Učiteljski
List 17.	V Ljubljani 1. septembra 1872. Tečaj XII.
Jezikov poduk in vernost v šoli.
Newton, globoko misleč naravoslovec in sloveč matematikar, je vselej, kedar je spregovoril božje ime ali kedar ga je slišal izgovoriti, odkril svojo glavo, pokazat čast temu, ki je vse stvari-na svetu, naj večje in naj manjše, vstvaril. Je an Paul, slavni pisatelj, pravi: „Newton je učitelj verozakona, akoravno ni to z besedami povedal". Javoljne bodo pri teh besedah zadovoljni tisti, kteri hočejo verouk stisniti na veroza-konski nauk, kterim je verouk nauk za pamet, a ne za serce in voljo. Kdor se vendar derži pravila, da verouk zapopada vsega človeka, tako da učenec ne napreduje ne le v vednosti, ampak da tudi prihaja vedno boljši; kdor pa premisli, da je naj boljša naj bistrejša glava pri spridenem sercu enaka tempeljnu, kteri je postavljen nad roparsko jamo, ta nam bode pritegnil, da je bil Newton tudi brez besedi dober učenik verozakonika.
Ali ne more tudi učitelj jezikoslovnega poduka v tem smislu biti dober učitelj verozakona? Smoter jezikovega poduka je gotovo, da otroci razumejo jezik in se nauče pravilno govoriti in pisati; vsaki pa tiidi ve, da podučevanje mora tudi odgajati, sicer le samo uri ali dresira brez prave vrednosti. H e r b a r t, izmed naj bolj modrih mož v novejšem času, ne pozna podučevanja, ktero bi ne odgajalo, in le takrat, ako greste poduk in odgoja roko v roko, približuje se človek smotru duševne in nravne popolnomasti, kterega mu je Bog postavil. Tudi učenik jezikoslovja mora odgojevalno podučevati in podučevaje odgajati.
Odgoja pa je le takrat popolna, kedar gojenca napeljuje v vernost. Slavni šolski mož, posebno, kar se tiče odgoje in nauka, Kellner pravi: „Odgajaj človeka, da bode Kristusu podoben, ter njega posnemal". Nauki, kteri se predavajo, so različni, tedaj je tudi način, po kterem se pri njih oziramo na odgojo', zelo različen; mislimo le na naravoslovje, zgodovino in številjenje!
Tudi pri jezikovem poduku se more odgajati; kdor to resno pre-vdari, tudi najde pot, po kteri hodi.
Naj prej pride nadzorni nauk. Otrok našteva stvari, ktere vidi na polji, na travniku, v gozdu, prikazni na nebu. Kaj je tedaj bolj naravno, ako učenik vpraša otroka, če pa tudi ve, kdo je vse vstvaril. Otrok imenuje domače ljudi, očeta, mater, brate, sestre. Učitelj pristavi potem še nektere besede, od dolžnosti otrok do staršev i. t. d. Potem pride na versto berilo, na ktero se naslanja jezikoslovni poduk. Berila imajo veliko vaj, otroci se vadijo, vaje slovensko razumevati, čutstvo do lepega se pri njih zbuja; izobraževati se mora pa tudi serce za nravnost in čednost. Berila imajo raznega blaga na ponudbo, učitelj ima priliko, porabiti berilo v odgojo; vendar je resnično, da berila, kteremu bi se ne moglo nič očitati, še ni bilo in ga tudi ne bo. Vsaka reč je dobra le za svoj čas ali dokler kaj boljšega ne pride. — Vse pa je pri učitelju, da pozna nravski [zaklad, kteri je zakopan v nekterih vajah in ga zna porabiti. Duha in mišljenja mora takega biti, kakor je bil Newton, potem pa bo tudi dober učitelj verouka. Tak učitelj je pa poleg tega prav lahko iz-versten slovničar, kakor je bil tudi Angličan Newton izversten mate-matikar.
Sailer, slavni mož v versko-nravni literaturi, tirja od čitatelja, da mora pri branji namen imeti, napredovati boljše in modrejše; dalje še tirja, da se branje obrača na življenje; take tirjatve se stavijo tudi na učitelja pri razlaganji beril, ako spolnuje to, kar tirja od njega deržava, cerkev in dom. Njegovi otroci bodo znali brati, pri branji pa si nabrali koristnih naukov za vse svoje življenje.
Učitelj ne vtegne moralizirati, zato so ure za kerščanski nauk. To je resnično, a zato kar se tukaj nasvetuje, ni treba dolgih ali dolgočasnih razprav in premišljevanj; beseda o pravem času, opomba na pravem mestu je iskra, ktera pade v mlada serca. Le mislimo si nasprotno 1 — Dasiravno otroci slabo raji zapomnijo in v spominu obderže, vendar tudi lepa beseda ni vselej zgubljena. Vsaka berilna vaja tudi ni zato pripravna; ako je pa vaja slovniško merodajavna, je pa za šolo posebne koristi, ker ž njo doseže, da otroci jezik spoznajo, pa si tudi nabirajo lepih naukov za življenje.
Zgledi pojasnujejo slovniška pravila; tudi pri njih se lahko oziramo na nravnost. Vsikako pri zgledih ni samo gledati na to, da so slovniško pravilni, marveč tudi na zaderžaj, in zgledi za slovniška pravila naj bodo v malem jezikoslovni poduk to, kar so v večem berilne vaje. Janežičeva slovnica n. p. jemlje naj več zglede iz narodnih pregovorov, pa od naj boljših slovenskih pisateljev, ter ima prav dobre zglede. Učitelj, kteremu je šola pri sercu, si bo pri jezikoslovnem poduku nabiral zgledov, kteri imajo jezikoslovno veljavo, kterih zaderžaj se pa tudi ozira na nravnost.
Najdejo se pa taki zgledi, ktere tukaj priporočamo pri naših naj boljših pisateljih; le poiščimo jih! Pri tem je pa treba na to gledati: Ni vsak stavek že zato, ker ga je ta ali uni slavni pisatelj pisal, že pravilen; vsakemu včasih pero zadersne, in kedar iščemo zgledov, ozirajmo se tudi na napredek v jeziku, kar se tiče sloga in oblik; zakaj, marsiktera oblika, ki je bila pred 20 letmi navadna, je že sedaj zastarela.
