32. številka.
Ljabljana, v petek 8. febrnvarja.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak «l:m r.\*'('*'r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za a v st rij sk o-oge rske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ■ ■ t r t leta 4 ftld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po »'. kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vn iš t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka Btolba". Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 6. februvarja.
Odsek za izjemne naredbe vsaki dan po več ur zboruje in bode menda dane* Bvoje delo dovršil. Sklenil je v prvi seji; da popolnem tajno ostane, kur se v njem govori in Dunajski listi res ne besedice ne črhuejo o odsekovih obravnavah, pa ne, kar bi mceBar ue vedeli povedati, kajti gotovo so dobro poučeni, ampak le zato, ker ue smejo kaj tacega pisati. Sliši se, da je vlada v odseku razkrila zelo razširjeno tajno zvezo mej delavci in da proti nameravanim naklepom anarhistov navadna policijska uprava ne zadostuje.
V klubu nemško-liheraloe stranke so 86 poslednje dni močno razgovaijali o abstinenčni politiki in o izstopu cele stranke iz zbora. Morda bi se kaj tacega bilo zgodilo, ko ne bi vmes pričle izjemne naredbe. Klub je tedaj glede na to, da v sedanjih razmerah treba vztrajati v zboru, ker je izven zbora skrajšana pravica shajanja in združevanja in svoboda liska, skleuil, da ne zapusti državnega zbora.
Desnica se vsled vladinih izjemnih naredeb nahaja v jako težavnem položaji. V ekstkutivnem komiteju nikdo ni vedel, da vlada take naredbe namerava in zdaj stoji desnica zopet, kakor že tolikokrat pred dovršenim dejanjem in bo morala pritiskati svoj pečat pod ukaz, s čegar zadržajem marsikateri poslanec ni zadovoljen, ker se mu zdi predaleč sezajoč. Ravno desnica s« je zavzimala še ves čas za male ljudi, za dtlavce in si pridobila simpatij mej njimi. In zdaj bo ona prisiljena, pritrditi ta-cim naredbam, ki vendar le tudi lenko zadenejo nedolžnega delavca, ki se ni udeležil nobenega rovanja.
S tacimi vprašanji pa se trati čas, mesto da bi državni zbor se lotil koristnega delovanja, katerega narodi od njega pričakujejo.
Danes je prišel g. Raič in od svojih kolegov bil srečno pozdravljen. Treba nam je odločnih mož, ki so iz naroda in vedo, da bo od naroda izvoljeni.
Hodie mihi — cras tibi.
X. „Danes meni, jutri tebi!M te besede je sloveuski poslanec Svetec klical v proroškem duhu
v seji državnega zbora dne 3. novembra 1868, tedaj pred štirnajstimi leti, v tistej seji, v kateri je dr. Sturm poročal o izjemnem zakonu. Tačas je na ministerskih Bedežih sedelo tako zvano „BUrgerministeriurau, Giskra, Herbst, Berger itd., a tačas Čehov ni bilo v zboru. Prigodilo pa so se neki izgredi v Pragi, in na te sklicevaje se, predložilo je ministerstvo zakon, 8 katerim se daje vladi oblast, da sme v slučaji vojske, notranjih nemirov, ali kedar se prikazujejo veleizdajska ali druga za ustavo ali osobno varnost nevarna rovanja (Umtriebe) suspendovati občne državljanske pravice, zagotovljene v členih 8, 9, 10, 12 iu 13 državnih osnovnih zakonov.
Naperjen je bil ta zakon proti Čehom in vlada je ob lednem predložila cesarski ukaz in ministersko naredbo o izjemnem stanji v Pragi ter v okrajih Mihovskem iu Karlinskem. Dne 3. novembra se je pričela debata in se 4. iu 5. nadaljevala. Dr. Sturm je poročal v imenu odBeka in konečno je res celi zakon bil nespremenjen vzprejet ter je 1. 1869 tudi pridobil najvišjo sankcijo.
Kdor danes bere stenografične zapisnike tistih sej, bode zopet spoznal, da se vsaka nedoslednost prej ali slej maščuje, in da vsaka sila konečno obrne svojo ost proti tistem«, ki je v njej iskal sredstva, da uniči protivnika. Tačas je ustavo-verna stranka bila v cenitu svoje moči, vsi drugi so se udali, le Čehi so vztrajali v strogi opoziciji. In da bi tudi čeHki upor razdrobila, izmislila si je ustavoverna stranka, ali bolje rečeno, nemško-pemski del te stranke z vsemogočnim Herbstom na Čelu, izjemni zakon. Tačas se jej pač ni sanjalo, da pride kedaj tisti dan, ko bode ta zakon njo in glavni steber ustavoverstva, Dunujsko mesto, zadel. Sama je izdala liberalna načela in sama pokopala najimenitnejše državljanske pravice. In kdo se je ustavljal neliberalnemu zakonu in se boril za ustavno svobodo V Tisti, katerim Nemci tako radi očitajo, da bo reak-cijonarji, nazadnjaki: Poljaki, Slovenci in za-molčati ne smemo, oni del Nemcev, ki je v resnici bil svobodomiseln z Rechbauerjem na čelu.
Prvi govornik bil je naš Luka Svetec, ki je v izvrstnem, obširnem govoru dokazal, da s takim zakonom spodkopljejo vse svobodne naprave in se daje
vladi absolutistična oblast. Vpraša, kaj se misli pod „notranjimi nemiri?" kaj pod „Umtriebe?a teiiaj iz najmanjšega povoda, vsled kacega kravata, urno v nevarnosti, da vlada suspenduje skoraj vse temeljne državljanske pravice, zlasti pa svobodo tiska. Omenja, da že zdaj slovanski listi ne smejo se braniti proti napadom na Slovence v nemških liskih. Pripoveduje, da je v preteklem poletji bil v stari „Presse" članek, ki je brezobzirno napadal Slovence in da je Sel k ministru Bergerju se pritožit, ko je menil, da je „Presse" ofieijozni orgnn, pa da je minister odgovoril, da „Pressea ni ohcijozna. Urednik „Triglavu", ki je proti tistemu Članku polemizoval pa je bil na več mesecev zapora obsojen.
Ker je zakon naperjen proti Čehom, menite, da ne škoduje, pa: Hodie mihi, erus tibi. Osobna svoboda, hišna pravica, družbinsko pravo, svoboda tiska, vse je na vagi in vi veste, kaj to pomeni in da brez svobode tiska ustava ničesar ni vredna.
Svetec uporablja to priliko, da govorio krivicah, ki se Slovencem gode v šolah in uradih. V šolah prevladuje nemščina in italijanščina, celo v ljudskih šolah. (To je bilo leta 1868 in dandanes, glej Koroško, Istro, Štajersko itd. Uredn.) V uradih se s slovenskimi strankami spisujejo nemški zapisniki, se oddajejo slovenskim straukam od sodnij povabila, oklici, razBodbe v nemškem jeziku, ker se nikdo ne ravna po ukazu ministra Hyeta. (In dan danes le malokdo po ukazih Pra-žakovih. Ur.) Predsednik Kaiserfeld je Svetca dvakrat opominjal, naj ne govori tako obširno, pa on se ni dal motili in temeljito je razpravljal nevarnost« tacega zakona, se ve da brez uspeha. Kajti večina je v svojej strasti proti Čehom bila tako zaslepljena, da ni videla jame, katero si sama sebi koplje.
