go
dar
5
1
tn
šk


in
aro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr
četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
Ljubljani v sredo 29. marca 1865.
Gospodarske stvari.
Priporočilo za letošnjo pozno spomlad!
Od leta 1775 ni bilo tako
vavci moramo skrbeti
kaj
da
pozn
zime
Kmeto
pomladansko setev izbrali, ako bi
si bomo za prihodnjo sneg pred dvemi ali
tremi tedni ne pošel
s
Polj
Ce
nas
bo
sneg
zadr
ževal
7
skrbimo, da sadimo več krom pirja, t
7
čivja, p
živinske piče, ki se
in da sejemo moharja, znane dobre
mrzlote še
prve
dni
nika sej
Posej
se ga na en oral (job) zemlj
mai
en
mernik (pol vagána) ali na 100 štirjaških sežnjev en
bokal (firkelj)
*
Kosi se za klajo, kakor je bilo že v
,,Novicah'ť rečeno,	ov«^
se pa pusti tako dolgo, da svatje dobro izzori.
kadar začne
vati
delati
za seme
Mohar
dá še drugo manj
ko šnj

se pa po prvi košnji še lahko
ako je letina za-nj ; sicer
seje
F i'd,
Terp
7
predsednik kmetijske družbe

Priraecek
Kmet premalo
sestavku
gospoda preveč
4»
Želeti
Je
7
da vsakter sadjorejec pazno prebira gosp
L. Pintarjev sestavek in da se vede po njegovih naukih; kmali mu bo obila redovitost povrnila trud in
stroške.
To govorim po svoji lastni skušnji. Kadar aadno drevje sadim po vrtu, mi» je prvi , da mi drevje obilo zaželen eg a sadů do-, — drugi namen pa je, da mi, kolikor se s prvim
, pa
namen
nasa
namenom vjema, tudi z lepo podobo vrt kinča le toliko i nič več, sicer se prvi namen sadnega drevja vniči, vrh tega pa tudi drugi namen ne doseže, kajti z ozirom na lepo podobo vedno rezano drevje ostari in sključenemu ježu podobno vrt grdi.
Zasadil sem si vrt
tega je že 35 let
z viso-
cim in nizkim drevjem , krajšal sem od začetka lesne
mladike, plodni les pa večidel puščal, — in hvala Bogu!
vsako leto mi rodijo zlasti pritlikovci
7
da
se memoere-
ni
doči čudijo, mislé, da lega vrta to delà, ker drugo drevje tako rodovito. Al ta je prazna. Pripravno obrezovanje delà to.
Da se drevó, naj je pritlikovec ali visokovec, lepo
raznasa, treba je
7
kadar ga sadiš , paziti na to
7
da
se
korenine prav prirežejo, in kadar jih z zemljo zakrivaš, lepo na vse straní raztegnejo, nikar pa ne pod-vihajo. Ravno to, da so korenike v zemlji proste stori, da rastejo tudi vrhovi na vse straní in drevesu delajo lepo podobo.
7
Na vrtu kmetijske družbe ljubljanske na Poljanab je naprodaj seme mobarjevo.
Kar se tiče rodovitosti, tudi ni prezreti, da staro veje po drevji onemorejo, deblo in vrhovi so pa še pri dobri moči in rasti. To marni drevorejec kmali opazi iz tega, da tako drevje iz debla ali vrhov odganja čvrste mladike. Zato poreže stare veje blizo takih mladik in omladí drevo, da mu naprej rodí zaželenega sadu.
Dr. Orel.
Gospodarski pomenki.
rib ist vu.
Iz lutomerskega okraja na Stajarskem smo přejeli
sledeče vprašanje :
„Ker večkrat v „Novicah" beremo, da Vas kmetje
prašajo za to ali uno, in vselej podučljiv govor dobi-
Vas vprašamo tudi mi o ribičij i:
vajo,
zdaj gosposka ali kmetiška?
ali
naši občini
je se
gre
vse narobe ; naši občani so ribičijo imeli dolgo vsi vkup v najemu od gosposke gornje Radgone; pred
leti
Je
vzelo
kmetov tihoma ribičijo v najem
7
v
s e
drugih zdaj
13 so pa odstavili. Vprašamo Vas tedaj, ali so ribičije gosposke ali kmetiške, ker smo čuli, da je nek Časnik oznanil, da ribištvo spada občini kakor lov, kterega je tudi pred gosposka imela. Nekteri pravijo, da so poslanci pozabili ribičije omeniti in da zato ostane vsikdar gosposka. Zato lepo prosimo, naj nam to reč „Novice" razjasnîjo.
imenu več kmetov."
Nate odgovor na to vprašanje , s kterim Vam na-znanjamo dotične cesarske postave.
Na neko pritožbo je c. kr. ministerstvo notranjih
oprav 24. oktobra 1850 pod štev. 22748 ukazalo
7
da
sploh po vsej deželi veljavne ribiške pravice do tistih-mal po starem ostanejo, dokler se ta reč drugače ne
reklo, da
se
prenaredí; ob enem seje pa s tem ukazom je ravno takrat začelo posvetovanje o teh prenaredbah.
Po razglasu c. kr. deželnega poglavarstva od 12. marca 1852 je c. kr. ministerstvo notranjih oprav po dogovoru z ministerstvom pravosodja, kmetijstva in rud-ninstva oklicalo, da po patentu, s kterim so bila zem-mm^I ■■■■H MHMMH pra-
bile
pred 1848. letom. Kjer pa so takošne razmere med lastnikom in vživavcem ribarije, da spadajo pod postavo
septembra 1848. leta, tam naj komisije, ki so po-
?
ljišča desetine in tlake rešena, niso bile ribiške vice preklicane, in da tedaj ostanejo, kakor so
stavljene za zemljišcino odvezo, to reč doženó.