Tretji pripomoček, kterega se učitelj lahko posluži, da zbuja nravnost in vernost pri učencih, je gradivo za spisovanje. Kaj pak, da je jezikovo izurenje poglaviten smoter, za kterega naj se prizadeva učitelj napredovaje od lahkega do težjega; kedar gre pa zato, kakošne naj bodo vaje za spisje, naj pa pred vsem gleda na odgojo. — Vsak vendar lahko spozna, koliko blaži serce, ako učenci razloge za to in uno nravno resnico sami iščejo; globoko v sercu jim bo to obtičalo in se pri njih v kri in meso spremenilo. Spominjam se dobro svojega nekdanjega učitelja, kteri nam je dajal v izdelovanje naloge, kterih zaderžaj je bila nravna resnica. Ta učitelj je bil izversten učitelj verouka, dasiravno ni poduče-val v verozakonu. Poglejmo različne vaje spisovanja!
Kedar učitelj popisuje stvari v naravi, ni dosti, da samo našteva, kar je opazil, temuč naj občuduje nad stvarmi priličnost, lepoto in modro napravo; naj se ozira pa tudi na tistega, kteri je vse naj večje in naj manjše tako modro napravil in je preskerbel s tistimi pripomočki, s kte-rimi dosegajo svoj namen. Ravno tako se mu bode zbujal verski čut, kedar bo opisoval prikazke v naravi. Krasota zvezdnatega neba, jasnega večera, veličastvo zahajočega solnca, vse to zbuja pri učencu misel na tega, kteri je veličasten in velik v svojih prikazkih; kedar nas grom pretresa ali sladak zaspanec zaziblje, kedar oblači naša polja v naj bolj pisano obleko ali kedar jih zavija v okorno ozebljino. V kratkem rečeno: kamor se učenec ozira, povsod naj spoznava božja čuda.
Povesti, ktere pišejo učenci doma ali v šoli, so prav pripravno sredstvo v versko-nravno izobraženje. Kakor se v zgodovini kaže neskončna modrost božja, ktera vodi ljudstva in deržave, da pridejo do odme-njenega smotra, tako se tudi kaže roka božja pri posamesnem človeku, ktera sedaj razliva svoj blagoslov nanj, sedaj mu pa pošilja križe, da ga varuje krivih postav, ter ga pripelje do večnega namena. Zgodovina je učiteljica življenja, ker nam kaže nad posamesnimi osebami, kako lepa je krepost in kako ostudna hudobija; tako naj se tudi učenec po učiteljevem navodu iz povesti, ktera se mu za spisovanje nalaga, uči čednost ljubiti in hudobijo sovražiti.
Še bolj pa, kakor popisovanja in povesti, so pa spisne vaje prenriš-ljevalnega zaderžaja temu namenu vgodne. Od razlaganja naj bolj prostega zaumena noter do celih obravnav ima učitelj obilno gradiva, da seje
dobro seme v sercu svojih učencev. Kedar učenec razpravlja bistvo strahu
17 •
božjega, ljubezni do bližnjega, rodoljubja i.dr., dobiva dovolj dušne hrane ne le za um, temuč tudi za serce in voljo. Kedar razlaga izreke, kterih zaderžaj je nravna resnica, bodisi iz starih ali novih časov, ne bode se uril samo v jeziku, temuč priučil se bode tudi naukov za družinsko in nravno življenje.
Razumeva se pa samo po sebi, da je pri teh ali drugačnih spisnih vajah poglavitni smoter izurjenje v jeziku; razume se pa tudi samo po sebi, da nravnost in vera ne more povsod biti predmet spisovalnih vaj; vendar pa ne sme pri jezikoslovnem poduku učitelj nikdar pozabiti, kaka lepa prilika se ravno pri jezikovem poduku ponuja, da pospešuje pri učencih nravno-versko odgojo. Učitelj, kteri moli s svojimi učenci: „Pridi k nam tvoje kraljestvo!" —bode tudi tukaj skerbel, da spolnuje dolžnost kerščanskega gojitelja.
Ukaz
ministra za bogočastje in uk dne 22. junija 1872, s katerim se določuje o otročjih vertih in njim podobnimi zavodi.
4, Otročji verti.
a) Namen in vredba.
§. 1. Otročji vert ima nalog, da podpira in spopolnuje domačo iz-rejo otrok, preden so za šolo vgodni, tedaj da pripravlja otroke po vred-jenih vajah telesa in čutov, in po naravnem izobraževanji duha za poduk v ljudski šoli.
§. 2. Pomočki pri izreji v otročjih vertih so: Opravila, katera izobražujejo nagib do delavnosti, za stvaritev in upodobljenje, gibalne igre s petjem ali brez njega, nadzorovanje in pogovarjanje od stvari in podob, zgodbe in resnice, poslednjič pa lahna vertnarska dela. Vsako poduče-vanje, kakor v šoli je strogo sklučeno.
§. 3. V otročji vert se ne jemljejo gojenci pred četertim letom starosti, in izpustiti se morajo po deržavni šolski postavi dni 14. maja 1869 (§§. 21, 23), ko šesto leto dopolnijo. Jemljejo in izpuščajo se otroci po željah staršev vsaki čas.
Otroci, kateri imajo kake betege, da se je zavoljo njih bati za druge stranke, se ne jemljejo v otročje verte.
§. 4. Pod pogoji §§. 5—16 tega ukaza morejo otročje verte vsta-noviti dežele, šolski okraji, krajne občine, društva, kakor tudi vsak sa-mostalen zasebnik poštenega vedenja.
Da se otovorijo taki zavodi, je treba, da privoli deželna šolska oblast.
Otročji verti, katere vstanove dežele, šolski okraji in krajne občine, imenujejo se javni, katere so pa društva in zasebni zavodi vstanovili in za nje skerbe, imenujejo se zasebni zavodi.
§. 5. Otročji vert je samostalen, ali v zvezi z ljudsko šolo. Vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike, ima opraviti z otroci dopoldne 2 — 3 in popoldne po 2 uri; vredi se pa tudi lahko tako, da jemlje otroke tudi za drugi dnevni čas v varstvo in hrano.
§. 6. Število otrok, katere nadzoruje ena oseba, je naj več 40.
§. 7. Prostori, namenjeni za otročje verte, morajo vhode imeti zložne in varne, biti v čisto zdravem kraji; biti morajo svetli in dosti prostorni, da se otroci lahko razprostirajo. Ako je mogoče, naj ne bo stopnic.