Pri §. 1. zahteval je Z i e m i a 1 k o vv s k i, sedanji minister, da se uvrstijo besede: „kadar ni zbran državni zbor", sme vlada take izjemne naredbe izdavati. Kadar pa je zbran državni zbor, sme se to le po navadnem potu zakonodaistva zgoditi. Svetec in Rechbauer sta predlog podpirala in ko je BanhanB proti govoril, vzdignil se je dr. T o man. V proroškem duhu je tudi on klical levici: Ne kovajt« si verig za pribodnjost; ne skle-
LISTEK.
Koledar in kažipot po Trstu.
Tudi naše koledarsko slovstvo pričelo je naraščati. Ni še toliko let, ko je bila „Pratika" jedini slovenski koledar. Se ve da se je takrat razpeča-vala leto za letom v 40.000 izvodih. Pratika bila je naš najbolj razširjeni proizvod. A navstala je konkurenca, grozna konkurenca in tako brezozirna, da ste obe pratiki prvotna Blaznikova in posneta Bam-bergova zaradi varstvenih znamk morali poklicati sodnijo na pomoč in da obestranskih pratikarjev še zdaj nobeden ne ve, bode li nadvladal „gornji" ali pa n spod nji veter".
Bazen teh pratik dobili smo v novejši čas v Rudolfovem, Ljubljani, Mariboru razne stenske in žepne koledarje, in letos so že kavarnarji v Ljubljani o Novem letu delili že slovenske koledarje. Po Novem letu pridružil se je tem koledarskim proizvodom še „koledar  in kažipot po Trstu."
Prav z veseljem pozdravljali smo to podjetje, kajti kažipot po Trstu je gotovo zdrava in koristna misel, treba le prave izpeljave.   Nekoliko ohladilo
se je naše veselje že zaradi tega, ker se je ta knjiga toli zakasnila, a dobivši knjigo v roke, bili smo prav neprijetno iznenađeni, ker tega nesmo našli, Cesar smo pričakovali in smo si razvrstitev knjige vse drugače mislili.
Ne bodemo se »podtikali nad obliko, akoravno bi bilo mnogo prikladneje, da je manjša, n. pr. v žepnem formatu, očitati in karati pa moramo površnost, s katero se je to delo vkupe stlačilo. Ako je bil čas prekratek, naj bi se bilo odložilo delo za bodoče leto, bolje bi bilo, nego da se tako spake-drano delo da mej svet.
Da je izraz „spakedrano" na pravem mestu, pritrdil nam bode vsak, kdor prelistavši knjigo nahaja ua stotine tiskovnih hib, silno veliko tiskarskih nedostatkov, mej katerimi oni neso manjši, da so nekatere črke izostale in da ste v jednej in istej besedi po dve vrsti črk. To so sicer tiskarske hibe, a dan danes treba ogibati tudi tacih.
A prestopimo k vsebini samej in poglejmo najprej koledar. Takoj v prvih vrstah usiluje se nam didaktična učenost prav po nepotrebnem. Razlaga Be namreč etimologija koledarja in posege v ta namen celo do grškega glagola „x.aX£Tv". Ne vemo Čemu je to dobro, odvisno je vsekako, kakor
tudi vsa nadaljna zgodovina koledarjev. Kdo se briga za Romulov koledar, ko je vender ves Romul sam ni nič druzega, nego privajena in še vedno ponavljana bajka! Isto velja o vseh pogostih izvad-kib iz grškega in rimskega bajeslovja in o raznih citatih „late qui spleodeaut" in o drugej tvarini, ki nema druzega smotra, nego pokazati gospoda pisatelja dozdevno učenost v bengaličnem ognji. Sem spada n. pr. razlaganje „Velikega ali Platonskega leta". „Kaj pravijo astrologi o letu 1884" bi bilo lahko izostalo, ravno tako „Vremenska prorokova-nja", ker so jako jalova. Kajti če kdo prorokuje: „Če po zimi ne dežuje, gotovo dežuje v spomlad", ni k temu treba prav nič proroškega duba. Našteti bi mogli celo vrsto nepotrebnostij in poučenih (?) opomb in opombic, a dovolj bodi, če rečemo, da bi koledar najbolj ustrezal svojemu namenu, ko bi se vseh 21 stranij uvoda skrčilo na dve, kakor je to pri družili koledarjih običaj. Koledar sam na sebi je popolnem dober. A koledar ima na brbtu zopet grozen koš. Umestna so razkazila kolekov, pošt, telegrafov, odvisen pa pregled Llovdovih parnikov. Jako čudno se čita „Stan delavcev v Llovdovej ladjetvornici", kjer nahajamo mej delavci tudi 1 7 žandarjev!   A to bi se še prenašalo, ko bi ne
pajte zakona, s katerim se uničijo najimenitnejše državljanske pravice, naša avstrijska „Habeas corpus acteu. Kdor si je pridobil svobodo, naj se obvaruje sile in naj, kar se da, omeja mogočnost posilstva po zakonih. Ako se ta zakon vzprejme, si državni zbor ne pridržuje nobene moči. Končal pa je svoj govor s temi kiepkiiui besedami:
„Glasujte za to postavo, ako morete; pomislite pa, da jeuenkrat, morda po 5 ali 6 ali več letih, vlada ta /akon smatra v tem smislu, da vi nemate prav nobene pravice, da ima le vlada pravico, ravnati po svojej volji, da sme suspeudovati državljanske iu tudi vse druge pravice, z jedno besedo, pomislite pel glasovanji, da morda pokopljete svoboščine, katere ste ustvarjali."
Tudi ta opoimnj našel je le gluhih ušes. Ovržen je bil prtdlog Ziemialkovskega, ovržen je bi! celo pokievnejsi predlog K. uran de, da imajo izjemne naredbe le veljavo, ako jim pritrditi obe zbornici. Iu tuai Kurauda jo tu čas bil nekak prorok. „Govori se o izjemnem sttmu v tej ali onej deželi. Dovolite uii, da kot poslauec Dunajskega ineata vam povem, kaj bi b lo, ko bi kedaj bil kak minister, z nami nezadovolien in bi oklical izjemne naredbe za časnike, ki so v opoziciji. Mi bi tukaj govorili, giasovali iu iu; besede bi ostale v teh stenah. Žito je danes naša Daloga, da zakou omejimo; kdo ve, ali ne boJe kedaj — jaz želim, da se ue zgodi, — to, kar storimo, nam samim na korist, kadar bodo drugi mioiatri sedeli na tist h klopeh, da 1111 tačas ne bodemo izročeni samovolji brezvestnih ministrov, ki bodo danes »klenem /.akon v svojem smislu zlorabili."