Po teh postavah, ki še do danes veljajo
ribiške pravice
;
take, kakor
;
SO
tedaj
Dostaviti imamo
pred 1848. letom.
to
7
da te postave je razglasilo
c. kr. kranjsko deželno poglavarstvo ; al ker se poziv-ljajo povsod na ministerske ukaze, se more misliti, da veljajo za vse dežele našega cesarstva, tedai tudi
za Vas Stajarce.
Da je resnica, kar smo Vam ravnokar poveđali
se
imenovanih najdbah pa bi se utegnil že konec storiti morete popolnoma zanesti. Očitno pa je tudi, da ribi- tištim glasovom, ki nočejo vediti za drug star narod stvo in lov potrebujeta no ve vredbe in novih postav. v srednjih evropejskih stranéh
Vredništvo.
doslej
f
razun za
Celte
celtiško !
pri vsaki starinski najdbi
;
in so
kričali : celtiško
)
Kdaj je pravi čas les sekati?
H koncu
se še
vpraša
Iz D
ca se nam naznanja želja
o tem vprašanji kaj več povedale. stvar je
y
Iz
da srca
bi „Novice"'
rade
î
ta
nekdanji čas taka pohišt na kole?
kaj in čem stavila na
da
v
J
so se ra in
bila v „Novicah"
leta 1846 v
in
listu, in
Učeni možje na Svicarskem menijo, da slabotni
potem od 12. lista v mnogo listih, posebno po skušenem
prvinski narod si je sploh izbiral stanovališča
na
tako obširno, na drobno in teme- vodah, da se je lože branil divjim zverinam
7	•	v •	1	fT 1	1	•	•
gosp. Jurju Pajku ljito razložena , da vse bravce, kterim je ta reč mar napotujemo na one liste. Naj tedaj
>
kdor
i
ima
„Novice" , posodi.
vzame omenjene liste v roke ali si jih iz-
in sovražnim sosedom. Vendar se komaj verjame, da razun teh staveb na vodi niso bila nobena druga pohištva na suhem ; enaka
Je
utegnila biti raba, kakor
Ob
času
ko
Ozir
starodavne ease.
Stare stavbě na kolih.
pri sedanjih stanovcih v novi Zelandii. se je ribištvo dobro obnašalo, so se držali na jezerih; drugekrat so stanovali na suhem, ter so zemljo obde-lovali, ali so z lovom se pecali. Ravno tako so ob času sovražnih napadov na vodo se vmikali, ondi
Spisal P. Hicinger.
svojo družino in svoje
Kar se tiče
(Konec.)
lj uds te v, ki
ta
okoliščina, da je
imetje branili; ravno na
to kaže
so v imenovanih raznih

sme se
dôbah stanovala na švicarskih in bavarskih pristaviti tudi na slovenskih jezerih, za ta del učeni možje vse
bolj
V
se
ugibajo ali presojujejo. Gotova
zgodovina vseh teh strani se začenja še
s početki
Julija Cesarja, ki je 60. leta pred Kristusom vojsko jel čez Snežnike voditi. Tadašnji Celti ali Galijani, pa tudi Noričani in Panonci so že davno poznali železo in jeklo ; noriško jeklo in jekleno orožje je od nekdaj
mnogo tacih staveb na kolih z blagom in z živežem se našlo obilo založenih. Po izgledu sedanje nove Zelandije se utegne še eno soditi, da namreč kamna in bronova dôba nekdaj niste bili tako natanko ločeni, kakor nekteri preiskovavci menijo. Domači ondašnji stanovavci, posebno bolj revni, namreč rabijo še kamnato orodje zraven železnega; in ravno tako je nekdaj še kamen zraven brona se rabil, dokler železo ali prav za prav jeklo ni preseglo obojega.
daleč slovelo
če
tudi
ni resnica
uailj\j OlVSVVJllS ,	kUUl lit ICOUl^a , da bi ie L/11 USJ
grški pesnik Homer poznal, zakaj grška beseda vcoQoxp %alxoç se večidel ne razlaga za
bil
Slovansko slovstvo.
svetio kovino.
noriško jeklo, temuč
#
77
gali celtiški
tišti čas tedaj, ko so Rimljani zrna-
tište stavbě na
narod, k većemu
segajo
Književnik"9 časopis za jezik i poviest hrvatsku i srbsku i prirodne znanosti, uredjuju i izdaju dr. Fr. Rački, V. Jagic, J.
Torbar, godina
2. svezak 1. Letna
y
kolih, kjer se je zraven brona tudi železo našlo deloma pohištva v novograškem in bilskem jezeru v
to je,
naročnina (na vse 4 vezeke po 8—10 pôl) 5 gold. tem vezekom nastopil je s pomočjo „Matice ilir-
selišča, kjer
se
zahodnjem Svicarskem. Tista jezerska nahaja samo bron, morajo po takem stareja biti in utegnejo segati v tisto dôbo, ko so se Grki in Jutrovci še bili z bronastim orožjem. Tako grški pesnik Homer o trojanski vojski krog 1200. leta pred Krist, ne ime-
ske" „Književnik" drugi svoj tečaj. Jugoslovanu, kteremu ste znani zlasti slavni imeni izvrstnega zgodovi-narja dr. Racki-ja in jezikoslovca Jagica, Dac ni treba
pac
nuje samo bronastih čelad in
naste pusice,
sulice, loke
oklepov, temuč
tudi bro-
in sploh bronasto orožje; tudi
da
Je
bilo
v dneh izraelskaga kralja Davida se kaže , bronasto orožje že bolj rabljeno, ker znani filistejski Golijat je imel bronasto čelado in oklepnico zraven že-lezne sulice, Jesbibenob pa je tudi sulico imel brona-
priporočati „Književnika" , kteremu je tudi namen po-spešiti slovstveno slogo med bratinskimi tremi rodovi : srbskim, hrvaškim in slovenskim. Da se mu po sreči iziđe !