Pri otročjem vertu naj bo razun pripravnih sob ali dvoran tudi zadosten, prijazen in zavarovan prostor za igre in gibanje na prostem t. j. vert ali dvorišče s prostori za igranje. Izjeme se dopuščajo le v velikih mestilr-ftli pri zasebnih otročjih vertih.
§. 8. Otročji vert mora imeti potrebna sredstva v nazor in opravek, potrebne klopi ali sedeže, mize. po katerih so čerte potegnjene in pristojne priprave za telesne potrebe otrok.
§. 9. Vsaki otročji vert naj se vodi po pravilih in opravilnem na-čertu, kakor je za tisti kraj naj bolj pristojno.
§. 10. Vstanovnik je odgovoren za vnanjo opravo, vodja ali možki ali ženska pa za pedagogično vodstvo v njem.
§. 11. Vodstvo otročjega verta, katero je v zvezi z ljudsko šolo, spada vodju ljudske šole.
Vodje, možki ali ženski, morajo biti nravni in neoporekljivi, 24 let stari; morajo imeti naj manj spričalo zrelosti za ljudske šole in morajo dokazati, da so tri mesce poslušali v dobro vredjenem otroškem vertu, ter tako spoznali odgojo v otročjih vertih. Da ni potreba spričala zrelosti priložiti, dovoljuje le minister takrat, ko se je po drugi poti dokazala potrebna pedagogična vednost.
§. 12. Praktična odgoja v otročjih vertih in prav pravo občevanje pripada vertnaricam, katere dokažejo ukazano zmožnost za ta posel. Voditeljica, ako tudi ima zmožnost za ta opravek, tudi more biti učiteljica pri otročajih.
§. 13. Stražnica v otročjem vertu sme biti vsaka terdna in napuhu zdrava, in v nravskem oziru neoporečena ženska.
§. 14. Kdor je vstanovil otročji vert, skerbi tudi za vodjo, za o-tročje vertnarice in za strežnice, samo da to naznanja krajni šolski gosposki. Ta tudi določuje, se li kaj plačuje in koliko za porabljenje otročjega verta.
§. 15. Kedar se kaj spremeni pri vodstvu ali ravnateljstvu otročjega verta ali kedar se zamenja stanovanje, naznanja se to pred izpeljevanjem krajni šolski oblasti.
§. 16. Obiskovati otročji vert je občinstvu, kedar sfe ža to oglasi, vsikdar pripuščeno.	edbB/obi ,9
§. 17. Otročje verte nadzoruje šolska oblast. Didaktično-pedago-gično nadzorovanje spada c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku. Sicer pa nadčuva javne otročje verte krajna šolska oblast, zasebne otročje verte pa okrajna šolska oblast.
Okrajni šolski oblasti je na prosto voljo dano, da privzame v neposredno nadčuvanje javnih šolskih vertov odsek gospa iz občinarjev. Ta odsek ima potem nalog, da obišče zavod od časa do časa, in stavi krajni šolski oblasti nasvete, kateri se mu zdijo pripravni za pospeševanje zavodov.
§. 18. Otročje verte, po kterih se po pravilih, tukaj povedanih, ne bode ravnalo, ali kjer se pokažejo napake namen ovirajoče, zatvori deželna šolska oblast.
h) Izobraževanje otročjih vertnaric.
§.19. V izobrazo otročjih vertnaric, kolikor tega ne prevzamejo izobraževalnice za učiteljice, vstanove se posebni tečaji na posamesnili tih zavodih.
§. 20. Spričala zrelosti, v kterih je dokazan dober spraševanjski napredek zastran teoretično-praktičnih vednost otročjega verta, šele dobi pravno veljavo za vmestitev za otročje vertnarice.
§. 21. Zastran vredbe posebnih tečajev za otročje vertnarice (§.19) veljajo posebna določila.
I.	Učni tečaj traja eno leto. Več od 40 gojenk se ne sme sprejeti.
II.	Za sprejetev je potreba:
1.	Starost ne manj od 15 in ne višej od 30 let;
2.	telesna sposobnost;
3.	nravska neoporekljivost
4.	tolika mera vednosti in zmožnosti, kolikoršna je določena po šolskem in učnem redu kot učni smoter ali cilj za splošne ljudske šole in to se dokaže po sprejemni preskušnji.
5.	muzikalni poduk in dober glas za petje.
III.	Učni nauki so:
1.	pedagogika, v ozir na izrejo malih otrok in teorijo otročjih vertov;
2.	navod za opravila in igre otročjega verta;
3.	jezikov in rečni poduk: branje in vaje v spisovanji, poduče-vanje o razgovoru naravnih stvari in podob, pridobljenje ali priučenje tvarin, katere se imajo pripovedovati, poočitovati in iz glave učiti in navod, kako naj se to praktično izveršuje;
4.	geometrično oblikoslovje in risanje oziraje se na potrebe otročjega verta.
5.	petje;
6.	telovadba.
Poleg tega se imajo pripravnice tega tečaja vse leto pod pripravnim navodom praktično vdeleževati delovanja v otročjem vertu.
Učni čertež sestavi naučni minister.
IV. Ko je dokončan učni tečaj, dobijo gojenke na podlagi dobro do-veršene (teoretično-praktične) preskušnje spričalo sposobnosti za otročje vertnarice.
§. 22. Spričalo sposobnosti zadobi tudi tista, katera se je sama učila pa se izobraževala za poklic otročje vertnarice, poslušaje naj manj tri mesce v dobro vredjenem otročjem vertu, in je dobro dostala teoretično-praktično preskušnjo na kaki c, k. učiteljičini izobraževalnici.
§. 23. Poleg posebnih učnih tečajev na javnih učiteljičnih izobraže-vališčih morejo združeni biti tudi tečaji za izobraževanje otročjih vertnaric z dobro vredjenimi javnimi ali zasebnimi otročjimi verti, ako naučno mi-nisterstvo to dovoli. Taki učni tečaji morejo dobiti od ministra pravico da izdajo deržavno-veljavna spričala (pravico javnosti) pod temi daljimi pogoji, da se učni čertež bistveno ne oddaljuje od učnega tečaja na učiteljičnih izobraževalnicah, in da se pri vmestenji učiteljev prosi poterjenje deželne šolske oblasti, in da sklepno spraševanje vodi njeni odposlanec, ter se brez njegovega privoljenja ne sme dati spričalo zmožnosti.
§. 24. Spričala zmožnosti za otročje vertnarice, katera se dobi zunaj dežel zastopanih v deržavnem zboru, potrebuje priznanja naučnega ministra.
c) Pripravljalno izobraževanje ženske mladosti po otročjem vertu za od-gojo in otročje oskerbovanje.