In še neki drugi mož z levice, Skoue, je z ostrimi besedami grajal vladni prediog, ki m druzega nego pot k absolutizmu. „Ako pa se hoče uvesti parlamentarizem le pa videz, potem se le odrekamo vsacemu upu. Prepričan sem, da parlament, brez pravic ni druzega, nego stroj za glasovanje po 10 g.d. na giavo (Abstiinmuiigsiiiaschiiie zu 10 H. pr. Kopij. Jaz obžalujem poslance, ki se po položaji dado prisiliti do tega, du iz avstrijskega parlamenta narede tak stroj ea glasovanje."
Kuraudov predlog je bil le z dvema glasovoma večine, z 78 proti 70 glasom ovržen, Zauj glasovali so Poljaci, Slovenci (grof Barbo, Črne, Lenfcek, L i po ld, P i u tur, Svetec in Toma n) in uekaj nemških poslancev.
Iu danes je ua podlagi tistega zakona vsled niiuisterskih naredeb oalican nekak izjemni stan nad Dunaj i m iu velikim delom Nižje-Avstnjskega. Sus-peridovane so skoraj vse drzuvljauske pravice, iu vse to b« je zgodilo mej zborovanjem državnega zbora, vlada pa vsled svoje neomejene oblasti ima te naredbe; .e naznaniti državuemu zboru, kar je tudi stonla.
Iu sedanja večiua zbora V Ali hoče ravnati po vzgledu večine od 1. 18G8V Morala bo pač resno iu temeljno pretehtati razloge, iz katerih so bile take izjemne naredbe ueobhodno potrebne. Ako se res pokaže, da uav- dua postavaa o'jlast ni mogla ukrotiti iiiiatliistićuih rovarjev iu da je u eo h o d n o treba take skrajne sile, potem bjde seveda večiua morala pritid ti vladnim naredbam, pa le v taki meri, v koliko to zahtevajo obziri na javni red in mir.
Vsekako pa naj ne  pozabi  starega,  a vedno resničnega izreka: Hodie mihi, eras tibi!
Gospod profesor Suklje — oponent.
(Dalje.)
Slavni Ljubljenčki mestni zbor pa, izrekši in razglasivši svojo prošnjo do c. kr. deželnega sveta, nam Slovencem ni hotel ustvariti praznega narodnega idejala, nas ni hotel opozoriti na nedo-sežno politično nalogo, katero oboje nam bi pa, kakor rečeno, tudi gospod profesor Suklje kaj lahko privoščiti smel, — temufc zahteval je, da se odpravi jedno krivico in ueeast, ki se slovenskemu našemu narodu osobito v deželi kranjskej po obstoječih zakonih godi. Da se na sred-nj e i šoli v Ljubljani, v glavnem mestu eminentno slovenske dežele, v naravnem središči vseh Slovencev, slovenščini jednako p ravnost siili načeloma ne pri pozna: to je krivica, to je nečast, katere zaveden n*rod jtrenašati ne more in ne sme, in česar v j e d n a ko pr a v n e j državi tudi nikomur dolžan ni! Ali za to našo in za Ljubljanskega mestnega zbora „narodno občutljivost" ima gospod profesor Suklje le milujoče smehljanje in kakor da bi ga bil kdo navlaSč v to postavil, skuAa nam v tolažbo dokazati da je slovenskemu narodu še nadalje v lastuej mu domačiji nositi na čelu pečat in fe ri j or no h ti, to vse pa s členom XIX-tim, z istim Členom našega ustavnega zakona, ki je sramoten pojem postavne infeijornosti za Avstrijo uničil, a namestil ga z vse-ob&iio državljansko in iuirodno jednakopravnostjo! Toda s tem je gospod nasprotnik dokazal le svojo sumnjivo potrebo, delati opozicijo programu slovenskega naroda, opozicijo pravej smeri omenjenega ustavnega zakona !
Narod je gospoda profesorja Šukljeja h čast nim Svojim zaupanjem v nadeji poveril, da avstrijsko postavo tolmači kolikor možno v smislu slovenskega napredka in bodočnosti naše. Ne le za koiist, nego tudi za čast narodovo mu je skrbeti! Če druzega ne, že narodna naša čast trpi veliko, videti, da so slovenski jezik v deželi, kjer od prvega na široko iu globoko ukorenineu stanuje, če le nekoliko više popolnem zatajuje in ob vso oficijelno vel|avo deva ! Nasvet, da se slovenščini na Ljubljanske} realki pripoz'ia in i'.reče več časti, je v narodnem programu sam ob sebi opravičen in potre-beu. Tudi to je o b I i g a t no s t, i jezikove pomeni A v razmerah, ki se nam dandanes snujejo pred očmi, se lahko pripeti, da jezik od svoje „obliuat-nostr4 nema druzega dobička, kakor ravno da je pObligaten". Dobiček pa je vender tudi ta drobtina !
Sedaj pa vzemimo člen XlX-ti pred-se, bodimo tako „moralni" politiki kakor je gosp. profesor ftuklje in vzemimo tudi še njegove Nemce pod varne peroti! Člen XIX-ti, ki nam daje sveto pravico, potezati se za čast in gojenje narodnega jezika, nam v tretjem odstavku prepoveduje siliti koga k učenju tega našega jezika. Tudi prav! Tedaj pa naj bodo Nemci, Italijani iu drugi naši nerojaki slovenskih ur oproščeni, in če tudi ima tacib po volji starisev ali po agitaciji ravnatelja biti veliko, vzlic temu ostane slovenščina uekoliko bolj veljavna z naslovom, da je „obligatua''.   Mi sicer ne želimo,  da bi po-
glavitni jezik dežele po učilnicah glavnega mesta Ljubljane užival samo tako čast, a konečno imamo upanje, da bi v predrugačenih razmerah tudi kaj koristi prišlo, česar pa bi si niti obetati ne mogli, če naš jezik navzlic jasnim razmeram kranjske dežele in sosednih Slovencev v Ljubljanskih u< ilnicah ostane le jezik druge vrste. Ali z vsem tem smo hoteli le pokazati, da bi „obligatua" sloveušč na ua Ljubljanskej realki ne nasprotovala členu XIX-temu uiti tedaj, če bi se iz tega člena odločil tretji odstavek, in bi se njega mrtve črke brez primerjanja z odstavkom prvim poudarjati hotele, ker je namreč marsikaj „obligatno", đa*i v praksi ni obligatno, kar mora gosp. prof. Šukljeju dobro znano biti! In že za tega delj ni „fiuančni odsek in ž njim vred mestni odbor zahteval nekaj nezakonitega, pro ti po stav negau, kakor to hoče vedeti gospod profesor Suklje, ki se zatorej tudi moli, če pravi, da se „vneti gospod poročevalec finančuega odseka ni smel obračati do deželne šolske oblasti, katerej so v tej zadevi roke popolnem zvezane". („ Vederemo!")
