000 ha zemlje bi se pridobilo z regulacijo Dravske struge med Mariborom in Ormožom. Ce bi se pa v zvezi s tem ukrenilo tudi izsuševanje močvirnatih polj, bi se Pa po mnenju strokovnjakovi lahko pridobilo okrog 20 do 25 tisoč ha zemlje, ki bi jo lahko s pridom uporabljali naši poljedelci. Vsekakor bi se bogato izplačalo izvesti ta načrt, ker bi dobili številni delavci na ta način zaposlitev, na drugi strani pa bi poleg rodovitne zemlje, ki je pri nas tako zelo iprimanjkuje, bila odstranjena tudi neke vrste malarija, ki se v teh krajih od časa do časa pojavlja. Staro mestno pokopališče iho s 1. majem kon-čmoveljavno ukinjeno in zaprto, tako je razglasil te dni mestni magistrat. Do tega dne naj se lastniki grobov pobrigajo za prenos ostankov svojih pokojnikov in za odstranjenje spomenikov; po 1. maju ne bo nihče več smel na pokopališče, spomeniki, ki bad'o po tem -dnevu še ostali na pokopališču, pripadajo v last mestni občini. Tako je odrejemo čisto na kratko, čeprav še danes ni pojasnjeno, čigava last je prav za prav to pokopališče. Javnost s to rešitvijo ni čisto zadovoljna; že takoj, ko se je začelo govoriti o ukinitvi, so bili izneseni predlogi, naj bi se v tem slučaju ne onečastilo tega svetega kraja, marveč, naj bi se ga še nadalje pustilo kot nekak posvečen, kulturni park, z vsema važnejšimi spomeniki na svojem mestu, ker je to najgovornejšii kulturni muzej mesta Maribora za zadnjih 150 let. ’ 1 - > ■ ' ■< \ - t) *• - S - * n- Umestno bi bilo, da bi se vsaj za naše najzaslužnejše pokojnike pustilo v tem starem gaju mirno počivališče., čeprav v skupni grobnici, da bi imel tudi Maribor svoj panteon na dostojnem mestu. Zdaj pa se jih hoče prenesti daleč doli na Pobrežje, kjer (jih bo težko kak tujec našel. 4 * *■- Vili \i vi ‘. m Šola za vlakovodje. Pred leti so se potego-vili starejši železničarji za to, da bi, se jim bilo dovolilo polagati izpite za vlakovodje. Toda na njih prošnje so dobili vedno negativne odgovore. Sedaj pa je naenkrat nastala potreba po novih vlakododjih in je bilo tudi precej starejših železničarjev pozvanih v tečaj, ki traja menda eno leto. Mlajši, ki so šele prišli na železnico in obiskujejo šolo, so službe prosti, starejši s!ik Lojzeta Perkota in Hermana Pečariča je bila te dni otvorjena v mali dvorani »Sokolskega doma« in bo odprta do 5. maja. Narodno gledališče. Petek, dne 26. aprila: zaprto. Sobota, dne 27. aprila ob 20. uri: »Ana Christie«. Red B. Nedelja, dne 28. aprila ob 15. uri: »Oejša«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Konto X«. Znižane cene. Zadnjič. Nogavice - pletenine (lastni izdelki), blago, obleke za birmo, perilo, rute, čepice, hlačke, garniture, predpasnike, volno, odeje, kombine-že. brisače, prte, najoenejše pri Andrej Oset, Maribor, Koroška cesta št. 26 (poleg tržnice). CELJE Občni zbor podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije kateri se je vršil pretekli torek, dne 23. aprila, je pokazal vso življenjsko sposobnost in agilnost te podružnice med privatnimi nameščenci. Občni zbor je otvoril in vodil dosedanji agilni predsednik tov. Pibrcvc, ki je obenem podal poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Tajniško poročilo je podal tov. Šerih, blagajniško tov. Rojnikj nadalje so poročali tov. Škof za prireditveni, tov. Filač za propagandni in tov. Sajovic za kegljaški odsek. Iz vseh teh poročil je razvidno, da je bilo -d’elo podružnice navzlic vsem težkočam mnogostransko in uspešno, zato