§. 25. Dekliči v višjih razredih ljudskih in meščanskih šol naj se razredoma privzamejo, da se vdeleže iger in opravil otročjih vertov.
Sicer ima vsaki vodja moški ali ženski pravico dekličem, katere so svojo šolsko dolžnost spolnile, dajati navod, kako otroke naravno izrejati, ter o storjenem napredku narejati spričala.
H. Otročje varovalnice.
§. 26. Otročje varovalnice imajo nalog, da sprejemljejo otroke de-lajočih staršev, da čujejo nad njimi in jim dajo kaj primernega opraviti, da taiste vadijo snažnosti, reda in lepega vedenja, ter bude pri njih ljubezen do dela.
Tudi v te naprave se otroci ne jemljejo pred tretjim letom.
Da se napravi otročja varovalnica, je treba privoljenja deželne šolske oblasti, katera vsikako stavlja tudi pogoje, pod kterimi se naprava dovoljuje.
Za nadčuvanje otročjih varovalnic veljajo ravno tisti pogoji, kakor za nadzorovanje otročjih vertov. Gleda se pa poglavitno na to, da je naprava takošna, da zadostuje tirjatvam, katere stavi v sedajnost peda.
gogika in zdravstveuost, in da je izključen vsak šolski poduk od teh naprav.
C. Jasli.
§. 27. Strežajnice ali jasli, v katerih se streže iz človekoljubja otrokom spod treh let, ker starši tega ne morejo storiti, podložne so samo zdravstveno-policijskim določbam.
Stremayr s. r.
Metelko
T
slovenskem slovs-tvu.
37. Na češkem je bil naslednik slavnemu Dobrovskemu Väceslav Hanka (r. 1. 1791, u. 1861). Zaslovel je vzlasti po Zelenogorskem in Kraljedvorskem rokopisu, dajal Dobrovskega spise poznej na svetlo v primernih oblikah, posebej Remski (1. 1846) pa Ostromirov (1853) spominek, zložil tudi staroslovensko slovničico v češkem pa v ruskem jeziku, ter je verlo deloval v pospeh slovanske vzajemnosti.
Metelko, duha nekako Hankovega, je bogoslovcem razlagal staro-slovenščino nekoliko že 1. 1848. Konec 1. 1849 da po Novicah v 52. listu na znanje: „Prihodnjo sredo, 2. prosenca, in dalje ob sredah od 11. do 12. ure, bom v izbani 2. leta bogoslovstva staroslovenščino razlagal. Gospodje, tega uka željni so povabljeni". Novembra 1853 je pričel učiti staroslovenščino posebej v 7. gimnazijskem razredu, in Novice napovedo-vaje le-ta nauk v 95. listu pišejo: „Ker je važnost staroslovenščine poslednji čas od vseh strani slavno spoznana, se je nadjati, da bojo g. profesor toliko učencev imeli, da bo prostora manjkalo"; in v 97. pravijo: »Veselo je slišati, da okoli 80 učencov imajo". — Učil pa jo je dvakrat v tednu, ob sredah in sabotah. V ta namen si je sostavil nje sklanjatev in spregatev po Dobrovskitu in po Kopitarju, ter po unem imenoval jo navadno „das Altslavische", „lingua sacra", poznej pa po Miklošiču le „staroslovenščino". Razun oblikoslovja je narekoval nekoliko iz Vostoko-vega Ostromira (1. 1843), ter iz svojih Brizinskih spominkov. Kar je pa Hanka jel dajati na svetlo staroslovenske reči, je kakor Miklošičeve tudi te naročeval Metelko in razširjeval med svojimi učenci. Vidi se to iz naslednjega Hankovega pisma:
Ew. Hochwürden
Hochgeehrter Herri
Jetzt werden es 27 Jahre sein wie mir Dobrowsky Ihr Lehrgebäude der Slowenischen Sprache in die Hand gegeben, ein Exemplar, welches der selige Kopitar in Ihrem Namen unserem Meister gesendet hat; das
nämliche Exemplar mit der Aufschrift Kopitar's „Summo Dobrovio DDD.
Auetor" (steht in der Bibliothek des böhin. Museums). Wir sind also alte Bekannte, und zum Andenken dieser Bekanntschaft hab ich dem Packet der 30 bestellten Exemplare Svgtoje Evangelije po Ostromirovu spisku (naslove je pis.i ciriuki) für Ew. Hochwürden Sazavoemmauskojesvgtoje Evangelije, dann noch ein Exemplar Ostromirovo und Bože-stvennaja služba mit glagolitischen Lettern beigelegt, mit der Bitte sie gütig von mir anzunehmen, so wie 10 Exemplare PoCätky posvat-neho jazyka slovanskeho, Pravopis öesky und Pravopis ruskočesky Ihren Zuhörern gratis zu vertheilen. Der ermässigte Preis des Ostromirer Evangeliums ist 40 Kr. Conv. Ich wünsche Ew. Hochwürden feste Gesundheit, und Ihren Zuhörern guten Fortgang, auf dass sie unsere vernachlässigte Slaviain ihrer langersehnten Blüthe fördern.
Prag am 30. Octob. 1853.	Ergebenster Diener
Väceslav Hanka.
Morebiti mu je Metelko, naročivši še 9 iztiskov Ostromirovega Evangelija, pisal po slovenski, ker mu je Hanka nato poslavši verh naročenih spominkov „gratis 9 Kralodvorskyh rukopisu v preloženi juho-slovanskem a 9 praktickych častek ruskeho jazyka" v Praze 22. brezna 1854 odpisal po češki, kjer tudi pravi:
Vysoce düstojny Pane!
Velice imu potešilo čisti vo Vašem psanicku, že Studium staroslo-vanskeho jazyka u Väs radostny prospech čini . . . Pripojuju Vaši Dü-stojnosti obraz našeho mistru Dobrovskeho, jak vyhlizel jest v predešlčm stoleti t. j. 1796.
Bfih daj zdravi na dlouhä leta.