Ako bi bil hotel, lahko bi bil gosp. profesor Suklje brez logičnih žrtev in z dobro vestjo tolmačil pojmove tako, da bi bil mogel slovenščini privoščiti tudi iiuzoiično obligatno^, ki bi vender bolja bila od izrecne neobligatuosti. To bi se pričakovalo od nepristranskega posrovitelja iu zastopnika Nemcev, tembolj pa možu, ki si gu je slovenski narod izbral za svojega zastopnika, m od kateivga je upal, da bode a svojimi peterimi talenti narodu v koiist obračal postavne določbe še v vse težavuejsdli slučajih uego-li je ta, pri katerem se je z dobru voljo opraviti dalo vse, cisto vse! Imajoč v mislih „obli-gatnost", kakor se ta pojem v praksi rabi in izvršuje, bi gospod mestni odbornik Suklje lahko bil pritrdil predlogu, in s tem bi niti indirektno ne žalil tretjega Odstavku v XL\.-ti'in členu! Uspeh bi bil nuj-manj ta, di\ se je izrekla pravična narodna zahteva.
Se ve da nam bode prakt čui gospod nasprotnik ugovarjal, da bi nam slovenskega jezika obii-gatuost v nazuačeiiem j>oineuu ue koritila mnogo in bi sploh vso stvar naredila uuzoričuo. Pri tem uas spomina ua predlog gospoda grofa Clam Marliuica v češkem deželnem zboru, „naj se po srednjili šolah na Češkem di ugi deželui jezik bolje goji nego do sedaj",*) h z dostavkom, ki določa, „da so druaega delelnega jezika oproščeni vsi učenci, katerih stariši to zahtevajo". Iu nadalje nas gospod profesor bodro opozarja '■ „Jasno je, da bi pri nad ti razmerah lak ! dostavek vso naredbo lluzorieno storil — a vender se celo energični Cehi ue upajo (!) lotiti se tega kor.sr.nega predloga, kateri vedno se (!) mimo počiva v misnici dotičnoga odseka.■* Ad, kaj nam je gospod profesor s temi besedami povedal'? Nic druzega ne, kakor da je a) odličen državnik vzlic členu XlX-temu stavil jednak predlog, o kateremu je govor; b) da ga je stavil za celo drugače neugodne etnografske razmere, nego-li so te razmere na Kranjskem ; c) da  ga je stavil, akoravno je v njega
'*) Tako formuliran predlog gosp. profesor Šukljo pripisuje odličnomu državnika! Kolikor mi iz časopisov včmo, je predlog meril na ob ligat no u vedo nje čeSčine v vseh « r e d n ji h šolah kraljevine Češke, a to je kaj druzega! VVte scbhiu ! Op. pisateljeva.
bilo „Pri mei jajočega časoslovja". To vam je plevka paša, da ni kmalu jednake. Ne samo, da je vse to le igrača, brez vsacega resno onega pomena, so nekatere točke take, da človeka nehotoma posili smeh. 0 tem samem časosiovji uapisal bi se lehko obš.i.n listek, dovtipa poln, a ker nam je prostor le skromno odmerjen, zapisati hočemo le par mar-kautuejih stvari):
(L. 23IG po stv. sveta.) „Josip in Putifarica. Jupiter, Neptuu, in Pluton, siuovi kralja Saturna ua Kreti, neki so v tem času vladali."
(L. 2464) „Amenofis je bil oni slavni Memuou, kojega kip, kojega kip je dajal od sebe človeških glasov, ko so na tega padali žarki vzhajajočega solnca."
2584. „Jozva ustavi soln.ee.u — — „Nekoliko zatem ukrade Jupiter krasno Evropo."
2880. „Samson junak. Sodi se, da so Grci vzeli iz povestnice Jefteja basen o darovanju Itigenije, kakor: Herkula po onih Samsona "
2594. — „Kserkses (Šerš) sin Dareja bil je od domoljubivih Helenov pri Termopilah (Ozka vrata) porazen do noge na čelu 3000.000 vojnikov. Temu sin Artakserkses je, kakor se mnogim dozdeva oni Assuer sv. pisma, ki je Estero poročil, temu
so rekali i Longimun (Dolgoroki), menda zato, ker je rad stikal po premoženju drugih." itd.
Komur ti zgledi še ne zadostujejo, najde jih lahko še več, nam je le žal, da ne utegnemo obširneje se pečati s temi Čudnimi dovtipi. Iz katerega slovnika so to robo nabrali, ni povedano, a gospod Suklje sigurno dobro zna, ker je tudi član te učenj aške zadruge.
Drugi del knjige zavzema kažipot. Prvi na vrsti so duhovniki. A zakaj se je iz šematizma prepisal imenik vseh duhovnov Tržaške škofije, celo tacih, ki žive v Kranjskej, Štajerskej, v Zadru itd. nam ni razvidno. To je menda zaradi lepšega in zaradi naročeb! Za duhovniki se vrste razne oblastni je. Razvrstitev je vse premalo premalo pregledna. Kako skrbno se je knjiga dogotov-liala kaži le jeden primer: „Katoliško pokopališče pri sv. Ani. Na tem se nahajaj eden čuvaj, jedem vikar in jeden varuh mrtvašnice. — „Konzuli. Teh je v TrBtu edenin-tridesetu. Kdo in kje so, za to se kažipot malo briga in vender so konzuli v pristaniščih jako važne osebe vsaj toliko, kolikor prejemniki na mitnicah, ki vsi imenoma našteti. V kažipotu morali bi biti vsi v Trstu nahajajoči se umotvori, za-
nimive stavbe, slikobrami in najvažneji predmeti v njih, lepi razgledi itd. Vsega tega bi v tem kažipotu zaman iskal, pač pa je prostor za 11 ustanov, za vse bratovščine, celo židovsko „Maskil el Dal" in še za 4 druge 4 židovske zavode. V obče se šidi neso prezirali, povsod jih je pisatelj v poštev jemal, celo židovskega koufuznega koledarja je več, nego treba, in celo za taka društva, ki neso niti še konstituirana u. pr. rArtističen krog". Mari ne? Jako klasična zmer čita se na 95 strani: „C. kr. tribunal ima v svojej službi dva strokovnjaka za pregledovanje kisa in navadnega vina; jednega za stanovanja; devet zemljemercev; jednega za izdelovanje jambor, jednega za sidra; tri za govedo in prašiče . . Tedaj zemljemerce za govedo in prašiče! Čestitamo!
Za „kažipot" ni dovolj, ako se kar suho tiska „Teatro Comunale", Trgovska „zbornica", „American Lloyd Register", ampak treba tudi povedati, kje na katerem trgu, v katerej ulici se nahaja.