* Omladina srbska „Zora" izdala je sliko najslav-nejšega srbskega pisatelja Vuka Stef. Karačića, in
namenila polovino čistega dohodka zalogu
f
iz
kterega
sto (1. kralj. 17, 7;
viru).
kralj. 21
)
16
7
po hebrejskom
se bodo izdajala Vukova slovstvena delà, polovino pa zalogu
iz kterega se Vuku postavi spominek.
ali
Pa Rimljani so že sploh imeli železno orožje za
pri čeladah in ščitih se je po večem
veljá na belem papirji
gold.
i
na kineškem pa
Slika
gold.
napad, le za bran
30 kr. „Novice" rade sprejmó naročila na njo
orodje
manjsem
delu
se rabil bron ; tudi mnogotero domaće

marca t.
izšel
)
ki se sedanji čas delà le iz železa ali jekla, je oživljenega ruskega
Je
časnika „Meta"
v Lvovu 1. sešitek zopet
kteri je bil lani
bilo tadašnje dni še bronasto.
Ce se dalje vpraša: kakošnega naroda so bili kovic, i^m« uai^mua ^ luuij^, ^«wi-j	v
ljudjé z bronastim orodjem, ki so stanovali v tace m je namenjen politiki, lepoznanski del nadaljuje časnik
kj/ji y ijciicga i uo&c^a ixiauiutcv ^iuc ta , aicu
s 4. sešitkom ustavljen. Vrednik mu je g. Ksaver Kiim-
letna
narocnma
rubljev. Skoraj izključljivo
pohištvu na jezerih, je odgovor različen.
Na
77
Niva.
((
em strani se trdi, da tišti ljudjé so bili
celtiških naselnikov; na drugi strani
pa
ljudstvo iz „bronove dobe" so bili drugačen, m o^ci uai; ucu^u^mu.	,v6v0
stařeji evropejski narod. Kar pa se tiče tistih jezer- štvu. Vrednik mu je gosp. F. Sulc.
prvinci se meni, da
in sicer
*
mesecem aprilom začnó v Pragi vsaki dan iz-
hajati „Narodni Noviny"; namenjen je ta list politiki, národnemu gospodarjenju ^gospodarstvu in obrtni-
skih stanovališč, kjer
m
orodje
so marsikteri
se je našlo samo kamnato orožje
*
Servus Petelinček se imenuje šaloigra
7
ki
J° J0
učeni
preiskovavci take misli, gosp. Miroslav Vilhar poslovenjeno po nemški ravnokar
da tadašnje ljudstvo je bilo še stařeji, reven in malo dal na svetio, izobražen evropejski narod; primerjajo pa, daje bilo
to ljudstvo sojodno z iberskimi prvinskimi stanovavci
v nekdanji Spanii in Galii, ali pa s čuds k 1 IH 1 n &J — Ui uuu^ wi^v T m&j c* uu j wv wv v»* ^ * » ^ ' "J ^ "
starejimi naselniki na Švédském in Dánskem. Vendar godbe in da me ni volja spuščati se v denarstvene ne-
* Na vec vprašanj, kaj je neki z lani naznanjemm
„ J u g o v i c e m" , da še sluha, odgovarjam,
da
se še
dozdaj ni o njem ne duha ne
zdaj držim prve svoje po-
vse to se za zdaj do trdnega še ne dá določiti
7
po
prilike.
77
Ju go vic" toraj kakor časopis ne more na
101
svitlo in to zarad premalega števila oglasivših se pri- trumah v mirnih šancah junaške pesmi popevajoče in
jatlov
Ko bi se bilo na Slovenskem vsaj 200 podp
nikov našlo, bil bi „Jugović" že davno med občin-	iv«uiuiwu u.« ^	uí«^, tt«ju ^«iulu* je
stvom. Namerjam zbrane in obljubljene še nektere ro- tukaj malo. Tudi iz opeke zidanih je malo, večidel
veselo na dudlo dudlajoče pastirje.
Kamnitih hiš je po Srbii
malo
kajti kamna je
kop
tošnj sreča tud
slovenskem in srbsko hrvaškem jeziku) v
so take-le:
jeseni v i tukaj
b
ne
podlet
knj
Leséne in lepo pobeljene;
leséne
iz
izdati, ako mi hlodov in brun , pa nič pobeljene ;
hiše
na
pol le-
ostalem več o tem ob séne in pol zidane, imajo namreč leséna rebra in med
svojem času.
Zagrebu 25. marca 1865
Lj ud. To m šic,
slušatelj kralj, učitelj išea
rebri je zid iz opeke. Ta opeka pa večkrat ni opeka nego je samo na solncu posušena ilovica
ki
y
ima samo
Vojaški oce naš.
podobo, a valjanost, in pobeljene
ne barve in trdnosti
j
Hiše
ali
iz
plota
opekine, še
manj njeno
>
pa ne.
ki so ali z blatom ometane Tudi se nahajajo hiše pod
Oče
Bog Gospod
Daj nam kruha
ne obilo
Ki z nebesne gor visine Pravo vladaš dole sve
zemlj
Ki na
In za rate Šibe
v
Cigar ime s\
blagor

• • v
vije s >to je
i
Daj v kraljestvo svoje slave Doj ti nam, če boj krvavi
Siloma potolče nas; Jaki Bože, Ti nas vodi, Volja Tvoja v vék se zgôdi Jer smo Tvoji svaki čas!