Koliko je potem 1. 1853—54 Metelko razlagal staroslovenščine in kako, ne vem. L. 1849—50 sem bil njegov učenec v 7. gimnazijskem razredu, in hote nekoliko bolje se izuriti v slovenščini rad hodim z J. Božičem iz 8. razreda edin v staroslovenski nauk, k kteremu je razun več bogoslovcev prihajal tudi tedanji pastirstva učenik g. Janez Poklukar. V gimnaziji je slovenščino učil Metelko navadno le po nemški, staroslo-venščino pa je razlagal po slovenski. Dobro še pomnim, da se mu je samo kar smejalo, ko nas je 1. 1850 v kratkem nagovoru pervikrat pozdravil. Spisal si je bil tisti nagovor v Metelčici, za 1. 1853—54 pa s prav malo spremembami v Gajici in že v tako imenovanih novih oblikah tako-le:
»Ljubi moji prijatli! me prav veseli, de se vas je toliko tukaj zbralo, kteri želite doveršeno znanje našega maternega jezika zadobiti, in si prizadjati s staroslovenščino se dobro soznaniti; ker veste, de staroslovenšpina je podloga ne j6 našega maternega jezika, ampak tudi vsih druzih slovanskih narečij. Kdor
tedaj hoče doveršeno znanje kterega koli slovanskega narečja doseči, se mora z oblikami staroslovenščine dobro soznaniti. — Tudi imamo slavne spominke v svojem maternem jeziku od pervih oznanovavcev kerščanstva v tem kraji iz osmega stoletja, te slavne spominke pa le tisti zamore prav razumeti, kteri se je z oblikami staroslovenščine dobro soznanil. — Silno lepi nagovor iz desetega stoletja, ki je po vsem slovanskem svetu med učenimi slavno znan, bil je namreč že pred več leti v Petrogradu, v Pragi, na Dunaji in v več druzih mestih natisnjen in razlagan, ta pravim, tako slavni nagovor nas mora tolikanj bolj veseliti, ker ima svoje začetje prav iz našega kraja, iz naše dežele: Frisinški škof Abraham ga je imel, kakor menijo učeni, tukaj v Škofji Loki. Toliko vsaj vemo za gotovo, de je bil škof Abraham slovenskega rodu, de mu je cesar Oton II. v letu 974 Loško grajščino podaril, in de je po tem škof Abraham več časa v Loki stanoval. Verjetno je tedaj in skorej se ne more drugač misliti, de je škof Abraham ta slovenski nagovor tukaj med svojimi slovenskimi podložnimi imel, ne pa v svoji škofii v Frizingi med zgol nemci. — Naj bo že to kakor hoče, zdaj le še vprašam, koga bi ne veselilo vediti, kakšen je bil naš materni jezik pred 900 leti? In to vidimo prav razločno v Abrahamovem nagovoru. Kdo bi se tudi ne čudil, de se naš materni jezik od tistega časa ni veliko bolj spridil in popačil, ker je bil 900 let popolnama v nemar puščen. Njega ohranitev nam priča, de ima naš materni jezik sam v sebi veliko moč, krepko življenje in obilno zalogo, de je mogel toliko stisk prenesti, toliko ran, ki mu jih je ptujščina storila, zaceliti, toliko krivin poravnati in se po teh okoliščinah v dosti dobrem stanu do naših časov ohraniti. —
K našemu namenu je nar potrebniši, de se z oblikami staroslovenščine dobro seznanimo, tedaj bomo začeli sklanjati«.
Letošnja šolska naznanila.
„Letno sporočilo čveterorazredne deške šole v Škofji-loki" ima na pervi strani znani sostavek (po „Soči"): Dobre šole in slovenski starši. Učili so štirje učitelji in dva duhovna pomočnika. Zraven navadnih šolskih naukov podučevalo se je tudi v sadjereji. Učencev bilo je v vsakdanji šoli 215, v nedeljski pa 127, vkup 342. — „Razreda" učenk v dekliški obertnijski glavni šoli pri Uršulin-kah v Škofi iloki" kaže v vnanji šoli vsakdanjih in nedeljskih učenk 585. — „Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole c. k. rodnika v Idriji" ima na čelu znameniti stari program idrijske šole 1. 1811 in 1812. Šolsko naznanilo kaže štiri učitelje, dva gg. duhovna, kterih eden je začasni vodja in tri učiteljice. Zraven zapovedanih šolskih naukov podučevalo se je tudi v godbi. Tu je tudi naznanjeno veliko število (176.447) metuljev (64 fantov), ki so jih ondašnji učenci to leto polovili. Učencev je bilo v vsakdanji šoli 489, v nedeljski šoli pa 142, tedaj ukup 631. — „Jahresbericht der vierklassigen Volksschule zu Rudolfsvvert" pri oo. Frančiškanih ima na koncu kratek pa primeren slovenski sostavek: „Poslednje besede šolskega vodja do učencev IV. razreda". V tej šoli je podučevalo pet učiteljev, kteri so imeli vkup
161 učencev. — „Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Postojni" naznanja štiri učitelje enega g. kateheta, in eno učiteljico, kteri so v vsakdanji in v nedeljski šoli podučevali 349 učencev in učenk. Zraven navadnih šolskih naukov učila se je tudi zadjereja in v dekliški šoli tudi pletenje in šivanje. — „Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Černomlji" ima na čelu besedo do staršev, potem naznanja 3 učitelje in enega g. kateheta, kteri so v 3 razredih podučevali 404 učence, v nedeljski šoli pa 136, tedaj vkup 540 učencev. — „Erster Jahresbericht derk k. Bildungsanstalt ftir Lehrerinnen zu Laibach 1872" pove, da se je izobraževalnica za učiteljice po min. ukazu letošnje šolsko leto pervikrat v Ljubljani začela 7. okt. preteč. 1., in se je končala 27. jul. t. 1. Začasno ravnateljstvo oskerboval je ravnatelj g. BI. Hrovath; v zapovedanih naukih podučevali pa so gg.: Mih. Lazar, duhovnik, zač. glavni učitelj, V. Linhart, Fr. Glob o čni k, Ivan Tomšič in učiteljici El. Škofic in Ana Bol d. Učenk je bilo na koncu šolskega leta 23 in 1 poslušalka, se ve, da vse le v 1. letu. Novo šolsko leto začelo bode se 1. okt. t. 1. Gojenke, ki pridejo v to izobraževalnico, morajo biti 15 let stare in opraviti spraševanje, ktero bode 2. okt. t. 1.
Odgovor ljudskega učitelja na sostavek v letošnjem „Jahres-berichtu" c. k. izobraževalnice za učitelje v Ljubljani „Zur Lehrerfortbildung in Krain".