Jednako lakonični so podatki o posamičnih obrtih n. pr.: „Orožarji. Teh je tri (!). — Kotla rji. Teh je pet. — K a par j i. Teh je dvanajst. — Suknja rji. Stem se dva pečata. — Slamni-karji. Teh je pet. — Pridelovatelj i (!) slad-
samega vzel določbo, katera cel predlog stori ilu-zoričen. In sedaj vprašamo našega državnika: Če se grof CIam-Martinic ni sramoval, staviti tak predlog, ali bi gospod profesor Suklje ne mogel z»-nj glasovati? Tu se mora pač gospod nasprotnik za svojo osobo kesati, da nas je opozoril na to primero! In če je vedel gospod mestni odbornik, da svojim gospodom kolegom v c. kr. šolskem svetu ne bode z vso svojo zgovornostjo dopovedati besede „obli-gaten" tisti elastičen pomen ki ga jej je določila vsakdanja šolska praksa: zakaj ni vstal, zakaj ni k predlogu nasvctoval dosta vek, ki bi „kranjskih Nemcev" otroke varoval pred slovenskim kruhom? Kaj tacega bi njegovo politično avtoriteto tako malo okrušilo, kakor je to bilo čutiti pri grofu Clam-Martinicu, čegar predlog menda samo zato „leži še v miznici dotičnega odseka", da gospod profesor Suklje sijajno kaze, kuko malo „spoštovanja si je še ohranil do logike in doslednosti', na kar si bo-demo dovolili opomniti le v tej razpravi.
Gospod profesor Suklje je torej le oponiral! Indirektno je izjavil svoje načelo, da on obligatne Bloveuščine ua srednjih šolah kranjskih niti načeloma pripoznati ne more, ker ni — niti tako, niti tako — hotel pritrdili ali odpomoči predlogu, ki vlado pozivlje, izreči o tem svoje mnenje. D.i se to v smislu slovanskega programa in državne ravnopravnosti ne more, je jasno ! (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele«
V Ljubljani 7. februvarja
Levica je sklenila po daljšem posvetovanji v svojem klubu s 75 proti 25 glasom, da se jej ne zdi umestno pri sedanjem političnem položaji zapu-stiti državnega zbo a. Taka večina nasprotnikov pasivne politike dovolj jasno kaže, da levičarji še nikdar neso resno mislili zapustiti državnega zbora, a so samo strašili s tem in motili svo]o volilce.
Odsek za posvetovanje izjema ili uarcclb imel jh pred včeraj zvečer drugo sejo, katere so se udeležili ministra grof T.iaffe in baron Pražak in policijski predsednik Krticzka, Kazenski odsek je končal predvčeruj jiosvetovnnja o odškodovanji nedolžno obsojenih.
Vuaiij«' države.
Kakor že včerajšnji telegram našega lista poroča, je pri volitvah v Srl»ijl z veliko večino zmagala vladna stranka. Kaj drugega }>ri takih razmerah tudi ni bilo pričakovati. Radikalni vodje so zaprt', vsi ojtozicijski časniki so zatrti in pri volitvah je bil silen pritisk. Če tudi vlada strogo nadzoruje telegrafne urade, vender prihajajo skoraj neverjetna poročila o tem terorizmu; tako je v Valjevem in okolici bilo okoli 180 oseb dejanih v zapor.
Fraucoslia kamora je včeraj izvolila 24 članov onega odseka, ki ima po predlogu Clemen-ceau-a posvetovati se o seda njej gospodarskej krizi. Zdaj se fie ne ve, kdo so izvoljeni, a soditi se sme, da vladni privrženci po tem, da na željo vlade ni takoj večina zbornice hotela izvoliti odseka, a je počakala do včeraj.
Iz Londona se poroča Dunajskim listom, da bode angleška vlada v parlamentu predlagala, da se razširi volilna pravica v mestu in na deželi na vse one najemnike, kateri najmanj deset funtov šterlingov plačajo na leto. S tem bi se število vo-lilcev pomnožilo za 2 mil uma. Konservativci baje ne bodo naravnost nasprotovali tej predlogi, a pred-
5 i c. V Trstu se nahajata dva.— Izdelovatelji blaga iz testa, kakor lizaujev (?) itd. Takovih je tri. — Zlatarjev in dragotinarjev je 22." itd. — Naštevaje števila učiteljev nahajamo stavek : „51 učiteljev za razne jezike, žalibože, za slovanske je g. Dimovič A." Zakaj ta Žalibože, ja mari še ta učitelj preveč, ali pa tako malo zna? In za slovanske jezike, za katere? Vseh menda vender ne premore. Kljubu temu žali bože, pa vender ne izvemo, kj e se Dimovič nahaja.
Glede premnogih obrti ta knjiga ni nikak kažipot, ampak suhoparna, dvojbena statistika. Naj bi se bil ves kažipot tako uredil, kakor je glede pekov, krčem, žganjarjev, restavracij in raznih trgovcev. Še bolje bi pa bilo, ko bi se bile navele vse slovenske in slovanske firme s Bvojimi stanifiči in z raznimi predmeti svoj e trgov ine. To bi bilo zadostovalo in kdor bi prišel v Trst, zaletel bi se sigurno pod domaČo firmo. Sedaj se samega drevja niti gozdič ne vidi, in opazka: Ta in ta, nam je prijazen, se jako čudno čita.
To so opazke, ki so se nam mimogrede uri-nile, nabrali bi jih pa lahko še mnogo kop, ko bi se nam zljubilo, in ko bi znali, da bodo naše opazke
lagati hočejo, da se ob jednem na novo razdele volilni okraji in da bi nov volilni zakon ne bil veljaven za Irsko. S tem mislijo doseči, da bi oni liberalci, katerih volilni okraji bi bdi v nevarnosti, in Parnelliti ne glasovali z vlado. Brez teh pa vlada ne dobi večine.
