t>
--.«CieSSBJjeS»»--
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto 3 gold. 50 kr. za pol leta t gold. !IO kr.
Tečaj IX. v Ljubljani 15. septembra 1869. List 18.
Ali uaj otroci v šestem ali sedmem letu grejo v šolo?
To vprašanje prevdarjajo že nekaj časa ne le šolski, temuč tudi drugi možje, ki se pečajo s šolskimi postavami in sploh s šolskim življenjem ; toda še dan danes ni popolnoma določeno, s kterim letom naj otroci začenjajo šolo.
Po večletni skušnji v učiteljskem stanu tudi jaz priterju-jem tem, ki pravijo, da naj se sploh (izjeme naj bi bile povsod) sedmo leto odločuje otrokom za šolo, in sicer zato, ker
1. naj več otrok pred sedmim letom še na telesu ni toliko vterjenih, da bi brez škode mogli prenašati vse, kar šola od njih t i rja. Ce se pa otroci silijo in v kaki reči presilijo, jih ta nenaravna sila pozneje v splošnem duševnem in telesnem razvijanju dalje zaderžuje kakor čas, ki ga pri začetku (le vidoma) zamude. Nekteri terdijo , da otrok perva leta v šoli nič kaj ne terpi, ker se le nekako igraje uči in še ne pozna resnosti šolskega življenja. Ta misel pa je popolnoma kriva; otroci morajo v šoli delati, ne igrati, in akoravno si učitelj prizadeva, da učencem, kolikor more, šolske nauke prijetno razvija, se otroški mehki um vendar kolikor toliko trudi in napenja, kar otrok vselej sam ne čuti; sej tudi plesavec veselo raja in pleše, pa se vselej vtrudi, in večkrat celo popolnoma onemaga.
Posebno naj bi se gledalo tudi na to, kako težavna je otrokom pot v šolo. Poglejmo po zimi, kako premerti, mokri v čevljih i. t. d. pridejo mali revčiki v šolo; ne more se jim vedno kazati, kako naj se napravljajo, kako naj se sploh varujejo slabih potov i. t. d., da bi toliko ne terpeli, ker v otroku
se pretaka živo kri, ki ga goni sini in tje, in ima še preslabo in premalo skušeno voljo, da bi pametno ravnal. Poletni čas male revčike nadleguje prehuda vročina toliko, da v šoli pri naj živejšem poduku omagajo in večkrat prav sladko zaspe, kar jim previdni učitelj tudi ne šteje v preveliko pregreho , in jih za tega voljo tudi nikdar ne graja ali še celo kaznuje; našteje se sto in sto takih in enakih vzrokov, kteri v očeh vseh skušenih šolskih mož jasno kažejo, da naj se nježna mladost ne preob-ložuje in ne mori prezgodaj. Ako pa učeni šolski postavoda-javci omahujejo o tem vprašanji, naj pa si zvolijo gotovšo, ne pa negotovšo pot, dokler se popolnoma ne pokaže, kaj je bolje. Varujmo mlado drevesce, iz kterega mora prirasti čversto, močno drevo!
2. V šestem letu je še naj več otrok za resni šolski nauk po duhu nezrelih.
Vsak naj po sebi sodi, in videl in spoznal bo, da se mu je še le pozneje jelo jasniti v glavi, in da je še le v dvanajstem ali trinajstem letu še le dobil pravo veselje do učenja in da je takrat v enem letu mogel več storiti, kakor popred dve ali tri leta; tedaj tu ne velja izgovor, ki terdi, da naj se mlad človek zgodaj začenja učiti; uči naj se le, toda doma — ne pa v resni šoli.
Današnja šola veliko veliko tirja že od malih učencev, in če se vse to sploh primerja z zmožnostjo pri otrocih s šestimi leti, se nikakor ne more sploh zapovedovati, da naj otroci že v šestem letu grejo v šolo, posebno ako se bode ravnalo po novi postavi, da bodo otroci dalje hodili v šolo. Otrok naj saj nekoliko dozori, potem naj se uči! Res, da eno leto ni veliko, toda skušena resnica je, da pri nježnih letih eno leto več izda, kakor pozneje tri leta, in kar se na videz eno leto zamudi, se v resnici drugo leto trikrat pribiti. Rekel pa bode morda kdo: Videl sem otroke, ki so že v šestem ali že v petem letu znali na pamet velikanske reči, in so zgled že marsi-kteremu mladenču. Ljubi moj, tudi jaz sem že videl in občil s takimi prezgodnjimi mladimi cveticami, pa skusil sem, da taki prezgodneži so malo malokrat donesli kaj sadu, ter so bili v v poznejih letih živa podoba mladega zaostalega drevja.
Otroci naj grejo tedaj sploh v sedmem letu v šolo , in učili in naučili se bodo ravno toliko, kolikor se nauče ti, ki začenjajo s šestim letom.	a. p,
Zciuljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
f)	Izmed omiko val n i h zavodov in društev v Ljubljani so: kmetijska družba (osnovana 1767. leta), historično, f i I h ar m o n i čn o , niuzejalno (z bogatim muzejem glede prirodnin in starin, zlasti rimskih), rokodelsko, učiteljsko iu zdravniško društvo. Bogata licealna knjižnica ali biblioteka, ki šteje 36.000 zvezkov, in pa bo-taniški ve rt.