9
Samo le za tvrdo silo
Za vojaske lake dni; ZbriŠi nam zagrešne čine, Tudi du»manu krivine, Ki če piti našo kri!
Verni dragoj domovini Stati čemo slavski sini, Kadar boja poČi dan; Ali zmagane psovati, Drzno mor in rop iskati, To skušnj avo tiraj v stran!
zemljo. Skopá se prostorna in globoka jama, pokrije se z zemljo, v nji se naredé potrebna predala
• V "V
ognjisce,
dimnik se napeljá iz nje, in evo ti najtoplejo hišo brez
Vsaka
tako slaba, ima za vsako ognjišče
vseh stroškov in ktera še pogoreti ne more.
hiša
pa

bodi
si še
in za ogenj v veži svoj dimnik. Kolikor ognjev, toliko dimnikov. — Strehe so večidel iz žlebaste opeke; plo-šate opeke za streho še tukaj nikoli vidil nisem ; tudi se nahajajo po kmetih strehe, pa redko ali iz dolgih dil ali iz kor
slame, pšenične
ni vezana

»
Oče I jači našo snago Kloni nam slovito zmago, Resi nas od svakog zlá! Večni ! Tebi se priznava Věkovitá čast in slava, Amen, amen , slava sva !
ali koruzne; ali slama nika-še manj v kakem redu na streho položena, nego nameče se je z vilami gori, kolikor se misli da je je dovolj proti mokroti. Tako lepo vezanih slam-
)
natih
streh, kakor so
po
Kranjskem, Srbin
se
vidil
ni.
Malih krovnih desak (šinteljnov) tukaj ne poznajo, kajti
naši Kočevarji so dalječ.
Beligradu so nektere hiše
V. Orožen
Ozir
po svetu.
tudi z bakrenim ali z belim plehom krite. Po hišah tukaj nimajo tacih peči kakor pri nas za krušno peko ; po mestih so zato posebni peki, po vaséh peko tenak opresen kruh brez kvasa ali na kakem plehu ali v
Pisma iz Srbije o Srbii
(Dalje.)
Tudi vasi od Smedereve in sploh v notranji Srbii ogenj noč in
so vse drugačne kakor ob Savi in Donavi ski granici. Hiše niso blizo
na
švab-
žerjavici na ognji v veži. Zakopajo ga v žerjavico, kakor naši pastirji krompir. Vsaka hiša ima grozno veliko vežo; na sredi veže pod dimnikom gori velik
Slobodno bi rekel, da je to večen
dan.
seda, in vasi niso z grabni
skupaj ; sosed
ni blizo so-
ograjene; nego kaj
, zemeljskimi nasipi in mejami hiše so na samem, vsaka rodovina ima,
ogenj , kajti velik je strašno in ne vgasne skoraj nikoli, posebno pozimi ne. Na tem ognji se kuhajo v velikih loncih naprej in naprej zelje, fižon, krompir
kukuruza, pšenica in druga obična srbska jela.
}
rekel, v sredi
svojega polja in svojega velikega njem se pa pekó buče, jajca, krompir, kruh
9
nad
zemljišča tudi svoje potrebno poslopje. Pa kmetje (seljaci) imajo tukaj več zemlje, polja in host, kakor naši
pa
na raznu se vrtijo celi koštruni, kozli
>
purani
koši, gosí, večkrat, kadar je kaka svečanost, tudi
7
Na
njim
ko-celi
i\aj vci« ACLU1JC, ^uija ju uuoij aaaux iiaoi ^vuij ^vo*, » uuuiuv, "mumi jv ivuivui	iuui učit
grajščaki. V notranji Srbii so vasi sila velike, imajo voli in krave z rogmí na glavi. Kuhane kukuruze in po 200—400 in še več hiš in se razprostirajo po dve, pšenice, nažerjavici pečenih jajic, kruha, mesa, buč itd.
Okoli ognja sedijo zimski
J/V AJ \J \S	iVV ili O^/ v VU liiO lil	1 UCij^/l vutil MJ \S	V V4 f Vj	J/VVW4VVJ	J	j/vvvuiu j wj t	«Jk x viuw^ tiivwuj
tri ure v daljavo in širjavo. Beč (Dunaj) naj se skrije nisem še nikjer vidil kakor v Srbii; in Srbi to
pred srbskimi
hiše
vasmi; on ni proti njim me
! Tudi so tù kakor drugo, radi jedó.
in vasi
kar se dá, od cest oddaljene in skřite, čas noc in
dan
stari in mladi, možki in ženske in
se
Ako
bati; še
na goli zemlji spijo in jedó
Sosed soseda niti vidi niti ga doklicati more, sosedu hiša upali, 6e sovaščanu ni treba ognja ne vidijo ga vselej ne. Tudi se ne pozná, kje jedna vas neha in se druga počne, ako jih temne hoste itd. ne Nekteri imajo nekake mize
gledajo zamišljeno va-nj. Okoli ognja v veži ljudjé
7
tù
se
rodijo
>
mrejo. Postelj, miz, stolov, klopi in vilic jim ni
Z1V1JO
in
to je
^ w V%4	jkS \J V1AV y MUkV J A H	VV AX1 AJl V	WW * vv%f	w	^ « w m*m	« mi	i^j v mm	^	w ^ w w j w ^ mm w w mmm^mm w w mí a v ^ A V
ločijo. Vse izgleda, kakor da bi bili po Srbii sami	dilice na nogah za ped visocih ; kadar je treba jesti,
grajščaki, kajti leséne, večidel lepo pobeljene in z opeko	prinesó to dilico k ognji in počenejo okoli nje. Nekteri krite hiše izgledajo ko mali posamezni gradiči.