Angleška vlada se je obrnila do raznih mornarskih kompanij, da jej preskrbe potrebno štev lo ladij, da prepelje vojake v Egipet. Ponudilo se je že vladi toliko ladij, da takoj lahko prepelje 8O0O vojakov v Egipet. — Pri banketu narodno-hberal-nega kluba izjavil se je predvčeraj Derby, da vlada hoče braniti pristanišča ob Rudečein morji, da se pa ne bode podajala v nevarnost, da bi pridobila zopet Sudan Egiptu, kar je nemogoče. Vlada nikakor nu namerava Redanje okupacije v stalne aneksijo premeniti, ve pa dobro, kake dolžnosti in odgovornost jej iii.kl <d.i okupacija
Poveljnik   (>gi|it<»v»kili   čet   Baker paša prišel je 5. t. m. zvečer z osralimi četami v Suakim. Utrdbe   Suakimske  zasedli   so  angleški jtomorski vojaki pod poveljstvom admirala HeVVPtta. Diploma-tiČni francoski apent prosil je, da se odjiošlje jedna francoska vojna  ladija v Suakim.   Čete, Ki so bile iz Sinkata odposlane po živež, so od sovražnika uničene.  —  O porazu Baker p »še pri Toknrji znane so zdaj sledeče podrobnosti: Egipčanov bilo je nad 3600 vojakov in imeli so okolo 300 velblodov. Boj Be je začel zjutraj pri silnem viharji z dežjem, ki je bil sovražniku ugoden.   Egiptovski topničarji so le jedenkrat ustrelili, pn še takrat neso sovražniku napravili  nobene  škode.   Infuiterija   je marširala brez vsakega  reda in discipline.   Tukoj pri prvem napadu so Egipčani obupali,   pali so na tla, pometali orožje proč in kleče prosili milosti. Sovražniki so pa vender vse pobili, vse pfpftaie angleških čist-nikov bile so zaman!   Kar jih ni bilo pob tih, bežali so v divjem  begu proti   Trinkikatu,  strah jih še ni minil na obrežji tamošnjega zaliva, in častniki so jim morali z revolverjem   branit',   da neso planili na čolne. Tudi črne čete Ziber paše so se pokazale,  da  neso nič vredne.   Ko   hi bi sovražnik zasledoval begune,  bil bi lahko vse  poklal, k«kor ovce    Vs  kanoni  in vozovi prišli so sovražniku v roke.   Topničarji so takoj  po prvem strelu pobegnili  Dobro diseiplinovani .sovražniki imeli so le malo škode,  največ so jih še pobili častniki z revolverji. Sovražnik je kazal veliko zaničevanje do Egipčanov. Posamični  konjiki držah so  cele stotnije v strahu Standardov  dopisnik  misli,  da  bi  bilo   pol polka indijske konjice očistilo celo planjavo od sovražnika. — Kakor poroča nek telegram Baker |»ase ua mr. Baringa bilo je man.; nego 100O ustajnikov, kuteri so napali egiptovske čete pri Torkarji Egiptovski vojaki in črne čete so kar pometali  pušdte  in bežali.   Buker paša s svojim štabom bil je v vebkej nevarnosti, da ga po neprevidnosti ne ustrele lastni i ljudje v velikej zmvšnjavi.   Vojaki, ki so se ostali, , neso  za  nobeno  rabo,   in odpovedali so naravnost \ pokorščino svojim častnikov.   Mej   domačini je raz-| širjena neuma vest,  da BO Angleži sami (»rouzročili ta poraz,  da  se lažje  polaste  dežele. Brzojavna zveza mej Massaualiom in Kassalo je pretrgana. Vsi rodovi so pristopih k Mahdiiu.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani 30. januvarja.
(Dalje.)
Gospod Zelen stavi sledeče predloge v imenu notranjskih živinorejcev, obširno je utemeljujoč:
1. Plemenski junci, tistega plemena, katero je dotičnemu kraju in podnebju dežele najbolj priležno, ki se nakupijo z državne podpore, naj se dajo zanesljivim govejorejcrm proti temu v last, da je pre-
kaj koristile. Pa če v/amo te opazke v poštev, ali pa ne, koledar in kažipot mora se radikalno predru-gačiti, da bode ustrezal svojemu smotru.
Čim kraji, tem praktičneji. Odpade naj vse kar je nepotrebnega, vzlasti pa ves mito- in etimo-logični „bala s t", katerega je toliko treba, kolikor dveh nosov v obrazu. Kdo izinej navadnih ljudij zavzima se za grško in rimsko bajeslovje? Kdo pa za tako etimilogijo ki. j da, kakeršna se v tej knjigi Šopiri? Sciti so kar na mah „Ščudi, Čudi". To je isto tako, kakor je pokojni M. Ravnikar (Požen-čan) ime Kapadocije v malej Aziji izvajal iz slovenščine, češ, to je kapotočje: kjer od kapa teče. Vse se mu je smijalo rekoč: „kaj mislite, da drugej nikjer od kapa ne teče?"
Tedaj preustroj, temeljih preustroj, sicer ta knjiga ne bode „so p e t en ko ra k v napredku", marveč ravno naspotno, sicer ue bode imela in ne more imeti potrebnega vspeha, potrebna razširjenosti. Knjiga, kakeršna je sedaj, ni za rabo. V jednem samem oziru je zaniml/iva, v tem pa daleč nadkri-ljuje vse dosedanje slovenske knjige. V tem namreč, da je prava zaloga vsakovrstnih tiskovnih in drugih hib, v tem je nedosežna.
puščajo za krave dotične župnije proti primernemu plačilu
2. Isti govejorejec, kateri ima kakega domačega, od dotične komisije (sestavljene iz predstojnika poddružnice, župnika, občinskega župana in podob-činskih županov) z večino glasov za pleme priznanega junca, naj dobiva iz državne podpore primerno vsoto na leto tako dolgo, dokler je junec za pleme rabljiv.
3. Komisija, pod Št. 2 omenjena, naj bi imela po dogovoru s slav. centralnim odborom kmetijske družbe pravico odločevati, katerega plemena junci naj se za ta ali oni kraj dežele iz državne podpore kupujejo.
4. Vsaj na vsacib 150 do 200 telic in krav od dveh let naprej naj bi se povsod, kjer ga do-sehmal ni, vzdržaval iz državne podpore jeden junec.
5. Državna subvencija bi se ue imela odslej več rabiti za nakup krav in telic in naj bi se to popolnem opustilo.
Gospod Ogulin gorko podpira prvi predlog g. Zelena, posebno z ozirom na Gorenje Avstrijsko, ker je kmetijsko ministerstvo že 1. 1877 ukazalo, da so se ustanovile štacije za plemenske junce, katera naredba kaj izvrstno služi prospehu živinoreje. Kar je tožil g. Zelen o propadu živinoreje na Notranjskem, to je še vse huje na Dolenjskem, kajti tam je živinoreja popolnem propala. Razstava živine v Novem Mestu pokazula je res prav žalostno podobo, čemur se pa ni čuditi, ker ni nikier na Dolenjskem dobrih plemenskih juucev, kajti 1. 1877 imel je graščak g. Smola jednega, potem dolgo ni bilo nobenega iu sedaj ima grof Margheri zopet dobrega plemeuskega junca. Sploh manj i kmetovalec si ne more držati plemenskega junca na svoje stroške, to zamorejo le veliki posestniki.
Deželni gltivar grof Tburn (slovenski) pravi, da bode deželna vlada sklicala še to leto en-keto, obstoječo iz zastopnikov dežele in kmetijske družbe, katerej bode v prvej vrsti nacrtati postavo o govejoreji za Kranjsko. Ker veljtijo jednake postave že za Štajersko, Tirolsko itd. ue bode euketi težko mutatis mutandis spora/.umet- se za Kranjskej deželi na vse strani koristni načrt, kateri se potem predloži deželnemu zboru kranjskemu. (Dobro! Dobro!)
Gospod Ogulin misli, da bi se živinoreja kaj spodbudila po živinskih razstavah po vsej deželi, katere bi se morale redno obdržavati in ponavljati. Ztto pa bi trebalo vso deželo razdeliti v oddelke (regionen). Dasi je bila živinska razstava 1. 1877 v Novem Mestu jako majhna, vender se kaže že sedaj nje koristni upliv. Naj bi se take razstave v raznih krajih vsaj vsako 3 ali 4 leto ponavljale, [>otem bi bil vsaj v petnajstih letih viden uspeh pri živinoreji zaznamovati
Gospod odbornik Brus opomni, da je Kranjska že razdeljena v oddelke (regionen) namreč v Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko. Subvencija poljedelskega ministerstva krči se za živinorejo od leta do leta, sedaj znaša le še 2000 gld , tedaj ue bode mogoče, da bi se nakupovanje krav iu telic opustilo,  kajti plemenski junec velja najmanj 105 gld.