Za povzdigo slovenske narodnosti poganjajo se:
a.	časništvo s 4 časniki, vsi v Ljubljani: „Novice" Murnik-ove, „Danica" Jeran-ova, „Učiteljski tovarš" Praprotnik-ov, „Triglav" Graseli-tov.
b.	Narodne čitalnice v Ljubljani, Kranj i , Loki, Kamniku, Idriji, Bistrici, Ipavi, Metliki, v Novem mestu idr.
c.	Telovadno društvo „Južni Sokol" v Ljubljani zlasti pa
d.	„Matica Slovenka", osnovana 1863. 1., a poter-jena s cesarjevim sklepom 4. februarja 1864. leta.
g)	V cerkvenem oziru je vsa kranjska vojvodina od 1. 1830. ena škofija pokneženega ljubljanskega škofa, osnovana leta 1463. Dekanstev ali tehantij je 20 (v Ljubljani, Loki, Kranji, Radolici, Kamniku, Moravčah, Smarji, Litiji, Trebnem, Kerškem, Novem mestu, Metliki, Kočevji, Ribnici, na Verhniki, v Idriji, Cirknici, Postojni, Bistrici, pa v Ipavi); far bilo je 1866. leta 194 (pa protestanška v Ljubljani), lokalij 81, cerkva sploh 1329 pa 152 kapelic, svetnih duhovnikov in klerikov 707 (pa 1 protestanski), 7 samostanov (3 frančiškanski, 2 kapucinska in 2 uršulinska) , redovnikov 55 , nun 93. V Ljubljani je semenišče pa bogoslovski zavod, ki je štel 1869. leta 6 učiteljev pa 82 bogoslovcev; tam je tudi Alojzišče (seminar za gimn. dijake, kterih je bilo 1869. I. 60.)
V Ljubljani je deželna bolnišnica, pa blaznica, otroška bolnica (vstanovljena 1865. leta) in zavod, iz kterega dobivajo pomoč bolni tcrgovski pomočniki, pa tako imenovana krajcarska družba v pripomoč revnim delavcem.
Oskerbovalnic je v deželi tedaj 16 s 2900 oskerbo-vanci (1162 bilo je moških in 1740 ženskih) s 14002 gld. stroš-
18*
kov (po 4 gld. 50 kr. na vsako glavo), ubožnic (zavodov in hiš za uboge) 171 s 5677 oskerbovanci in 40792 gld. stroškov (po 7 gld. 11 kraje, na 1 glavo na leto).
Stari in mladi Slovenec.
Pri.
O. Pri adjectivis, positivo vel comparativo, additum mi-nuendi vim habet: prialücinü nQÓonuvoi famelicus, priblédü sub-pallidus itd.
»S. Pri bel semialbus, prisladek subdulcis, priéern, pri-prost, priprüvl nQÓytiQOi qui est in promtu; priprüvlnü- ni anterior, proximus, uti videtur; vjema se po svoje s po a) cum positivo: pobogatü, podobrü jesi oti mene, pohraberü, poludí stultior, pomekikü mollior, povelik, pogizdav, pohiter, pojunak ot inene; poskoro, podobré, pogolémi, ponaprédí, poblizki ganz nahe; b) cum comparativo: polepša, povyše, podalje, poboliše, poniže itd.
Pribaska — prigovoru.
S. Jeli iz bajati, basen pribaska proverbium? Prav všeč mi je za pregovor, prislovica.
O. Prigovorti hortatio, consilium, vituperatio.
»S. Nsl. pravite naevus t. j. napaka. Za pregovor jaz nikakor ne moreni pisati prigovor, kakor silijo nekteri , ker prigovoriti, prigovarjati je „zusprechen" v dobrem pa v slabem smislu, kar kaže tudi stsl. beseda; pregovoriti stsl. per-suadere. Časih mi služi stsl. pre — za nsl. pri, a ne vselej na pr. préklétü za priklétü.
O. Enako pomeni prirokü cognomen, vituperatio; pri-rocínü reus, prirocitü fortasse vituperandus, bes priroka qui vituperan non potest.
Tudi pridévükü, agnomen, p r é z i m g (cf. prézü super, praeter), iz preimenovati nsl. prejmek, navadniše p rime k, priimek; prékorü, prozvište cognomen, prozvanije nomen, denominatio.
Privgska.
O. Privgzü m., privgza f., kar privq¡zü m. vinculum; priv§ska alligatura,-prévgzüka; prévgslo fasciculus, preveza corrigio.
Pridu.
O. Pridu commulatio, recte lucrum, prideti-dej^-ješi adferre, iniicere; pridati, in prinaditi-žd^-diši addere, pridatuku in prinada f. additamentum.
«S. Prid ali prud, pišete, je commodum; moj jarem je priden; priditi, pruditi, pridovati prodesse, napruditi proficere; ¡spriditi je nasprot perdere.
Priznaku — primeta.
iS. Kar znaku i meta: priznaku nota, primeta signum, primetu animadversio; primetu quod adiicitur, strues.
Pri — pro — prezoru.
O. Prizoru inspectio, visio, prizraku spectrum; pro-zoru prospectus, fenestra; prezoru superbia.
S. Po tem se imajo razločevati prizreti, prizoren, pri-zračen; prozreti, prozoren, prozoriv, - Ijiv providus, perspicax, conspicuus, prozorno mesto; prezreti, prezirati negligere, de-spicere, prezritelj, prezornik, prezorno, prezorivu superbus, arro-gans p. prezoriva slovesa.
Prikladu,
O. Priklati a f. comparatio, exemplum, kar tudi prilika, primeru m., prikazu, prikazni fabula, visio, pripokazu-ukazu; prikladonn coniectando; proobrazije exemplar.
iS/. Prilika similitudo, nsl. tudi occasio; prikladinu, pri-ličinu, prigodlnti aptus, conveniens.
Prisojnu.