treba, neke male okrogle
In
vsa
imajo tudi male trinogate stole kakor naši čevljarji. zemlja izgleda kakor kaka jaka, nepregledljivo velika Večidel pa nimajo niti jednega niti druzega. Postelj trdnjava, kajti velikanske ograje se vlečejo ko zidovje nima nihče. Žlice imajo večidel z raznimi barvami ma-
trdnjav vse križem, sèm ter tjè, okoli in okoli,
naprej
lane
>
na kterih so vpodobljeni ali Kristus na križu
7
ali
in naprej. In po tej trdnjavi so na topomet do topo- mati božja, sveti Juri na konji ali kak drug svetnik. meta hiše namestene ko mali gradiči, hiša hiši v pod- V marsikteri hiši ni viditi druzeea nič, kakor samo
krep in v odbran. Misiil bi člověk, da stoji trdnjava za trdnjavo, trdnjava pri trdnjavi
zid
pri
zidu, sanca
štiri pod
njimi streha, kroz njo napeljan dimnik
stene, nad
njim večni ogenj, okoli kterega se
rodijo
)
y •	w m	m
, zivijo in
pri šanci. Al po tej neizmerno veliki trdnjavi in po umirajo ljudjé na golih tleh. Druge hiše imajo pa na šancah ne vidiš krvožejnih trum vojaških, nego miro- vsaki strani veže po jedno ali po
dve sobi. Se vé, da so
prazne in da ne vidiš nič druzega kakor štiri stene, po
7 i
handžare, podobe Kristusa
ljubne , veselo popevajoče in na dudlo dudlajoče poljo-
delce. Tam vidiš trume pohlevnih ovác, tam trume stenah puške, sable, pištole
mirnih goved, tu trume svinjskih svinj itd. Te trume matere božje, ruskega cara in kneza srbskega. Postelj
stolov, klopi ni treba. Sipe v oknih so sploh iz
9 f
se premikujejo iz ograje v ograjo; danes so tam, jutri
v trdnjavi iz šanc v šance.
miz
tam, kakor vojska
In
na-
papirja, kar je res na vsaki način prav praktično. Res mesti trobentačev, ki kličejo na boj, vidiš tukaj pri da se kroz nje dobro ne vidi, pa kdor hoče okoli gle-
10
9
dati
Učiti y Háj gre YOU. } W QU Oip« Ittùll^M )	? ii^J^U	UU^UVIM ▼ J.	^IMUAVUlUAl JUUUUi VJ W «UUJ	J/V i.1 U 111 VU
drugo domů prinese. Večidel je po sobah tudi ognjišce. pri nekterih republike-Iačnikih na glasu, da hrustajo In kjer je imajo, ljudje po sobah prebivajo in pozimi človeško meso! Skozi Nemčijo napovedani prehod av-
vén
ce se sipa raztrga
lahko
v žepu menda vrli graničarski junaki še zdaj gori po Nemčii
na večni ogenj na ognjišcu gledajo, kuhajo rakijo in sirijskih hrabrih krdel v boj nad Dance je bil lanskega pekó jajca
Se
ve
>	w x^ -- -----— —7-— -----#* ~—— — 7---J w —
da je od ognjišča dimnik napeljan. . leta probudil vnovič tište surove pripovedke o Hrvatih
(Dalje prihodnjič.)
akoravno so oni domá mirno kmetovali
da
se
Stanovniki sveta številjeni po veri.
Evropi po najnovejših preiskavah živi zdaj slednjič do Franc-Jožefovih mestnih vrat.
člověk res ne more prečuditi, kako da nekteri avstrij-ski rodovi, zlasti Slovani, toliko neprijatlov po svetu imajo
Po obhodu mnozih lepih cerkvá dospel sem
Se
leta
262 milijonov kristjanov
;
milijone Židov (judov)
milijonov muhamedancev, 1857 dozidane so res pravi kinč dunajskému mestu in , —	z dvorními vrtami vred edini ostanek starega trdnjav
blizo
v Azii 600 milijonov buddahitov in brahmahitov, skega obzidja. Nadjati se je, da boste oboji ostali v
50 milijonov muhamedancev, 10 milijonov kristjanov in spomin poznim vnukom; bilo bi res takih, z velikimi pol milijona židov
iiunjuua ûiuy v , --BUUOIV1 UUVIOCUIU Ziiuailj IUU1 o ivu ua puuuati. v^e
v Afrik i 100 milijonov muhamedancev, 50 milij. rimske zidove varujejo kot svetinje, kjer jih še
paganov (ajdov) Židov
t
milijone kristjanov in
milij on
stroški dovršenih zidarij tudi škoda podirati. če stare
zakaj bi tudi novejšim okusnim stavbam ne pri-voščili častnega mesta in ohranitve prihodnjim časom.
stoji
v , —	vuouiu taobucga uicoia ili uuiauuvc ^iiuuuujiui ^aouui, -
v Ameriki 57 milijonov kristjanov in blizo 2 mi- Franc-Jožefovim vratom vrstite se na obe strani dve
lijona paganov
veliki, v anglo-saksonskem ukusu sezidani vojašnici, ki
cx	--V ClitVl, V iALIglU-BiaiVOUUOIVCUl u tv u:
v Avstralii blizo poldrugi milijon kristjanov in ste tudi delo najnovejših časov.