Pregovor pravi: „Klin s klinom"! nemški pa: „Auf einen harten Klotz gehort ein derber Keil". Tako pravim tudi jaz ubogi učitelj na deželi. Da, res ubogi smo; kajti ne samo, da smo slabo plačani, nas še naši nadzorniki in druga druhal obrekuje pred vsem svetom, kakor da bi mi kranjski učitelji ne bili zmožni, se dalje izobraževati. Ker ni bilo repate zvezde na nebu, prišla je namesto nje nova čudna zvezda, ktera se sicer ni na nebu, ampak na šolskem horizontu prikazala, in je pri nas napravila veliko veče gibanje in šumenje, nego znani napovedani komet.
Poglejmo, kaj nam vse pravi ta glasoviti sostavek! Kar se tiče narodnosti, ne rečem druzega, nego to, da nam je znanje slovenskega jezika tako potrebno, kakor vsakdanjega kruha, in nemškiga pa, kakor dobre jedi, ker s samim kruhom ne moremo lahko shajati.
Pervi trije listi prinašajo nekoliko resničniga. Ne more se tajiti, da je naše ljudstvo tu pa tam na deželi neotesano in da je učiteljeva skerb ljudstvo izobraževati; vendar pa naše ljudstvo ni še dospelo do takih grozovitosti, do kakoršnih so že prišli tako imenovani „pervi narodi na svetu".
Ako boste pa Vi, g. pl. Gariboldi, svoje učence tako učili, kakor kažete na 19. strani svojega sostavka, ko zasmehujete in zasrainujete učitelje, da je „Gehorsam und Demut" njih „Hauptcharakteristicum", potem se ne bomo čudili, ko bi naš narod imel „Ungehorsam in Hock-mut" za „Hauptcharakteristicum". Veselimo se pa učitelji, da nas je naš nadzornik g. pl. Gariboldi, ko nas je mislil obrekovati, zelo počastil, kajti naša pokorščina in vdanost do duhovske kakor do svetne oblasti, dela nam le čast, nikdar pa sramote pred poštenim svetom.
Dalje pravite, da učitelji na deželi na Kranjskem ne morejo se dalje izobraževati, ker nimajo časa zavoljo drugih opravil, ktere morajo opravljati, zarad njih slabega materijalnega stanja, zatorej si tudi potrebnih učnih pripomočkov ne morejo napravljati; toda, vprašam Vas, kako se vjema to s tem (z 18. stranjo), ko pravite, da učiteljem na deželi nič ne manjka, in da imaje vsega dovolj? Dalje se bere: „Učitelji so očetje velike družine in svoje otroke dobro preskerbujejo, in veliko jih je, ki so samo pri učiteljstvu, to je pri mastni učiteljski plači obogateli in so tudi posestniki". G. pl. Gariboldi! povejte nam, koliko jih je in kteri so, ki so pri učiteljski plači obogateli? radi bi jih poznali! Se li more učiteljem za zelo šteti, ako gredo z trebuhom za kruhom, in si pristransko kaj prislužijo, ker od same učiteljeve plače živeti ne morejo ? Mar ste Vi le iz zgolj ljubezni in gorečnosti do učiteljstva prišli na izobraževalnico ? Kako to, da se je ljubezen do ljudskega učiteljstva v Vas še le sedaj vnela, ko so bile plače od400gold. na 1000 povikšane; zakaj niste prej tu sim prišli? Jaz se že trudim celih deset let ko učitelj, mežnar in organist, in si nisim zraven vse varčnosti in treznosti ne enega solda mogel prihraniti.
Potem nam kličete: „Emanzipieret euch!" Kaj mislite s tem? Morda, da naj bi otresli mežnarijo in orgljanje? In potem — potem pa živeli od celih 50 ali 150 ali celo 180 gold. ko učitelji. Do sedaj ne znamo še čudežev delati, morda nas Vi naučite. Vi mislite, da je to tako lahko za nas učitelje, kakor konju, ko svojega jezdica otrese! Ne! Učitelji nismo krivi tega, da smo mežnarji. Resnično rečeno: res nismo radi, pa vendar delo ne sramoti, ampak lenoba. Plačajte nas ko učitelje, in potem nam ne bo treba mežnariti, saj osebno ne.
Dalje nam očitate, da učence pri vsaki priložnosti k pobožnosti napeljujemo. Povejte nam vendar učitelja, ki je učil, da so „roke samo za molitev vstvarjene!" Ali je to taka huda pregreha, ako učencem razkladamo berila tako, da se razlaganje strinja z našo vero, in ali ni vera podlaga vsaki družini, vsaki deržavi? Kam zabredejo ljudstva brez vere, imate v zgodovini dovelj zgledov. Škoda, da ste zgodovinar, pa tega ne veste; ubog in neumen kranjski učitelj Vam mora to nUftgMfc," ibo-fcn i v 1« <{.. ii&TOfpmi 0jf>;iifcnq »S 08 fljffšiojtol ob .iteotivosoist
Na strani 17. pravite vendar nekaj resničniga, namreč: „Die Collectur macht den Lehrer zu einem privilegierten Bettler, zu einem notwendigen Uebel für die Gemeinde". To je resnica; vendar bi bilo bolje, da bi Vi kot šolski nadzornik raji učiteljem na tihem iz teh zadreg pomagali, kakor pa stergane berače še bolj tergali.
Ravno na tisti strani pa zopet beremo, da, ko bo mežnarija od učiteljstva ločena, bode večina učiteljev učiteljstvo na kol obesilo in bodo raji samo mežnarji in orglarji; in pravite, da bi bila to velika sreča za deželo. # Vederemo! Tu imamo zaušnico, dragi bratje, kakoršne do sedaj še nismo dobili; mi dosedanji učitelji nismo tedaj sposobni za sedanjo šolo, akoravno smo dostali vse skušnje, ktere je postava od nas tirjala. Vradnikom in vojakom, ki niso za službo, dajo penzijo; nam pa bi dali za penzijo mežnarijo. Lepa prihodnost po g. Gariboldijevem nasvetu!
Vprašam vas vse, ki ste v dosedanji ljudski šoli dobivali podlago za svoj stan, kako ste vendar dospeli v kako višjo stopnjo v življenji, ker vas niso izobraževali učitelji iz nove izobražovalnice?