O. Apricus, prisono mesto; prisoije locus apricus, serb. prisoje, cui opponitur osoje, osoije, osojna, vere est locus opacus.
iS. Prisoje je solnčna, osoje senčna stran; serb. guja, zmija (kača) osojna, osojnica, in prisojkinja, prisojnica; nota srice osojno; osojevje, osonje, osovje.
Prisinu — prešinit.
O. Pri si, pristno semper, iugiter, - bytinu, - suštinu perpetuus; - deva nunctQ&sro?, - cvetivti perpetuo virens, pri-sinosti aeternilas; prisinii cognatus, familiaris, genuinus p. bratu, svnu, rodu, muzi, -sna sestra, vnuka, -sno čedo, -sny otici, gosti; pristlni; prisiniti -nj% -niši associare, prehendere; prisi-naktt, rectiiis forte -snjaku, germanus, prislnina peculium, -nota -nistvo genuinum esse, familiaritas, - snistva proprietates.
I
i
iS. Nsl. pristen passend, leiblich, pristni brati; cf. let. istneki leibliche geschwister; stsl. istü, istina (VI, 44).
O. P r e s i n ü afo^o? non fermentalus, p. hlebü, -no pivo, testo itd.
Presen je nsl. cmdus, presnoča, opresnik, presnec, prešišnjek -njak , hrov. prisan , prisnac placenta, serb. prisan, prijesan recens, brašno prjesno; rus. presnecü, polj. przasny, ahd. frisc recens, mhd. vrisch.
Prisgga.
O. Iusiurandum, prisgga iuramentum, p r i s g g 1 i v ü tan-gendi cupidus, avidus.
S. H prisegi gnati; pri nas na prisego djati in gnati koga; v roke seči fidein dare; cf. ser. anga antiquior instr. weil man beim schwur den körper berührte; germ. bei leibe.
Pri — pretvoriti.
O. Pritvoriti, pritvarjati addere, parare p. sebe slavu, svary,-sg fingere; pritvortt ambitus , septum, porticus, - rinü -nikü simulator; pretvoriti - tvarjati mutare, - sg mutari.
Da ni treba rekati vedno premeniti - njati - njavati.
Pričina.
0. Pričina t.j. causa; činiti, pričiniti-njq.-niši addere.
Pričgsti.
O. Portio, communio; p r i č g s t i j e participatio, pričg-stiti - štq, - stiši participem facere, heredem fieri p. zemlju, žizni večnuju,-sg participem esse p. brašina, svgtyihü; grese; pri-čgstinu - nikü - niča particeps: telu svetoinu, vtoromu braku.
iS. Ker pišejo nsl. cesto saepe, češče saepius; kaj da ne bi pisali i pričestje (cf. čgsto); pričeščati-iti,-se com-municare, pričeščevati; serb. pričest, pričestje communio.
Prijati — prijgti.
O. Prijati- jaj% - ješi, raro prejg, -ješi providere, curare, ser. pri amare, prijazni f. amor, benevolentia, fides; m. amicus; neprijazni nequitia, prijanije favor; - p r i j g t i -priimg, - meši prehendere, utilitatem capere, prijgtinü gratus, prijgtükü res gratae.
S. Prijaznovati favere, prijazniv -en -vec benevolus, blan-dus; prijateljiti se amicum fieri, — teljevati esse; iz prijeti je nsl. prijeten acceptus, po stsl. prijgtovati, prijetiv-en, prijgti-
ni kii qui accipit, kakor prim i teli qui excipit, e serb. pri-miti, primljenje; nota nsl. p rimski zinsbar; primšič man-ceps pachter; in primskovo?
Pašnik.
Napeljuj že v mladosti učence, da si izvolijo primerni pravi stan! Vsak človek ima za kak stan več zmožnosti, kakor za drugi, torej naj učitelj te zmožnosti pri učencih zapazuje in se potem previdno ravna, in naj tega učencem naravnost ne kaže. Splošno naj učitelj učencem kaže, da vsak stan mora po svoje jesti kruh v potu in trudu. Nekteri stanovi imajo telesna dela, ktera pa vterjujejo zdravje ; drugi delajo toliko težje z duhom, in večkrat taka opravila zdravje podko-pujejo. Vsak stan ima cvetice in ternje, dobrote in težave. V vsakem stanu mora človek svoje dolžnosti na tanko in vestno opravljati, če hoče, da ga imajo ljudje radi in da ga spoštujejo in mu zaupajo.
Vadi že v pervi mladosti učence vsega dobrega! Dobra izreja že pri naj mlajših otrocih oživlja in vterjuje vse dobro, zatira pa vse napačno in pregrešno. Pregovor pravi: „Česar se človek mlad navadi, tega se star ne odvadi", in to je gola resnica. Človek, ki je bil mlada leta slabo izrejen in zanemarjen, se je v poznejših letih malokrat ali se še ni nikoli popolnoma poboljšal. Če hočeš otroka za dobro vneti, ga že zgodaj vadi, da bode prav razsojal, kaj je prav, kaj ni prav, kaj se sme, kaj se ne sme. Kdor na otroke dobro pazi, vidi, da otroci kmali čutijo, kaj smejo storiti, in kaj ne smejo storiti. Ze dojenček, ki je komaj leta star, kmali ve, da ga ima mati raji, če je tiho, kakor pa če joka in se dere, in tako rastejo z otrokom vred vsa druga spoznanja, po kterih naj se odgojnik modro ravna, da otroke že v naj nježniši mladosti napeljuje na dobro in pravo. Koreninice, ki se zgodaj vterdijo, so bolj in bolj močne in pozneje prave korenine, kterih ne izruje vsaka mala moč in ne zamori vsaka perva nezgoda.
Šolske stvari.