je bil opravičen in soglasno sprejet predlog predsednika nadzorstva tov. Konhajz-lerja, da se da blagajniku, odboru in odsekom razrešnica in zahvala. Po končanem poročilu je bil izvoljen novi odbor s tov. Sajovicem na čelu, nakar je tov. Petejan podal obširno poročilo o položaju nameščencev, o socialno-politični zakonodaji m zahtevah nameščencev. Podčrtal je veliki pomen razširitve pokojninskega zavarovanja za nameščence na trgovske (pomočnike ter pojasnil dolžnosti in pravice nameščencev do tega zavarovanja. Poročal je o naredbi glede določitve minimalnih plač za nameščence v Dravski banovini ter o raznih akcijah, ki so usmerjene proti izvajanju -te naredbe, ki določa din 1000.— za privatne in din 900.— minimalne plače za trgovske nameščence. Referent je za svoja izvajanja žel splošno odobravanje. Pri raznoterosti se je razvila obširna debata o delovnem času, o zapiranju trgovin ob sobotah, kakor ob drugih dneh ter o letnem opoldanskem odmoru od pol 13. do 15. ure. K vsem tem vprašanjem- je bila sprejeta obširna resolucija: Pred koncem zborovanja se je tov. Filač spomnil požrtvovalnega dela, ki ga je izvršil tov. Pibrovc, ki je fbil dolga leta predsednik •n ki nas sed'aj zapušča, ker so ga prilike primorale, da se je osamosvojil. Zahvalil se mu le v imenu vseh -članov in nameščencev ter mu je med burnim odobravanjem izročil lepo spominsko uro. Tov. Pibrovc se je za to priznanje iskreno zahvalil in izjavil, da bo tudi v novem položaju -ostal na strani nameščencev. Tudi tov. Petejan se je v imenu Zveze zahvalil tov. Pi-brovcu za njegov trud v korist organizacije nameščencev in delavcev. Delavstvo se hoče politično udejstvovati. Zadnje čase se je tudi v Celju pojavila želja med delavstvom, da se čitmpreje obnovi Socialistična stranka, da bo možno pri javnih vprašanjih zastopati tudi delavske interese. ■Na^azna vprašanja članov bivše stranke sporočamo, da bo v kratkem sklican tozadevni sestanek, na katerem se bodo obravnavala vsa Pereča vprašanja in napravil načrt za bodoče delo. Vsa poročila bomo redno objavljali v našem listu »Delavski Politiki«, katero si mora vsak somišljenik pravočasno naročiti, da bo mogel slediti razvoju našega gibanja. v Izlet »Vzajemnosti« na Ostrožno, ki se je vršil minulo nedeljo, je zrcalo, ki nlam kaže, da celjsko delavstvo želi in potrebuje nedeljskega razvedTila, ker ne mara otopeti vkljub vsem zaprekam, ki se mu postavljajo nasproti, posebno v organizatoričnem življenju. Vsled točnega odhoda fanfaristov je bila prvotna udeležba zelo pičla, med potjo pa se je izletnikom pridružilo toliko sodružic in sodrugov. da so bili obširni prostori na dogovorjenem cilju mnogo premajhni. Zakasnele gruče izletnikov niso dobile več prostora, saj so bili tekom pol ure zasedeni vsi sedeži. Ob zvokih fanfar se je dvignil zastor in pričela se je prava izletniška radost. Poskočna mladinla se je kmalu znašla in zabavala na svoj način, med tem so pa odmore krajšali pevci, ki nam jih vsaj ob takšni priliki ne manjka. Temni oblaki so nas s svojimi sicer potrebnimi kapljicami prisilili k predčasnemu odhodu. Ker je pa na ipovratku povorka krenila še k eni izletniški točki, da bi dostojno zaključila izletni program, se je to hudo maščevalo. Vsled discipline smo morali na pot ob času najslabšega vremena, ko je najhujše lilo. Izleti so nam potrebni in rtaj se še večkrat prirede: računati se pa mora z boljšimi strategi in pripraviti tudi na vremenske neprilike. uspeh ZZD v Cel|u. Kakor smo čuli. bo te dni baje podpisana kolektivna pogodba za vse mestne uslužbence. Tozadevna pogajanja se vrše že skoro eno leto, sedaj pa bodo na posebno zahtevo uslužbencev mestne elektrarne uspešno zaključena, tako da bo v smislu kolektivne pogodbe prejelo mestno delavstvo v bodoče za okrog 50 odst. višje mezde. Pogajanja vodi ZZD in če smo v stvari Pravilno informirani - v- >m«v. lahko samo čestitamo! V. J. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Umrl je Anton Belec, kleparski mojster v St. Vidu pri Ljubljani v 83. letu starosti. Belec je bil med prvimi pristaši- SLS in se je udejstvoval v -društvih in gospodarskih organizacijah. Pred razpustom okoliške okrajne bolniške blagajne v Št. Vidu je bil nje načelnik ter se je odločno upiral centralizaciji socialnega zavarovanja v letih 1919—1921. Kot klepar je pokril 300 cerkvenih zvonikov. V vsakem oziru je bil jako agilen mož. • JESENICE Zvočni kino Radio predv aja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi oib 3. uri pop.) velefilm »Pesem sreče« z Deanno 'Jurbiiiovo v glavni vlogi. Med dodatki risana šala, kulturni film in zvočni tednik. Sledi 7-a prvi maj velefilm »Njen prvi ples«. LAŠKO Občina sv. Krištof pri Laškem ima okrog 4500 prebivalcev, volilcev 1089 (volišče Laško 657, volišče siv. Jedert 432), posestnikov 213, kočarjev 420, najemnikov 300, -obrtnikov 96, pomočnikov 6, vajencev 16, vojnih invalidov-rentnikovi 17, tujih državljanov 5, Nemcev 5, Čeha 2, Srbohrvatov 4, Rus 1, pravoslavnih 10, evangeljskih 5, starokatolik 1, šoloobveznih otrok imajo: šola Rečica 140 (uč. 2), sv. Jedert 186 (*) in Šmarjeta 172 (3), nepismenih ljudi je nad 100 (težke terenske neprilike in oddaljenost do šol!); najstarejši občan jo 92 letni Brezovšek Franc na Ogečah pri Rimskih toplicah, občanka pa 94 letna Piki Marija v Sedraže pri sv. Jederti. LITIJA Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica v Litiji, sklicuje za v nedeljo, dne 28. aprila t. I. si Pričetkom ob 9. uri dopoldan v dvorani na stavbah sestanek vsega predilniškega delavstva. Dolžnost vseh zavednih delavcev je, da se sestanka v čim večjem številu udeležijo in pomagajo pri bodočem delu o/rganizacije za izboljšanje delavskega položaja. V skupnosti je moč! Posameznik ne pomeni nič. — Družnost! Kupujte samo pri nnith ogloievolclb! RUŠE Strokovna organizacija je obravnavala na svoji seji dne 24^ t. m. ob navzočnosti velikega števila delavstva važna vprašanja, osobito radi naraščajoče draginje in omiljenja posledic za delavstvo, je bilo stavljenih več predlogov. Delavstvo je tudi zelo razburjeno radi vesti, da namerava tvornica za dušik sprejeti v službo kot blagajnika s 1. majem t. I. upokojenega postajenačelnika g. Bučarja. V kolikor so te vesti resnične, se bo šele pokazalo. Ni verjetno, da bi tvornica sprejemala upokojence s pokojnino mesečnih din 2000 še v službo, ko je vendar dovolj sposobnih mlajših brezposelnih, ki bi prišli lahko v poštev. Razen tega je tudi med ostalimi uradniki za to službo že dovolj vpeljanih. S takim korakom bi podjetje pač takoj in upravičeno izgubilo ves sloves kot podjetje, ki je do sedaj še vedno upoštevalo socialne želje svojih nameščencev in delavcev. Vsekakor je delavstvo pripravljeno podvzeti glede tega ostrejše stališče, * -• -*■!