Potem pravi naš g. pl. Gariboldi: „Die früheren Präparanden konnten sich bei ihrer geringen Bildung allerdings zu solchen Diensten hergeben; kein Mensch aber von einiger Einsicht wird der nach dem Lehrplane unserer neuen Lehrerbildungsanstalten ansgebildeten Kandidaten zumuten, dass sie Messner werden wollen". Bratje učitelji! kako vam se dopada ta pohvala? Ali nam je že kterikrat kdo in kje tako zagodil? G. pl. Gariboldi hoče tedaj s temi besedami reči: Vsi učitelji, kteri niste hodili v mojo šolo, ste bedaki, in zavoljo tega niste za kaj boljšega, kakor za hlapce! To je filozofija in modrost, ktera Salomonovo presega. Ali ne veste g. pl. Gariboldi, da so že stari, modrijani rekli, da je človek vedno učenec in da nihče vsega ne vi? Vaši rejenci pa se bodo v treh letih toliko vednosti navzeli, da je pričakovati, ko jih pošljete na deželo, da bodo vsi otroci naenkrat vsegavedni. Ne bo jim treba delati, ker po Vaših aristokratičnih mislih je delati osramotivno (gemein). Po mojem mnenji nam za deželo vendar ni treba učiteljev iz vseučilišča. Vse drugo je veliko znati, in vse drugo dober učitelj biti. Namesto da bi Vaši učenci nevedne podučevali, jih bodo zaničevali. Kaj drugega je učiteljev posel, kakor nevedne podučevati in serca žlahtniti?
Ker pa g. pl. Gariboldi ne pozna in ne more poznati učiteljev po deželi, ampak pozna jih malo (rekel bi nič) le iz svojega okraja, zadene njegova sodba le nas iz ljubljanske okolice; in vendar govori od vse dežele njegov spis. Tedaj na noge! Učitelji po deželi, ne dajte se tako nesramno pred vsem svetom obrekovati in zasmehovati! To bi bilo babje.
Ko bi g. pl. Gariboldi kot naš okrajni nadzornik z nami dobro mislil in nam hotel res pomagati (kakor delajo drugi dobri nadzorniki),
bi raji naše rane pozvedoval in jih s tem celil, da bi na pripravnem postavnem kraji za nas govoril in energično delal za zboljšanje našega žalostnega stana. S takim ravnanjem bi si bil serca vseh pridobil, in mi vsi bi mu bili za to zelo hvaležni. Ker pa je namesto, da bi bil po svoji instrukciji naš srednik in zagovornik, pa naenkrat naš z a n i č e v a 1 e c in obrekovaleč, nas to toliko bolj žali, ker se tega od njega nismo kar nič nadjali, in ker je bil z nami (moramo reči) vedno prijazen.
Kar pa nam g. pl. Gariboldi od našega „Tovarša" in njegovega vrednika še posebej blede, ne moremo verjeti, kako more sicer omikan človek tako govoriti in pisati. G. pl. Gariboldijev „Eingesendet" v „Tagblattu" od 19. t, m. ima pečat naj večje surovosti. Ko bi bil „Uč. Tov." in njegov vrednik res naš nasprotnik, bi bil že zavoljo našega stanu nespodoben tak napad. Kedar bode g. pl. Gariboldi toliko pisal in za zbujenje učiteljev na Kranjskem toliko storil, kakor naš „Tovarš", bodemo ga tudi bolje poslušali; a sedaj vemo, pri čem da smo. Bratje učitelji, naše geslo naj bode: „Vse za narodno omiko, za vero in cesarja!"
V Šmartnem pod Šmarno goro 22. avg. 1872.
Leop. Suhadobnik,
ljudski učitelj.
Kn jiževstvo.
V Zagrebu je prišla na svitlo majhna knjižica pod naslovom: Š t o očekujemo od brv. sabora?" To knjižico je spisal gimn. profesor gosp. Peter Tomičin ima mnogo dobrega zerna, kar se tiče narodnih ljudskih šol. To, kar g. T o m i č priporoča glede ljudskih šol hrvaškemu zboru, to bi tudi mi prav živo priporočali našemu kranjskemu deželnemu zboru pri razpravi učiteljske plače. Cena tej knjižici je 30 kr. in se dobiva v Hartmanovi bukvami v Zagrebu.
Prišla je na svetlo tudi knjiga pod naslovom; 1. obča hrvatska učiteljska skupština v Zagrebu. Izdal centralni odbor 1. obče brv. uč. skupštine. Tu je na tanko popisano vse lansko zborovanje, hervat-skih učiteljev in je pridjan tudi imenik vseh vdeleževalcov tega zbora. Cena tej znameniti knjigi 1 gold.
Prišla je iz Celovca tudi: „Nova metrična mera'*. Slovenskemu ljudstvu v poduk, velja 10 kr. To priročnico priporočamo posebno ljudskim učiteljem in tudi učencem, ker je prav kratko in razumljivo pisana.
Šolsko obzorje.
Iz Ljubljane. God presvetlega cesarja seje 18. t. m. obhajal v Ljubljani in po deželi s slovesnimi cerkvenimi opravili in z raznimi veselicami. V ne-kterih krajih (tako šola za male otroke pri sv. Florijanu v Ljubljani) so ta dan tudi praznovali sklep šolskega leta.