K.azavni iiaiik. Ivazavni nauk naj učitelj razdeljuje po letnih časih; vpraša naj: Kaj delajo ljudje sedaj na polji? Ktere
tiče sedaj pojo? Kterili že ni pri nas? Ktere cvetice sedaj rastejo? Ktere so že odcvetele? Kaj sedaj zdravju škoduje? Kaj koristi? n. pr.: Jeseni otroci radi jedo preveč sadja, se zvečer in zjutraj prehlade in dobe grižo, ktera jih pomori. Kaj je griža? Griža je huda bolezen v čevih v poletni vročini, aH v pervi jeseni, in napada naj raji otroke, ki si želodec premrazijo ali popačijo. Kdor dobi hitrico, t. j. da mu preveč goni skozi čeva, naj nič ne zamudi, ker tit je zamuda večkrat poguba. Pije naj prežgano juho in ječmenov gorek sok; trebuh pa naj toplejše obleče. Če ga vedno bolj peče in grize po trebuhu, naj se uleže v posteljo in naj pošlje po zdravnika. Neumni ljudje svetujejo za grižo vino, žganje, poper in enake domače reči, ktere pa so v tej bolezni hud strup. Griža je tudi nalezljiva, tedaj ne bodi pri griževem dalje, kakor ti je treba !
Koristne stvari.
Iz zgodovine o znajdbah.
1.	Pervo vnetilo.
Pervo vnetilo ali priprava za ogenj je bila nekaka der-galnica, ki jo imajo še sedaj južnoafrikanska ljudstva in Indijani. Ta dergalnica ima iz lahkega mehkega lesa debelo desko, ktera ima zgorej več na pol okroglili lukenj in palčico iz terdega lesa. Kedar hoče kdo ogenj narediti, napolni luknjice v deski s strohnjenim lesom ali s kako drugo tako rečjo, ki se rada vname. Potem se palčica z obema rokama vertí (kakor s kuhinjsko dergljo) tako dolgo, da se vnetilo v luknjicah vname.
2.	Perva posoda.
Naj perva posoda je bila votla pest. Potem so ljudje jeli za to rabiti reči iz narava, n. pr.: lupine terdega sadja, kakor so orehove, jajčje, cepine od mnogih živali, votla stebla raznih rastlin, buče i. t. d.
3. Pervo brodovje.
Ljudje so videli, da po verhu vode plava les in druge take reči, da po ledenem morju plavajo ledene plošče, po kterili se tiči in druge živali po vodi vozijo. To jim dá misel, da
zvežejo po več lesenih hlodov vkup in se vozijo pa vodi. Pozneje so iztesovali in votlih' debela debla, ktera so jim služila za čoln. Tudi terde debele skorje in še celo suhe živalske kože so rabili v ta namen. Po nekterih krajih v Ameriki imajo še sedaj plavarce iz sešitih kož morskih volkov, na ktera se devlje deska za sedež in tudi malo jadro. (Prih. dalje.)
Splošni učiteljski zbor v Gradcu.
Tretji splošni zbor vseh avstrijskih ljudskih učiteljev je bil letos v Gradcu 31. avg., 1. in 2. sept., h kteremii se je sešlo čez 1800 učiteljev iz raznih dežela našega cesarstva; iz Kranjskega je prišlo v ta zbor 11 učiteljev (5 iz Ljubljane *), 6 iz dežele). 30. avg. je bilo posvetovanje pred zborom v deželni viteški dvorani.
Zbrane (kterih je bilo čez tišuč) je pozdravljal prednik krajnega odbora g. Jož. Lukas, potem pa prednik stalnega odbora g. Bo bi es iz Dunaja.
Za pervosednika je bil enoglasno izvoljen g. Bobies, za njegovega namestnika pa g. Lukas in g. Herr mann, deržavni poslanec. Za pisarje so bili izvoljeni g. g.: Steiner, Ernst, Gugl in dr. Ceyneck. Za tem se je sestavil opravilni red za veliki zbor in točke, o kterih se bode govorilo. Po živem pretresovanju se je zbor zedinil o teh le točkah :
1.	Če pride življenje v šolo, pride šola v življenje. (Nasvetoval g. Krem er iz Maribora.)
2.	Vodila pri podučevanju. (Nasv. g. Deinhardt.)
3.	Naloga, ki jo ima šola. (Nasv. g. Köhler.)
4.	Naloga, ki jo ima šola z ozirom na avstrijske razmere. (Nasv. g. Herr mann.)
5.	Šolski zbori, kakošni naj bodo. (Nasv. g. Götzl.)
6.	Kakošna naj bodo berila, da zadostujejo zahtevam ljudskih šol. (Nasv. severno - češko učiteljsko društvo, poro-čeval g. Ho I cz ab ek.)
7.	Nauk o podobah v razmeri z risanjem in delom s podobami. (Nasv. učiteljsko društvo iz Cnajma , poročeval g. Deinhardt.)
8.	Telovadstvo kot splošni potrebni nauk pri naučevanju in vzrejevanju. (Nasv. učit. društvo iz Cnajma, poročeval g. E r n a t.)
*) Slavni mestni zbor v Ljubljani je v seji 7. t. m. trem mestnim učiteljem v ta namen podelil vsakemu 20 gld. odškodnine.	Vredn.
9. Kako naj se vred i učiteljska plača. (Nasv. vrednik „Freie pad. Blatter" g. Jessen.)
Po nasvetu nekterih čverstih govornikov se je enoglasno odločilo'za pervi dan: vodila pri podučevanju in kakošna naj bodo berila za ljudske šole; za drugi dan: naloga, ktero ima ljudska šola z ozirom na avstrijske razmere, — čeprideživljenje v šolo, pride šola v ž i vlj enj e; za tretji dan: plača in s topnj e van j e Ij ud-s k i h u č i t e lj e v.