♦-> ( i V n it » 1 > * * H ! IM ; > ■ t Vf r i 1 i u it!li Varajo se tudi oni, kateri se domišljujeio, da delavstvo ni zmožno več nobenih akcij v znak solidarnosti. POBREŽJE PRI MARIBORU Kino Pobrežje 27. in 28. aprila »Pod žarkim soncem«. Buck Jones s dodatkom smešni-ce in Fox novosti. i KRANJ j Mnogi potniki iz firanja in Tržiča, zlasti pa delavci, ne morejo razumeti, zakaj stoji vozov-! na osebna garnitura vedno izven postaje Kran], • skoro 3 minute daleč. Tako se je že zgodilo ’ mnogim, da je tržiški vlak odSel iz Kranja, potniki -pa so ostali na postaji. Zakaj ne bi ta vlak stal paralelno s peronom, ali vsaj tako, da bi bila vidna zadnja stran tega vlaka z napisno ploščo: »Vlak proti Tržiču«, kakor imajo urejeno tudi druge postaje. Službujoči vratar bi moral glasno javiti potnikom odhod tega vlaka, vsaj 2 minuti pred odvozom. Upamo, da bo postajna uprava v Kranju uredila to zadevo v splošno zadovoljstvo potujočega občinstva. »Gorenjec« se je v svoji zadnji številki obregnil tudi radi plesne šole »Vzajemnosti« v Kranju. Na koncu svojega članka poziva policijsko oblast, da naj v bodoče ne izdaja več dovoljenj za plesne vaje. Pripominjamo samo to, da so se plesne vaje vršile ko ni bilo še »Gorenjca« in se bodo vršile ko ga najbrže več ne bo. Plesne vaje se vršijo poi srednjih šolah, med akademsko mladino ipo izobraževalnih društvih in ta mladina ne razgraja po krčmah, kakor to delajo nekateri, ki so tudi blizu »Gorenjca«. O mladini, ki zahaja na plesne vaje nihče ne more trditi, da je radi tega pokvarjena. Seveda se plesne vaje vršijo pri vsakem resnem društvu pod naozorsvom. Ce delavci in delavke zahajajo k plesnim vajam, se jim to pač ne more šteti v zlo, saj s tem spoznavajo, da ni zabava samo pri litru vina, temveč, da si brez rijančevanja v svojem prostem času privoščijo nekaj zdrave zabave. Vznemirjajo pa lahko nedolžne plesne vaje sm-mc pokvarjeno gospodo. Gostovanje dramatičnega odseka »Vzajemnosti« v Dupljah v nedeljo, dne 28. aprila se radi nepričakovanih zaprek odpove. TRŽIČ Rrzmere v naši predilnici in tkalnici po tekstilnem štrajku so nas rrisilile k molku. Če si le kihnil, so t*i že servirali štrajk in odpust. Ker smo tudi vedno slišali o socialnem čutu gg. tovarnarjev, smo mislili, da je vse v redu. Ko se pa spomnimo nazaj, pa vidimo, da je socialni čut teh gg. odšel neznano kam. Dela se neredno, -kljub zadostnim naročilom in za-dlostni množini surovin. Čezurno delo se ne plačuje s 50 odst. poviškom. Imamo starostni fond, v katerega plačujemo vsi zaposleni -P’0 7 din na mesec, a pravilnika za izplačevanje, katerega je g- doktor obljubil že leta 1936, še danes nimamo, 1V - >« t * Javno pa pozivamo gg. zaupnike, da nam, izposlujejo pravilnik k starostnemu fondu, v katerem leži milijonsko'premoženje delavstva. — Delavci, še slabše se vam bo godilo, ako bomo stali izven svobodnih strokovnih organizacij. Zato vas pozivamo, da se organizirate in po-kažete zo-pet svojo voljo. — Več iz dremavice se vzbujajočih delavcev; Kaj je z javnim kopališčem? Ker smo doživeli že večkrat bučne občinske volitve z raznimi obljubami, ki nam povzročajo le Tantalove muke, bomo danes javno spregovorili o nekaterih stvareh, ki naj bi jih današnji -občinski gospodje reševali tako, da bodo vsi občani deležni 11 ’ ' sadov - - - , ..h .. Gospodje že 7 let govore o napravi kopališča, ki je za 3000 tržiških delavcev ne-obhodno potrebno. Oba potoka, Mošenik in Bistrica, sta za kopanje v poletnem- času absolutno neprimerna. To občuti zlasti delavska mladina. V obe strugi se stekajo razne fekalije, posebno industrijske, izmed katerih so mnoge še