ravno toliko paganov
Po takem v vseh delih svetá biva okoli 600 milijonov buddahitov in brahmahitov,
335 milijonov kristjanov,
160 milijonov muhamedancev
sklepu naj ome-
nim še Donavinega kanala, ki opasuje stari predmestji
>>
Leopoidstadť
(
in ,,Jagerzeile"
y
in ju ob času velikih
Cez ta kanal drži mnogo mostov; enega so še
;
milijonov Židov
y
54 milijonov paganov Ker nekteri naših bravcev ne vedó, kaj so brah-
povodinj mnogokrat v velike stiske in zadrege spravi
lani
na novo zgotovili ter mu dali zgodovinsko ime ,,As-pernski most."
Čas hiti. Treba je bilo slovo dati dunajskému mestu. Pospremi mi sedaj, dragi brat, ki si bil že taka
mahiti in buddahiti, jim povemo, da brahmà je dolgo v duhu moj popotni tovarš, zopet na povratu proti
Indijancem stvarnik in vzdrževavec svetá, ki je člověka ljubljeni domačii. Vidila bova še marsikaj ; le škoda vstvaril, sveto pismo mu razodel in svete postave
Ma- da bo „lukamatija" tudi zanaprej uganjal svojo navadno lajo ga sedečega na labudu in s 4 obrazi, s kterimi nevošljivost in nama le redko ktero reč bolj natanko gleda na vse straní svetá. Tudi s solncem enacijo to pogledati privošcil.
božanstvo, ktero na vès svet gleda in vse oživlja. —	~ Komaj zapustimo južni kolodvor, že smo vštric
Buddha, v sanskritu moder, je častno ime Sâkja	krasnega Schonbrunskega grada in raznovrstnih njego-
munia, osnovalca zopet druge vere indiške. Sâkja mûni	govih poslopij , drevoredov, perivoja itd. — Postaja
je bil rojen 1000 let pred Kristusom. Med Indijanci	„Hetzendorf" kaže nam zopet drugo, po cesarici Marii
je budahistov sila veliko ; poglavni nauki njih so: Najviše bistvo vlada svet; ker je nevidljivo, dá v nobeni podobi izraziti ; modro je, pravično
vere se ne
Terezii zidano grajščino, ki ima neki čez poldrugi sto
, dobro tlj ivo , milostljivo, vsemogočno; člověk ga najbolj
sob. Ta okolica je posebno znamenita tudi zato, ker je imel tu leta 1683 karabogdanski hospodař Kantakucen
UlVUJliru , u v.J* . v , » «^.-.-.v^v^uv^ ,	u«j—.j svoje taborišče. Pomagal je s svojo vojsko nevernemu
časti, ako ga tiho premišljuje; pobožnost pelje v zveli- Turčinu pri obsedi dunajskega mesta, akoravno je bil
Čanje; člověk tedaj ne sme preklinjati
y
ne
lagati
y
nič
sam tako iskren katolik, da si je dal postaviti na tem
živega umoriti, ne krasti, ne maševati se , čedno in mestu kapelico, v kteri se je slednji dan sv. maša slu
Skozi ravna polja in memo rodovitnih vinogra-
mesene nagone za-
žila.
zmerno mora živeti, milošnjo deliti, tirati. Ako člověk tako živi, že na svetu doseže čast buddha ali modrega, po smrti pa se zedini z najvišim tholsdorf" in
dov pohitimo
naprej ,
Brun"
Ber-
Duša tacega člověka pa, ki je že na svetu
yy
y
se pomudimo na postajah in pridemo zatem v „Modling.
u
bitjem.
malopridno živel, se rodi zopet v živinskem životu. ta kraj "eno zmed najlepših okolic, s kterim se Dunaj
Tukajšnja kolodvorska poslopja so kaj lična, in ker ima
Duhovni buddistov brijejo glavo, se ne ženijo in živijo
JL-/ UUU Y UL JL UUUUJLUtU f WJL1JV>JV/	UU LIUUIJ V/ 111 AlTljVf	pODâSâ j lil UUU.ĆI y \XCk IC'OULU 1 aUl	UUnjUMUl liUUCfjUljl/»
skupaj vecidel v samostanih; v tem se bistveno ločijo	Od le-tod pelje tudi stranska železnica v cesarski grad
od duhovnov brahmistov, kterim je zakon sveta	„Laksenburg", kteremu dajejo nekteri celó predstvo
dolžnost. — Mahumedanci so spoznovavci Muhame-	pred Schônbrunom. Ogledati Laksenbjirg-a ni mi bilo dove vere, ki je Turkom prvi prerok.
ni
čuda
da le-sem radi Dunajčani zahajajo.
mogoče
Tù v bližavi Laksenburški Te v duhu danes
Pisma slovenskega učenika
svojemu bratu.
(Dalje.)
zapusti ter Te srčno pozdravlja Tvoj iskreni brat
Jože Zlindrovič.
Zabavno berilo.
Drag
brat
popis svoj o Dunaj
18. Pismo. Pod Batitovcem na Gorenskem. današnjim listom Ti skončujem
Podgrobje.
Narodska pripovedka.