31. avg. ob 9. uri zjutraj v talijinem gledišču prednik krajnega odbora g. Luk as prične zborovanje s slovesnim ogo-vorom, v kterem upa, da bodo sklepi tega zbora vse pričujoče še dolgo spominjali na Gradec.
Graški mestni župan g. Moric vit. Frank pozdravlja učitelje v imenu graškega mesta; pravi, da so učiteljski zbori velik napredek za šolstvo. Učitelj ima nalogo, da mladosti vce-puje ljubezen do domovine in resnice, do prostosti in pravice in da s tem pomirja narodna gibanja. (Dobro !) „Izrejajte nam misleče ljudi, in peljali bodete deržavo slavni prihodnosti naproti".
Deželni poglavar g. grof Gleispach pozdravlja goste v imenu dežele in deželnega namestništva, ktero je že od nekdaj za izobraževanje mladosti pred vsem drugim naj bolj skerbelo.
Pervi pervosednik g. Bobies se serčno zahvaljuje za čast, da mu učitelji že tretji pot kažejo toliko zaupanja, da ga volijo za pervosednika; kaže potem sedanji stan ljudske šole in novo šolsko postavo, ter pozdravlja svetlega cesarja s trikratnim klicem ¿,slava", kar v zboru živo odmeva. Tudi „slava" ministru šolstva g. Hasnerju in baronu Eotvosu se razlega po zbornici.
Pervosedaikova namestnika g. g. Lukas in Herrmaun ravno tako pozdravljata pričujoče in kažeta, kako važno za učitelje sploh je to zborovanje.
Na versto pride perva točka: „vodila o podučevanju", o kteri poroča g. Deinhardt iz Dunaja. Podučevanje naj bode pervič vzrejalno, t. j. pri podučevanju naj se posebno ozira na osebnost in zmožnost učenčevo; drugič naj se gleda na to, da se njegove moči razvijajo. Učitelj naj na učenca pazi, naj si ga pridobuje, išče in sploh tako daleč pripravlja, da samostojno
ravna. Podučuje naj se djansko in znanstveno, nravno in lepo-vedno. Pri tem pa naj si učitelj prizadeva, da je tudi sam samostojen in da vselej tako dela, kakor vidi, da mu bolje kaže, akoravno se n. pr. natančno ne ravna po načertanem učnem vodilu i. t. d.
G. Sim. Heller iz Dunaja vse to poterjuje in povdarja, da naj se podučevanje in vzrejevanjc vedno vjema in človeka izobražuje. V izobraževanji m a t e r n e g a jezika je vzrejalni značaj; zgodovina naj se navdušeno kaže v čisti resnici, da se otrok že zgodaj vnema za ^prostost, enakost, za ljudske pravice in za domovino. Verska izreja naj se opira na božje spoznanje, in naj ima podlago v tisti veri, ktere se je otrok učil v maternem naročju. Taka izreja bi bila prava ljudska izreja.
G. Dederer iz Pešte pravi, da naj bodeta izreja in poduk naravna; pred vsem naj se gleda na to, da se goje ljudje po moči, ne pa ljudje po besedi.
Medtem pride v zbor vladini namestnik vitez Neupauer, ter pozdravlja pričujoče v vladinem imenu, pa želi, da bi zbrani šolski možje svojo nalogo izverševali v duhu napredka.
Potem se dalje obravnava. G. Steiner iz Dunaja pravi, da naj učitelj otroka dobro pozna, da naj ga potem prosto, samostojno , mikavno, veselo in prijazno podučuje.
G. Ilolczabek iz Dunaja povdarja posebno otroška čutila, in za voljo tega naj se v šoli goji tudi pesništvo.
G. Lederer in Pešte nasvetuje: Naj se zbere odbor iz šolskih mož raznih dežela, narodov in ver, kteri naj sestavi več vprašanj oziraje na naravo, osebnost, na življenje in nagnjenja, na igre in zmožnosti otroške. Te vprašanja naj se odgovarjajo, in tako naj se z združenimi močmi sestavi posebna vednost „spoznanje otroka" (Kinderkunde).
Ta nasvet se sprejme.
Po nekterih pozdravljanjih iz mnogih krajev in od raznih društev do zbora, pride na versto druga točka dnevnega reda o šolskem berilu, kar poroča g. Ilolczabek iz Dunaja. Berilo naj bode dodatek drugim učilnim pomočkom. Naj boljši učilni pomoček pa je učitelj sam; tedaj ni prav, da se učitelju zapoveduje, ktera učilna sredstva naj rabi. Dober učitelj tudi celo s Pavlihovim berilom kaj dobrega doseže; slab učitelj pa z naj
boljšim berilom nič ne opravi. Berila naj pred vsem obdeljujejo jezik in lepo (estetično) omiko, in naj bodo potem vsem drugim naukom dodatek.
G. Herrmann tudi povdarja, da je pri berilu učitelj poglavitna stvar.
G. Ernst iz Dunaja pretresa dosedanja berila in pravi, da ne veljajo, akoravno so jih že tolikokrat popravljali in pre-narejali. Skušeni učitelji naj spisujejo in sestavljajo šolska berila; šolske knjige, ki se brez skušenih učiteljev pri zeleni mizi delajo, niso djanske.