strupene. Ali ne bi mogla občina posredovati pri ipodjetjifo za nabavo čistilnih naprav (filtrov), preden odtečejo nerabne tekočine v struge. Občani v shišah ob strugah uiživajo ob vročini neznosen smrad iz potokov. Gospodje so gradili strelišče, ki je stalo precej! dtenarja. Iz občinskega gozda so žrtvovali tudi les. Strelišče pa je v korist lc lovcem in tistim, ki si ob nedeljah preganjajo dolg čas, -kopališče pa bi bilo v korist vsem občanom, saj je glavni vir higijene. Poleg tega bi se kopališče s kopalnimi kartami v razdobju več let samo- amortiziralo. i TRBOVLJE Naša »Vzajemnost« ponovi v nedeljo, dne 28. aprila ob pol 4. uri pop. v Delavskem domu nadvse uspelo komedipo v 3 dejanjih »Maškarada«. Toliko pohvalne kritike in zadovoljstva, kot so jo izrazili obiskovalci te igre, že dolgo ni bila deležna nobena druga igra. Vsi, ki želite doživeti veselo popoldne in za nekoliko ur pozabiti vsakdanje tegobe, priditel Druiaost! Podmladek »Rrdečega križa« na trboveljski meičanski šoli je naštudiral Golijevo pravljično igro »Princeska in pastirček« in sicer prav dobro. Opomnili bi pa g. režiserja, da naj skuša razumeti mlade igralce in naj jim ne ubija veselja in volje do dela s kričanjem- in z roko. Te metode so se preživele in se predvsem, ne bi smele uporabljati v naši srednji šoli. STUDENCI PRI MARIBORU Draginja in delavska zaščita. V soboto, dne 27. t. m. s pričetkom ob pol 8. uri zvečer se bo vršil v gostilni pri »Beli zastavi« na Pekrski cesti sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Draginja in socialna zaščita; 2, obramba delavcev v gospodarski krizi. Na sestanku bodo poročali ss. dr. Reisman, Eržen Viktor in Jelen Adolf. Vabimo vse naše sodružice in sodlruge, da se tega sestanka v čim večjem/ številu udeležijo. .delavska VotMca* hc dMm *o&CHtU su$ue*tcii, vat* pa-tavhai *aceihih* talni! Velika odprodaja manufakturnega blaga radi odselitve. Prodajamo od 10-20% cenejše od znano nizke in , ------------------------------------------------------------------------------------------------------------- stare cene. Ne zamudite prilike dokler še traja zaloga in pohittite vsi v Češki magazin, Maribor pri 'glavni policiji Potrebno povišanje prispevka za bolniško zavarovanje rudarjev Iz čeSke Vsled stalno naraščajoče draginje so se tudi plače rudarjev bistveno spremenile. Odmera za prispevek in hranarino v bolniški blagajni pri bratovskih sklad-nicah pa datira še iz leta 1934. Edino krajevna bratovska skladnica v Miežici je v tem času spremenila višino zavarovane režijske mezde in s tem v zvezi izvedla povišanje hranarine. Pri vseh ostalih bratovskih skladnicah pa se ni nič spremenilo, čeprav so se mezde rudarjev v tem času povišale za 14 do 23 odstotkov. Ker je obstoječa hranarina pri današnji draginji absolutno nezadostna, ker znaša za rudarja kopača pri TPD le din 26.30 dnevno, a za učnega kopača pa le din 22, je samo ob sebi umevno, da si s tem denarjem bolnik ne more pomagati, posebno ne, če mora preživljati še družino, kar je v večini primerov slučaj. Zato je zelo potrebno, da krajevni odbori posameznih krajevnih bratovskih skladnic o tem razmišljajo, se z delavstvom posvetujejo in pripravijo potrebne predloge, katere bodo potem predložili v razpravo na skupščini Glavne bratovske skladnice. Res je, da bo treba prispevke nekoliko zvišati, ali vsekakor* bo lažje zdravim to žrtev prenesti, kakor pa bolnemu biti lačen. VpraSanje priznanja delavske sluibene dobe 2elezni