—	Pervi splošni zbor slovenskih učiteljev v Ljubljani bode kolikor mogoče svojemu lepemu namenu vstrezal. Precej učiteljev se je že oglasilo, da pridejo. Prosili smo slavni deželni in mestni odbor, da bi se po zgledu drugih dežel tudi nam slovenskim učiteljem v ta namen podarilo kaj denarne pomoči, Deželni odbor je v seji 23. preteč, m. na našo prošnjo dovolil redutno dvorano za zborovanje in koncert, ter se je obernil ne deželni šolski svet za-rad privolitve denarne podpore 100 gold. iz normalnega šolskega zaklada. Za to lepo pomoč bodemo slovenski učitelji zel<5 hvaležni. Tudi vodstvo južne železnice je našo prošnjo zastran ponižanja voznine uslišalo in je vdeleževalcem v II, in v III. voznem redu znižalo ceno za polovico (den halben Postzugsfahr-preis) in sicer na vseh postajah iz Tersta v Ljubljano, iz Gradca v Ljubljano in iz Zagreba in Zidanega mosta v Ljubljano in nazaj (samo v teržaškem berzovlaku no) in sicer za čas od 20. do 30. t. m. za enkratno vožnjo naravnost v Ljubljano in nazaj. Od Rudolfove železnice pričakujemo ravno takega dovoljenja. P. n. gg. vdeleževalcem tega občnega zbora še enkrat naznanjamo, da se vstopnice za ta zbor po 50 kr. dobivajo pri A. Praprotniku, pervosedniku slov. učiteljskega društva (v Virantovi hiši na strani proti vertu v I. nadstropji), in da se na pisma ali poštne nakaznice pošiljajo vsem, ki se za nje oglašajo. Prosimo pa, da naj vsak vdeleževalec pove, v kterem voznem redu (ali v II. ali v III.) se hoče voziti, ker se po vodstvenem ukazu mora to na vstopnici zaznamovati (tisti gg. vdeleževalci, ki so že vstopnice pa brez tega znamenja prejeli, naj na levi strani spodaj sami zapišejo II. ali III. Wagenklasse). Tisti gg. vdeleževalci, ki bi radi imeli prosto ali vsaj ceneje stanovanje, naj se tudi naj manj en teden popred za to zglašajo pri predsed-ništvu. Ravno tako prosimo tudi vse tiste gospode, kteri hočejo o kaki naznanjenih treh točkah pri zboru obširneje govoriti ali kake druge posamesne nasvete staviti, da naj to popred naznanjajo pervosedniku. Če ima kje kaka šola ali kak učitelj kake primerne šolske izdelke od učencev ali sploh kako po-sebno učilo za razstavo, prosimo naj to pošlje razstavnemu odboru pervega splošnega zbora slovenskih učiteljev v Ljubljano. Tudi gg. pevce učitelje prosimo, da bi se imenovali in povedali, kteri glas hočejo peti. Dragi bratje, slovenski učitelji! vsi za enega in eden za vse moramo delati, da bode se slavno izverševala naša namera: z ljudsko šolo koristiti narodu!
—	Nadaljevalni tečaj za ljudske učitelje z dežele začel se je 27. t. m. Učitelji imajo dela 8 ur na dan, — potu dovolj, le sadu še toliko! V zadnjem 1. »Uč. Tov.« so bili v imeniku za nadaljevalni tečaj po pomoti izpuščeni ti-le gg. učetilji: Ozimek Anton iz Dobrove, Pfeifer France iz Goričice, Duler Jož. iz Dvora in Vertnik Ant. iz Osilnice.
—	K zboru vseh avstrijskih učiteljev v Celovcu zbralo se je čez 1500 učiteljev. Med temi jo 150 krajnih in okrajnih šolskih svetovalcev.
—	Ravno ste prišli na svetlo dve brošuri, ena v slovenskem in druga v nemškem jeziku in sicer:
1.	Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Pojasnilo letnega sporočila c. k. izobraževalnice za učitelje v Ljubljani 1872. Na svetlo dalo več udov slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Čisti dohodki namenjeni so društvu »Šola«.
2.	Zur Lehrerfortbildung in Krain. Eine Entgegnung auf den Jabresbericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt zu Laibach. 1872. Herausgegeben von mehreren Mitgliedern des slovenischen Lehrervereines in Laibach. Der Reinertrag ist zum Besten des Schulpfennigvereines »Šola« bestimmt. Obe te brošuri prodaja bukvovez K. S. Mihelač (v Slonovih ulicah) v Ljubljani, pervo po 10, drugo po 15 kr.
Te dve brošuri rodil je naš »boj z g. pl. Gariboldijem«, kterega se je vdeleževal (v 1. 24. preteč, m.) celó nemški Pavliha »Figaro«.
Na naša mirna pojasnila v zadnjem »Tov.« je g. pl. Oariboldi v nekem »Eingesendet« v »Tagblattu« tako surovo odgovoril, da mu na take gnjusne besede in laži pošten učitelj pač ne more drugega odgovoriti kakor to, da ne more misliti, kako more pošten in še celó omikan človek z »zdravo pametjo«, še bolj pa učitelj in zraven še izobraževalec učiteljev (Lehrerbildner) tako umazano psovati in razžalovati učiteljstvo in še celó javna poštena učilišča! Čudimo se z njegovimi besedami: » Und dieser Mann soli ein Lehrerbildner , ja noch mehr, der moralische Leiter der krainischen Lehrerschaft sein!«
—	Y Zagrebu vstanovilo se je lepo društvo pod imenom: hrvatski pedagogijsko-književni zbor, kteri ima zverlio širiti strukovno i občo obrazovanost med hrvatskim ljudskim učiteljstvom in promicati interese hrvatske šole brez razlike vere. Takega društva bi živo potrebovali tudi mi slovenski učitelji. Zato pa nam je treba delati, pa ne gariboldirati—.
—	Doneski za društvo »Šola«: preč. gosp. Josip Novak, dekan v Kočevji 6 gold.; neimovani 1 gold. (Dalje prih.)
Razpis učiteljskih služeb na Kranjskem. Pri novi vstanovljeni šoli v c. k. kaznovalnici za moške v Ljubljani oddaja se učiteljeva služba s 600 gl. letne plače, s petletno 10 % doklado do tridesetega službenega leta, s stanovanjem, s 4 sežnji derv in s 12 funti sveč. Prosilec mora zraven v slovenskem in nemškem jeziku znati podučevati tudi v godbi in v petji. Prošnje naj se oddajajo do 25. t. m. pri c. k. višji deržavni pravdniji (Oberstaatsanwaltschaft) v Gradcu.
V Preski nad Ljubljano se učiteljeva služba za terdno oddaja. Prosilci naj svoje prošnje oddajajo pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Ljubljani za ljubljansko okolico. — V trirazredni ljudski šoli v Ložu izpraznjena je 2. poduči-teljeva služba za učiteljico s 300 gold. letne plače in s stanovanjem. Prošnje naj se oddajajo pri c. k. logaškem okrajnem šolskem svetu v Planini do 20. t. m.
Razpis učiteljskih služeb na Štajerskem. Pri sv. Lenartu pri Mariboru na Štajerskem ste pri čveterorazredni ljudski šoli izpraznjeni dve učiteljski službi in sicer učiteljeva s 500 gold. in podučiteljeva s 300 gold. Prošnje za nji naj se oddajajo pri okrajnem šolskem svetu pri sv. Lenartu do 15. t. m.
Prememba v učiteljskem stanu na Kraujskem. G.Jan. Trevenu, učitelju v Šent-Petm, podeljena je služba v Blokah. G. Jan. Goršič, učitelj v Vipavi, je šel za učitelja v c. k. jetnišnico za moške v Gradec.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik,
Tiskar in založnik: J.R. Millo.