Srenjski odbornik Umlauft iz Dunaja hoče, da naj se učiteljskim zborom daje pravica, da določujejo berila za šolo. Vsakemn učitelju naj se dovoljuje, da si prosto voli učilne po-močke, kterih mu je treba. Šolska postava o tem ne določuje jasno. Z našim šolstvom smo še le na pragu do praga k napredku,
G. Bauer-n iz fjundenburga niso po volji nravni dostavki v verzih (Moralverschen) v berilih, in g. Kobler, tudi iz iiundenburga, nasvetuje, da naj stalni odbor združeno z učiteljskimi društvi sestavi berila oziraje se na posebnosti vsake kro-novine. S tem se konča zborovanje pervega dneva.
Drugi dan 1. sept. je bila druga seja. Govori se dalje o berilih. G. Kaltner iz Dunaja zahteva, da naj bodo berilne vaje tako razdeljene, da se bodo v vseh razredih po šolah logično vjemale, da se ne bode v enem razredu podiralo, kar se je v drugem zidalo.
G. Petrič iz Zagreba pravi, da naj berila zatirajo vraže med ljudstvom.
G. Goldberger nasvetuje: 1. tretji učiteljski zbor naj slavnemu c. k. ministerstvu za šolstvo izreče željo, da naj se šolska berila prenarede in popravijo, in učitelji naj pri tem svetujejo in pomagajo ; 2. pri pesmih v berilu naj se povsod pristavlja pesnikovo ime ; 3. spisi verskega zapopadka (kon-fessionellen Inhaltes) naj se v berila ne jemljejo.
G. Braier iz Lundenburga se ne vjema s tem, da naj bi si vsak učitelj smel prosto voliti berila, in nasvetuje, da naj se izpiše darilo za naj boljše berilo.
Tudi g. Lederer iz Pešte priporoča darila za berila, da se bode pri tem delu mnogo učiteljev vdeleževalo.
G. Eisfeld nasvetuje : 1. berilo naj ima skozi in skozi glavno misel, naj obsega otrokovo dušno življenje, in naj sploh pripomore, da se bode otrok mogel vdeleževati občne omike svojega naroda. Berila, ktera otroka na podlagi posamnega razvitja izobražujejo, naj se zaveržejo. 2. Zemljepisje, zgodovina in naravoznanje kot nauke za se niso za berila. Zivoto-pisi iz zgodovine, iz znajdeb i. t. d. naj se v berilih toliko nahajajo, kolikor je to za otroke v ljudski šoli. 3. Berila naj se spisujejo v lahkem razumnem zlogu, ne pa učeno in otrokom nerazumljivo. 4. Ker naj bi bila berila tudi podlaga za jezik , naj bi bila tudi enakolika v pisavi i. t. d. 5. V berilih naj se gleda tudi na to, da se zraven poglavitnega namena tudi doseže kak postranski namen, posebno kar zadeva enaka narečja pridelke iz prejšnjih časov i. t. d. Berila naj spisujejo in sestavljajo se ve da učitelji.
G. Zima iz Volkermarkta pravi, da naj se pri berilih posebno gleda tudi na poznanje domače dežele. (Prih- dalje.)
D@pisi m ji@to©.
Iz Dunaja. 4. sept. Ljubi „Tovarš!" — ne zameri, ker ti do danes vkljub naj boljše volje še nisem nič dopisal; dragega časa nam namreč tukaj tako primanjkuje, da je skoraj neverjetno. Vsaki dan zunaj nedelj sedemo namreč dopoldan od 8. do 12. ure; popoldan bi sicer tri dni imeli prosto , ker pa gg. profesorji take dni navadno napravijo kakšno tako imenovano „demonstracijo", se tudi popoldanski čas tako pogubi, kakor bi ga kafra vzela. Tako smo n. pr. včeraj popoldan od dveh celo noter do osmih zvečer pri treh gg. profesorjih poduk in demonštracije imeli. Ni tedaj čudo, če povem, da marsikaj še nismo videli, kar bi bili lahko, ako bi nam bilo malo več prostega časa odmerjenega. — Kar zadeva število učenikov, ki smo le-sem poslani, jih zamorem tudi še le danes naznaniti, ker smo še le pred kakimi tremi dnevi dotični zapisnik dobili. V I. razredu je 72 rednih slušateljev in 4 tako imenovani „hospitanti". Eden zmed teh je ven-der že izostal. Po rodu so v tem razredu samo Cehi, Moravci in Šlezierji; en sam je Doljni Avstrijan. V II. razredu nas je 83 rednih slušateljev in <> hospitantev. V ta razred smo vversteni 4 učeniki iz Korenskega, dalje Tirolci, Solnogradčani, Zgomje-Korošci, Zgornje-Stajerci, učitelji iz Vorarlberga, kakor tudi nekoliko njih, ki so iz bolj goratih krajev Spodnje in Zgornje Avstrije. VIII. razredu so ostali učeniki iz Kranjskega, dalje oni iz Primorja, Spodnj. Koroškega, Spodnj. Štajerskega, Spodnj. Avstrijanskega, iz Galicije, Bukovine in Vojaške