Predsednik baron Wurzbach pravi, da so razmere, da na 600 krav niti jednega plemenskega junca ni, res žalostne, ali s subvencijskim denarjem bode težko priti temu v okom. Upati je, da bode po g. deželnem glavarju naznanjena enketa kaj od-pomogla.
Deželni glavar grof Thurn (slovenski) reče, da se sklicanje prej po njem omenjene eukete opira ua sklepe zadnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora. C. kr. vlada je že naznanila, da bode enketa po Velikej noči iu deželui odbor je že izvolil svoj m zastopnikom v enketi deželnega odbornika g. Otona De telo. Postava, katera se je 1. 1879 sklenila v prospeh živinoreje, ni nikakor zadostila, to je deželni odbor si. vladi razložil, in tu je treba v prvej vrsti pomoči. (Dobro!) (Dalje pHh.)
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za popravo frančiškanske cerkve v Branu 300 gld.
— („Narodni dom.") Prihodnjo nedeljo dne 10. februvarja ob 11. uri dopoludne bode v Čitalnični dvorani shod tukajšnjih rodoljubov, kjer se bodejo posvetovali glede »Narodnega doma." — Vsak zavedeu narodnjak, kateremu je mar razvoj našega mesta in ki se zanima za to domoljubno podjetje, povabljen je uljudno k temu shodu. Pustimo vse mržnje in prepire,  podajmo si roke ter,
ae združimo v skupno delovanje na korist vrlemu narodu in v poveličanje stolice slovenske!
— (Gospod Mackenzie VVallace) biva sedaj v Serajevem, od koder bode potoval preko Hercegovine v Dalmacijo. Slavni mož bil je nekoliko dnij tudi v Djakovem gost škofa Strossmayer-a.
— (Iz Gradca.) G. Jos. Jenko, profesorski pripravnik pri državni gimnaziji v Gradcu, imenovan je suplentom na višji državni gimnaziji v Mariboru
— (Umrla) je 7. t. m. na Bledu gospa Bertba baronica Cojz, rojena pl. Moro in bode prepeljana na Brdo, ter jutri pokopana na grobišči v Predosljah.
— (U mrla ) je 6. t. m. na graščini Boštanj ("VVeissenstein) neoženjena grofica Iliacinta Ursini Blagay, 59 let stara, sestra grofa Ludovika Ursini Blagay-a, bivšega poslanca velicega posestva v Kranjskem deželnem zboru. Rodovina grofov Ursini Blagay je jedna najstarejših plemenitih rodbin na Kranjskem. Nji pradedje imeli so v Bosni pred stoletji velika posestva, o čemer družbinski arhiv grofov Blagay-jev v graščini Boa" tanj hrani se mnogo starih slovanskih pisem.
— („Slovana") izšla je včeraj 6. številka. Na prvej strani ima podobo pokojnega dra. Janeza Bleiweisa-Trsteniškega.
— (Vse srednje šole Ljubljanske) sklenejo svoj prvi tečaj jutri 9. t. m. dopoludne, Drugi semester prične v 13. dan t. m.
— (Oskrbnikom) posestev nemškega reda v Ljubljani imenovan je, po komturji g. Kajetanu baronu Lazzarini-ji, mej jako mnogimi kompetenti g. c. kr. notar dr. V o k. Na mnoge mej kompetenti, se ni nič ozir jemal, ker je bilo treba položiti 4O0O kavcije, kar doslej ni bilo treba.
— (Dr. Premschagg) v Konjicah, najhujši agent nemškega schulvereina je zaradi raz-žaljenja časti zopet obsojen na 30 gld. globe, even-tuvelno 5 dni zapora.
— (Iz Gorice) se nam piše v 7. dan t. m. Pred 14 dnevi prepovedalo je tukajšnje vojaško povelj ni* t v o prilepati na zid vojašnice v „Via Giaraino" oznanila, in ta prepoved je debelo tiskana na zidu v slovenskem, laškem in nemškem jeziku. Zadnje dni prikazala se je jednaka prepoved tudi na se-meniški kapeli ali samo — v laškem jeziku. No, to pa ni nič čudnega, vsaj semeniški gospodar in podvodja je trd Furlan in bas* druzega jezika ne zna, nego svojo furlanščino ter kaj laščine; druge žalostne razmere tega duhovenskega zavoda so tudi obče znane iz najnovejših časov. Intelligenti punca!
— (Iz Gorice) piše se nam obširna pohvala prelepega prav pomladanskega vremena. V treh mesecih je bilo jedva 4 do 5 deževnih dnij, temperatura je redkokdaj pod ničlo, sobice sije prijetno, toplo in izvablja cvetlice, ki ob mejah in po-tocih kažejo svoje raznobojne zvezdave glavice. Gorica res zasluži častni naslov „avstrijske Nizze".
— (Iz Železnikov) se nam piše v 7. dan t. m.: Pri današnji volitvi srenjskega zastopa bilje županom izvoljen obče priljubljeni gospod Josip Le vični k posestnik, odlikovao s srebrnim križem s krono. Živio!
— (Z Bleda) se nam piše: Lehkoživci iz Grada, Zagoric, Želječ in Mlina napravijo 9. t. m. prvo bleSko predpustno zabavo v gostilni pri „Litru" z raznoverstnim sporedom. Dohodek namenjen je v podporo revnim učencem grajske šole. Začetek točno ob 7 uri zvečer. Konec ob 7. uri zjutraj. Za obilo udeležbo priporoča se odbor.
— (Vo j a§ k i nabo ri na Primorskem.) Letos se mora nabrati v Pri morji 1529 mož za stalno vojsko in pomorstvo, 153 za reservo, 294 za deželno hrambo. Nabor vojakov bode: V Trstu 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8 in 10. marca.; vTržiČi (Mon-falcone) 11. in 12. marca.; v C e rvinjan u 13—15, v Bolcu 15. marca; v Tolminu 17.—22. v Sežani 22.—24; v Komnu 26.—28; v Gorici 28 in 29. morca ; za Goriško okolico 31. marca 1,-5- »prila, v Ajdovščini 7.—9. aprila; u Gradiški 31. marca in l. aprila; v K ormi nu 3.-5. aprila, v Pazinu 5.—8. marca; v Motovunu 10. in 11. marca, v Buzetu 13.—15. marca; v Piran u 17. in 18. marca; v Pod grad u 17.—20. marca; v Bujah 26. in 27. marca; v Po reči 29. in 31. marca: v Rovinji 1. in 2. aprila; v Pulji 3. — 7. aprila; v Malem Losinji 16. in 17. aprila; v Čresu 19, v Krku 21. in 29. aprila; v Volovske m 24.—26 v Labinji 28. in 29. aprila.
— (Vfeseca januvarja 1884) pobilo se je v mestnej klavnici 286 goved, 1323 prašičev, 423 telet, 34 koštrunov in kozlov in 6 kozličkov. Deset prašičev je bilo ikrastih, torej so se konfisko-vali in pokončali.