Nahajajo se po svetu kraj
y
se človoka neho
mestjih tako
da
sili
IX laau , u dl SO ZO mravlj IJUUl LUI pu JLLUgail OC g*»" UV3 V lUi LUiVaJtYC ojjumcmuo , ftiOia MA mu uwuuwuji.il» çr^
Predmestje „Maria Hilf" mi je bilo znamenito vestnico tacih žalnih mest. Kamor se člověk ozre, vse
Koračil sem po mestu in pred- toma polasti neka otožnost, akoravno potovaj
mi po
g ah
se
ne vidi nikake spomenice, ktera bi mu
po njih tjala po
zraven mnogo drugih reci tudi zato, ker je tu (če sem
Je
tiho
in vendar čuti se, kakor da bi vsak kamen
%
bil prav podučen) leta 1848 pridrl ban Jelačié s svojimi vsaka travica kakor nemi svedoki žalostnih dogodeb po hrabrimi Hrvati nad spuntani Beč; od tega časa so potniku kazali: „Tukaj pripetila se je nesreča!"
Enak kraj se nahaja poleg mesta
Dereča društva bili so izobčeni. Stanovanja bila so jim odka
reka blizo njega stisnjena je med dve visoki gori ter	zana zunaj mest v pustih krajih, kterih ni nihče obi-
«e , od skalnatega jeza zastavljana, mučno vali skozi	skaval. Clovek žalnega tega opravila ni imel prijatlov
sotesko. Oproštena pa kraj jezá skalnatih ovér preku-	pa tudi ni smel nikomur prijatel biti. Predsodbe, ki
<3uje se s strašnim šumom v prepade, peni, suce in sve-	so mu srca ostalih stanovnikov zapirale, zapirale so mu
toliko
delaje majhen otok. Naprej tje pa vodeni šum potihne, dovoljeno, da smeli so v kapelici kraj žagrada s svojo
drá se v divjih vrtincih ter razdeii kmali v dvoje korit, tudi celó njihove cerkve. Krvnikom bilo je
vrtinci prenehajo in zopet v strugo zedinjena reka teče družino in s svojimi posli, ločeni po zaprtih durih od mrtvaško-tiho med obrežji s košatimi hrasti pokritimi. ostalega ljudstva,
pri
službi božji nazoči biti, češ,
da
Dolina se hipoma okrene, obrežja sklepa leseni most, celó molitev njihova skruni pobožnih množic trume. In raz kterega se v daljavi kaže odprti svet. Al precej tako mrzenje prehajalo se je iz roda v rod. Sin krv-
korakov je še do tje, in mi nahajamo se še vedno
rekel bi
v dragi smrtnega spanja
Jasni jesenski dan nagnil se je bil
že
zapadu;
nikov podedoval je po očetu zasramovanje in s tem tudi njegovo domovje in žalostni poklic. Hčeram bilo
zasramovanje v last in delež. Dolgočasno
Je
edino
mrak vedno bliže primikoval se je zemlji in iz daljave stanovanje krvnikovo bil mu je tako rekoč vès svet.
minjevaje,
ko se
»
razlegali so se glasi zvono v, k češčenju Mariinemu opo- Samo v njem in nikjer zunaj njega mogel je živeti
žalostni okolici potujočemu zao- samo v njem mu je bilo prisojeno umreti; z ostalimi
grobu.
je v
brnila pot od reke ter pripeljala me na dolgočasni mrtvo- prebivavci ni imel nikakorŠne družbe razun v resnobni prostorček. Omejen je bil na eni strani z go- Edini grob pobratil in sprijaznil ga je z razkačenim
stim gajem, ob drugi pa s tihim jezercem, v čigar tam- sosedstvom. nem zrcalu so se ogledovale ob njegovih bregovih stojeće visoke jelke in mecesni. Od tihega jezerca pelje steza na nizki brežulek, ki je zaraščen z velo travo in divjo prapretjo, in na kterem stoji star, strohnjen
(Dal. prih.)
Dopisi.
CL^JL ^ l/J VJ y 1U LI C* fkbgiUili OIWJ1 Ota Ly O ti \J ju JLIJ ^ LI y Z6	G D.	M Mi ML 1UC7 pi 1 1Y1UI IMUft U ÀJ\Jê OUOVM« JW • V* • J	f O«
lesen križ. Iz gaja glasila se mi ni ne ena ptičica;	nara va je letos narobe; starodavni vremenski preroki
ni se gibal noben drevesen listeč in ne najmanjša sa-	so prišli na kant. „Sv. Matija led razbij""
pica ni uznemirjevala v tihih sanjah počivajočega po-	stara pratika;
Iz Ruš pri Mariboru 26. sušca.

Vsa
vršja jezernega. Otožna tihota vladala je okoli in okoli sekal kakor da bi bilo vse življenje pobegnilo od tod. to je ono mesto, ki ga narod imenuje: „podgrobje.
In
Se
imamo toliko
Teško
y
)
da boj
5 daj da j
pravi
letos ga je dosti našel, pa ga ni po-
se je groza
jhujša zima začela
mraz
Ck jc giu^a , íxii a, u pa il UJ i au kj h/v/ai«/ui
planinski kmetje pred binkoštmi sejati
; snega ko o božicu
Ne dalječ odtod stoji na drugem golem gričku mala začeli, ker imamo snega
do
cerkvica, posvećena „vsem Svetim."