granice, Slušateljev tega razreda je rednih 62, hospitantev pa 13. — Vseh skupaj nas je tedaj 259 ; lepo število. Razredba je tedaj letos drugačna, kakor je bila lanskega leta , ko so bili učitelji po zmožnostih v razrede vversteni; tudi v podukih je malo spremenjeno. Gospodje profesorji so prav izverstui možje ; edino, kar z manoj tudi še mnogo drugih gg. učenikov obžaluje, je to, ker gg. profesorji nekoliko prehitro svoje uke prednašajo. Se ve, gradiva je neskončno veliko, torej morajo hiteli; nam pa vender, akoravno se trudimo vse sproti zapisali, marsikako zlato zernice s tem uide. Prizadevamo si po vsi moči, priučiti se po mogočnosti veliko, kar se ravno v tako tesno odmerjenem času priučiti tla; to je pa vsakemu znano, da v 7 tednih človek ne postane še „učena glava". — Letošnji poduk se ni bil tudi s tako slovesnostjo pričel, kakor lauski; vender pa nas je njih eksce-tencija minister g. grof Potočki že dvakrat počastil med podukom s svojim častnim obiskanjem ; 12. in 30. avg. namreč. Obadvakrat se je precej dolgo v vsakem razredu pomudil in pazljivo poduke poslušal. — Mislil sem, da bom mogel kaj več še tudi drugih dunajskih učilnic pregledati; pa dozdaj sem samo še le v dve taki napravi prišel: v komunalno glavno šolo IV. dunajskega okraja, kjer je nadzornik znani g. učenik Bobies in pa v šolo c. kr. sirotišnice, ktero podučujejo šolski bratje. V tem vstavu je z glavno šolo združena tudi spodnja realka. Danes se sicer ne vterpim spuščati v natančni popis teh dveh učilnic; obljubim pa, ako mi Bog zdravje da, da ti bom to, dragi,, Tovarš"', kasuej prav natančno popisal. V sirotišnici vlada toliki red in tolika natančnost v vseh rečeh , da skoraj ni za izrečti. — K sklepu naj povem še to , da je g. profesor Grossbauer, ki nam je gojzdnarstvo razkladal, 1. t. m. svoj nauk že skončal. Tako lepo, da ganljivo se je od nas poslovil, da se oče od svojih otrok ne more lepše posloviti. Vsi, on in mi smo bili skoraj do solz ganjeni. Da se je tudi naš g. načelnik (Obmann) v imenu vseh učiteljev g. profesorju serčno zahvalil za podeljene nauke, se ume samo po sebi. Zdaj pa za danes skončam , serčno pozdravljaje vse učenike in prijatlev v daljni domovini. Božja pomoč!	Jos. Levičnik.
Iz Štajerskega. Za okrajne šolske oglednike na Štajerskem so imenovani gg.: za mesto Gradec učitelj učilniške šole dr. Zeynek; za mesto Maribor ravnatelj učilniške šole ,J. Kremer; za mesto Celje gimn. profesor dr. G. L i n d n e r; za Aflenc, Kindberg, Mürzzuschlag in Marijno Celje Ludv. P r e i n i n g, pervi učitelj v Neuburgu; za okraj Celjski, Tüffer, Smarije Jan. Krajnc, učitelj učilniške šole v Mariboru; za Franc, Oberburg, Schönstein Pet. Kapun, učitelj in ravnatelj glavne šole v Gonobicu; za Deutschlandsberg, Slainc, Ei-bi8\vald Igu. Gugl, učitelj glavne šole v Gradcu; za Feldbach, Kirchbach Jan. Bünte, učitelj in ravnatelj glavne šole v Feldbachu; za Fehring, Fürstenfeld J. V. Pichelhöfe r, učitelj in ravnatelj v Fürstenfeldu; za graško okolico Jan. Rehaček, ravnatelj glavne šole v Gradcu; za Frohnleiten Mih. Frey d 1, ravnatelj v učilniški šoli v Gradcu; za Voitsberg dr. Fr. Ilvvof, učitelj realke v Gradcu; za Hartberg, I'üllau in Friedberg Mat. Löcker, učitelj glavne šole v Hartbergu; za Judenburg, Obcrzeiring, Obdach, Knittelfeld Ilen.
N o o, gimn. učitelj v Leobnu; za Lipnico, \Vildon, Arnfels Jan. R o ž e k, gimn. profesor v Gradcu; za Bruck, Leoben, Eiseuerz, Maulerii Fr. Tomberger, ravnatelj glavne šole v Leobnu; za Liecen, Rotten-inann, St. Gallen Otm. Berger, ravnatelj glavne šole v Admontu; za Aussee, Irdning, Grobrning, Scliladining Andr. G e n g e r , učitelj glavne šole v Admontu ; za Luttenberg, Oberradkersburg Jan. B a u e r, učitelj glavue šole v Luttenbergu; za Maribor, St. Leonbard, Slov. Bistrico Fr. Furegg, učitelj glavne šole v Gradcu.
Iz Gorice. (C. k. okrajna šolska svetovavstva) se imajo l.sept. konstituirati, akoravno niso še imenovani okrajni nadzorniki. (V drugi volitvi je izvolila učiteljska skupščina v Sežani gg. Jerneja Breuce-ta, duhovnika v Dutovljah, v Tržaški škofiji, in Jožefa Šlunder-ja, vikarja v Lipi, v Goriški nadškofiji. — V Gradišči sta izvoljena ondašnji učitelj g. A. Perko, in vikar iti učitelj v Nogaredu, g. Pet. Fabris. — Za mestni okraj v Gorici niso še volili učitelji svojih zastopnikov, bodo pa te dni; brž ko tudi starešinstvo svoja dva zastopnika izbere, uravna se tudi mestno svetovavstvo. Zakasnila se je v mestu ta stvar zato, ker so čakali potrjenja novega župana, in ni bilo med tem starešinstvenih sej. — Ko bodo okrajna šolska svetovavstva postavno vstanovljena, bode konec nepriličnostim prestopne dobe in ne bo vsaj treba več dvomiti zastran pristojnosti poprejšnjih in novih oblasti. To dvomljenje je vzrok marsikakim zmešnjavam glede napovedanja konec-letnih preskušenj po vaseh.)	(„Dom".)