— (Promet lesa.) Kakor „Sloboda" poroča, se je meseca decembra skozi Zagreb na Reko prevozilo 4,497.000 hrastovih dog, v Trst pa samo 1,764.000 dog. Ta razloček treba izvajati iz tega, ker so vozni pogoji za Reko mnogo ugodneji, nego li za Trst.
— (Visoka starost.) V 21. dan m. m. umrla je v Brezi, Kastavske občine, Marija udova Matetić-eva 103 leta stara. Pokojnica ui bila nikdar bolna, in delala je na polji do zadnjega. Tako poroča „Naša Sloga."
— (Razpisano je učiteljsko mesto) za matematiko in naravoslovje na nižji gimnaziji v Kranji s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Plača v smislu zakona z dne 9. aprila 1870 in 14. aprila 1873. Prošnje do konca marca na c. kr. de*, šolski svet za Kranjsko.
— (Razpisano je mesto) finančnega komisarja na Primorskem v X. razredu. Prošnja v 3 tednih nu predsedstvo c. kr. fin. ravnateljstva v Trstu. Dokazati treba znanje vseh treh deželnih jezikov.
Telegrami »Slovenskemu Narodu1':
Budimpešta 8. februvarja. Spodnja zbornica vzprejela je včeraj z veliko večino budgetni zakon za 1884, s katerim se finančni minister pooblašča, da primaiikljaj v znesku 17 miljonov pokrije potom kreditne operacije.
Pariz 7. februvarja. I zine j v enketno komisije voljenih 44 Članov je 38 pristašev ministerstva.
London 8. februvarja. V spodnjej zbornici izjavila je vlada, da nema nikakeršnega poročila, da bi bil Gordon ujet. V gornjej in v spodnjej zbornici naznanile so se nezaupnice proti egiptovskej politiki vlade.
Kazne vesti.
* (Hud vihar) razsajal je preteklo nedeljo po noči v Parizu ter prizadel veliko škode, podrl več d umikov, ruval drevje, poškodoval in polomil plinove svetilmce. Deset osob bilo je po zrušenih dimnikih ranjenih. Telegrafske in deloma tudi železniške zveze so bile pretrgane.
*(Chicago) je gotovo najbolj kosmopoli-tično mesto. V njem biva 95.000 ljudi? iz Nemčije, okolo 50 000 Ircev. 200O Francozov, 3000 Dancev, 3.500 Nizozemcev, 1400 Italijanov, 5.800 Norvežanov, 5.8O0 Švedov, 5 60O Poljakov. 20()0 Švicarjev, več Rusov, Hrvatov, Magjarov in Špaujcev. Čehov je 12.000.
Meteorologi ono poročilo.
VABILO
S0K0LSKEMU„J0UR-PIXU",
kateri bode
v soboto v 9. dan februvarja v restavraciji Ljubljanske Čitalnice.
SPOREDI
„Zvezna", zbor. „Prošnja", čveterospev. „Spod rožnika kofetaree", Šaljivi prizor. „Bratska", zbor.
„Kranjska dežela", baritonsolo s spretnije vanj em glasovira, poje g. Pucihar.
Trojica iz „Lumpaci-Vagabunda*, komični prizor. „Stanak", čveterospev.
„Gozdna svečanost", zbor s tenor-solo, solo poje g. Jan Pfibil.
Začetek ot» H. url svecer.
Reditelja večeru sta gg. Sokolovca J. Justin in J Perdan.
Ker je program zanimiv vabijo se uljudno gg. pevci in gg. člani „Sokola* k obilnej udeležbi.
VLjubljani, v 8 dan februvarja 1884.
Odbor ..Sokola".
Pravo pravcato universalno Hredstvo. Resnica, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem želodca in Črevah, izpričuje uspešno rabo „ Moli- o vi h Seidlitz-praikov" skoro pri vBeh boleznih. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. _8 (690—3)
Tulci:
dne 7. februvarja.
Pri ni omi t Buscba z Dunaja. — 11 mini k iz Logatca. — Skarpa iz Leskove doiinc. — Taussig z Dunaja. — Topfer iz Linca.
Pri Htallčl: Leban iz Trsta. - Leeb, Weste, \Veis, z Dunaja. _
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturu	Vetrovi	N*hn	Mo kri na v in m.
7. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	74220 um 74178 mm. 74240 mm.	— 4 2'C -r- 1-8'C — 06<:	brezv. si. zah. si. szh.	megla jas. jas.	0(10 MRI. dežja.
Srednja temperatura — 10°, za 0 4° pod normalom^
ID-aria5sk:a borz?-.
dne 8. februvarja t. 1.
(Izvirno tffletfraficiH) porodilo.
kr.
Papirna renta •	79	ffld.	85
Srebrna renta . .	80		40
/.i.ifn renta ... ...	101		20
5°/c marčna renta.......	95		_
Akcije narodne baflke	s52		_
Kreditne »krije ...	308		60
London ...	121		25
			
Napol.         .            ....            . . C. kr. cekini .	u		60'/, 69
Nemške marke	^9		20
4°/0 državne srečke iz 1. 18f>4   250 gld.	123		25
Državne srečke iz 1. 1964.         100 gld.	172		25
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.	101		10
	121		70
A nt i»            n          •        - .. ....	8»		95
	87	t	70
5°/0 štajerske zemljišč, oti.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .    100 gld.	104	n	—
	liti		—
Zeinlj. obč. avstr. 4'/»% *l»ti zast. listi .	120		50
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice	105		70
Prnr. oblig. Ferdinandove si-v. železnice	105	_	—
	172		75
Kudolfove srećke  ....         10 „	20		—
Akcije »riglo avstr. banke .        120 „	115	n	60
Trauiinway-društ. velj. 170 gld. a. v.	228	i	—
Za dacarja
lSče službe mož, kateri je že veliko let služboval v tej stroki in samostalno vodil oddelek. Ponudbe se prosijo pod: Jos. Sader v št. Vidu pri Zatičlnl. (79—3)
Kmetijski pomočnik, ekonom,
izveden v kmetijstvu, išče službe. Ponudbo naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda". (76—3)
dobro izurjen v manufakturnej kupčiji, se vzprejme pri A. PoKaenlku v Cerknici. Plača 240 do 300 gld. in vse prosto. (87—3)
Dalmatinsko vino,
liter po 3© kr.,
naravnost iz Spije ta, se toči v gostilni
„Pri združenji" v Spodnjej Šiški.
(95—1) Karol Lorenc, gostilničar.
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah so je dru. pl. Ben* den-u posrečilo napraviti
o katerej se po vae| pravici trditi sme, da •#.«-doatuje »vojemu namena. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. I»u-niitelj jamci u gotov vapeb.
Cena lomilcu g tflcl.
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. Bendeuu, Prag, Salmgasae 7. (56—6)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskejra.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Oe se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodcev© bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi . pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pofiiljatve pa jedino v lekarni Crlato-ioletti v Gorici. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul- pl. Trnkocmv, na MeBtnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—2) E/mT~~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaieljnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'