Iz Kranjske gore. 25. preteč, m. smo imeli tudi pri nas šolsko spraševanje, pri kterem je bil okrajni šolski oglednik in še dva druga gospoda. Otroci, kteri so pridno v šolo hodili, so dobro znali. Po mestih otroci naj več redno v šolo hodijo; vse drugače pa je na deželi. Otroci ne hodijo redno v šolo in ravno zavoljo tega slabo napredujejo in še pri vsem tem učitelju delajo veliko truda. Učitelj si ne more kaj, če ne more z lepim, ne z resnimi besedami privabiti nerednih učencev v šolo, in prav krivo se toži nad učiteljem, ako se pravi: „Otroci so divji, nič se ne uče v šoli". Dokler starši ne bodo spoznali, kako zelo je otrokom treba, da se v šoli kaj uče in na uče, in dokler se ne bode postava o tej zadevi povsod enako spolnovala , ne bode šola koristila toliko, kolikor bi mogla. Tedaj napeljujmo starše, da bodo spoznali, kaj je za njih otroke dobra šola, — potem pa tudi združeno delajmo, da se bode postava o šolskem obiskovanju na tanko spolnovala.	fr. Stoječ.
Iz Gorenskega. Po več krajih po Gorenskem so bila šolska spraševanja očitno razdeljena. Duhovni gospodje so prašali posebej kerščanski nauk, učitelj pa zopet posebej (drugi dan) šolske nauke, in v nekem kraji je g. fajmošter na dan pred navadno šolsko pre-skušnjo vpričo staršev od šole se poslovljal, da so se učenci in starši solzili. Sliši se, da duhovščina tudi o začetku šolskega leta po stari navadi ne bode v cerkvi šole oznanjevala in priporočevala. V takih okoliščinah je učiteljski stan dvakrat težaven. Po drugih krajih kakor beremo, so konzistoriji o tej reči že določili in svojim duhovnom naročili, kako naj se do šole vedejo; pri nas pa še ne vemo, knj in kako. Kdaj in kako bodcnio zlezli čez prag, Bog sain ve. — o —
Iz Vinice na Dolenskem. — 23. avgusta je bilo očitno šolsko spraševanje v Dragatušu. Serce mi je veselja igralo, ko sem videl šolsko izbo polno pridnih in marljivih učencev iti učenk. Dasiravuo je šolska izba še precej prostorna, vendar so morali nekteri otroci pri vratih in poleg klopi stati, kajti prostora ni bilo, da bi se bili usedeli. Obžalovati moram le to, da so bili otroci pri branji in odgovarjanji pretihi, sicer pa preveč glasni. — Pri tej priložnosti sem si tudi ogledal veliko in kaj lepo vredjeno drevesnico oudotuega nevtrudljivega župnika čast. g. Volčiča. Kdorkoli to drevesnico vidi, mora priznati, da si čast. g. župnik za pospešitev sadjereje med tolikanj let popolnoma zapuščenimi belimi Kranjci na vso moč prizadeva. Hvale vredne so tudi njegove besede, ki je je konec šolskega izpraševanja pohvaljenim učencem nekako takole izrekel: „Ljubi moji otročiči! ker so šolska darila prepovedana, vam jih tudi ueuioreiuo dati. Dvema učencema pa, ki sta letos najbolj znala iu med drugimi tudi očitno pohvaljena bila, podaril bom vsakemu po eno žlahtno drevesce, da si je na svoj vert zasadita". Slava tako verlemu gosp. župniku!
25. avgusta potem je bilo šolsko spraševanje v Vinici. Tudi tukaj je bila šola napolnjena z otroci iu videlo ""se je, da so jo še precej marljivo obiskovali. Otroci so bili sploh mirni in tihi ter so tudi na vsako vprašanje lepo iu glasno odgovarjali. G. učitelj Kav-šek je pokazal očitno, da je bil med letom zelo marljiv in da si je tudi mnogo prizadeval na korist svojim učencem. Otroci so prav lepo in gladko brali, ter so tudi pri številkanji na pamet pokazali, da vse dobro umejo, kar je učitelj vpraša. Naposled so tudi iz slovenske slovnice tako lepo in umno odgovarjali, da bi bili marsikterega učenca celo iz kake glavne šole lehko osramotili. Zarad tega je pa tudi g. grof Chorinski, ki je bil pri obeli omenjenih skušnjah kot šolski ogleda in poročevalec, viiiiškemu učitelju javno hvalo izrekel. — Konečuo vendar nemoreui nekaj zamolčati, in to je, da viniška šola nima drevesnice iu da se tudi učenci iz sadjereje prav nič niso učili. Bog dal, da bi k letu tudi v tej zadevi viniško šolo pohvaliti mogli. T.
Iz Ljubljane. Danes se začne deželni zbor, na kterega se oči kranjskih učiteljev upljivo obračajo. Vemo, da bode tu prišla zopet na versto „šolska postava" in marsikaj , česar učitelji kervavo potrebujejo. Že je leto, ko smo ravno ta dan v Ljubljani pervikrat zborovali kranjski učitelji in svoje rane in želje vsemu svetu, posebno pa še slavnemu deželnemu odboru posebej odkrili in ga pismeno prosili za pomoč v sili, v kteri že dolgo hiramo. Zanašamo se, da bode letošnji deželni zbor vzajemno postavil si spominek, da mu je pred vsem drugim na sercu pervo blagostanje t. j. omika domače dežele.
P^emeiabe ? aateljskeai stara.
G. Anton Berčič, učitelj v Podvelbu, je prestavljen za podučitelja v Ž i r e ; pot. uč. pripravnik g. J. P e t r i o pride na njegovo mesto v P o d v el b (Col).
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik:
Jož. Rudolf Milic,