čevlj
na našem Po
sred
kovem razprostira se livada samotne pečine bister studenček. Onđotno ljudstvo pri-
podnožji grič-
izpod
horj
ga je v nekterih krajih po 2 sežnja na debelo
nje pa izvira
Kar se tiče druzeg gré
živeža je res še nekaj prirastlo
ljenja, nam tudi tukaj prav slabo
za denar je
lastuje temu virčeku zdravilno moč in celó iz daljave strašna stiska. Pri nas je pridelek samo ta, da deske dohajajo le-sèm betežniki, da zajemajo iz njega okrep- na Hrvatsko in Ogersko pošiljamo
letos nihče ne
calo onemoglosti svoji
Pa tudi še drugo vero stavi popraša po
ijih
Še eno naj omenim; přidělal
priprosti narod v moč te bistre vodice. Málokdo namreč več let obilo domaćega uxja cuixaj , «i ^tv/o 5« «,uu. ride le-sèm, da bi si ne napravil v bližnjem vrbovji manjkuje; priča temu je, da so lani na ruski preši rižica ter vrgel ga v studenec, ali da pogleda
tuka
JQ
letos ga tudi po
ali
križec, ki ga je pred kaj časom izročil bistrim valovim še plava po površji ali pa je že potonil. pravi prazna vera narodskega glasu
9
mu
Gorjé
čegar križec
naredili 4200 pintov, letos samo 650
Od sv. Jurja v slov. goricah 24
selivši se zopet v slovenske gorice sem naletel tukaj
sušca.
Pre
na
se potopi; kajti
lep
slovesnost. Častiti gospod
čez
leto in dan gotovo ga krije črna so s svojimi farani praznovali 14
upnik
t
m
Dolinšak
veseli dan.
zemlja. — Nekoliko križecev vidil sem še plavajočih po Blagoslovil se je namreč novi oltar na čast sv. Cirilu
m
površji osodepolnega studenca; žalo jih je tisoč tisoč potonjenih.
na dnu njegovem le-
Metodu
slovesnost to so prečastiti gospod dekan iz sv. Lenarta s svojim ogovorom posebno povikšali. Novi
Bližala se je noč. To me je gnalo, da prej pridem oltarček, kteri vrlo lepša cerkvico, je podobar Potočnik
iz otozne tukajsnje šamote, icm ^a, ijuui uiavcu m m o&gunu&ci ov. aiuji^o draga bravka, zapišem tu povestnico tega žalnega kraja, napravil, da ga vse hvali
tebi
pa
ljubi bravec in iz slov. goričke sv. Trojice za majhno plačo tako lično
Ondi
zadnjih 14 letih se je
kjer zdaj tiho jezerce pod brežulkom razlito sploh za tukajšnjo cerkev veliko storilo. Lansko leto
}>očiva, tekla je v davnih časih reka, vrtivša silna ko-esa ondašnjega mlina, kjer je živel gospodar, o kterem
nov
oltar
dve leti pred
gle, ki jih je J. Deutsch
man v
Beču
apravil; leta 1851. pa je dobila
si je narod pripovedoval čudne reči. Bil je clovek ohol zvonové, ki so daleko po svetu znani in jih
ljub-
in strasten, prava muka svojih sosedov. V divjosti svoji ljanski mojster Anton Šamasa vlil. In še mnogo dru-
■Í ~ M"	M ki so
pretepati in pobijati ženo in posle, bila mu je skorej zega se
pravilo, pa zacelila tudi tista rana
?
ker
jo roparji leta 1861 cerkvi vsekali. Za Božj
naša
d cast ocitna hvala !
vsakdanja reč. Toraj ga je čez nekoliko let žena
ni mogla prenašati okrutnosti njegove, zapustila ter ži- vnetemu gospodu župniku gré tedaj vela v borni bajtici prek reke. Samo proti edincu sinu svojemu Vidu obnašal se jevmlinar človeško. Vid bil
V Kozjem na Štaj. 22. marca
zadeval si je na vso moč, divjost sleči očetu. Zvesto okrajna gosposka je po oklicu od 21. dne t. m. št. 680
je lep in dober mládenec. Živé z očetom svojim pri-
imenu faranov Rajšp uč. Tukajšnja
pa je tudi skrbel za premilo mater svojo ter se poln naznanila, da se sme po ukazu visocega c. k. deželnega otročje ljubezni trudil na vsaki
način
da bi
vvi vvjv AjuvvLiiii lul uuii Lxc* voani íiawu y ua il
rane, ktere ji je zadajala očetova neuljudnost.
celil
št. 4057, ker
mož.
poglavarstva v Gradcu od 15. marca t je goveja kuga v civilnem Hrvaškem in v Slavonii ne-okolici bivaí pa je tudi še drug dolgočasen hala, tudi ondašnja goveja živina in drobnica na živin-divjem zakotji, dalječ od ostalih prebivavcev ske sejme v ta okraj goniti. Vendar se pa ta živina
bilje dom krvnikov (rabeljnov, frajmanov). Krvniki
bili so v onem času ljudje obce črteni.
Slednji
se
jih
je ogibal bolj kot najhujšega hudodelnika. Iz vsakega
*) Radi sprejmemo. Čira vec imamo dopisnikov iz kmetiskega
stanů, tem bolj smo veseli.
Vred.
104
iz Hrvaškega še ne sme brez predpisanih zdrav- ki bo izdajalo slovenske bukve za učene in za priproste
niških listov na sejme pripeljati.
Od rižanske reke pri Kopru. R.
Tukaj
nismo
letos mraza imeli do sušca
)
toraj
smo brez plajščev zdaj
pa
imamo
v
in zimskih hal tavali po svetu ; naši sicer skoraj vedno topli in rajski dolini toliko snega, da, ko bi jo liburniški medved le-sèm zabredel, bi gotovo mislil, da biva pod svojim „Babjim zobom." *)
Kar se mene tiče, sem bil, sem, in ostanem vavek konservativen" ; prešerni sneg je pa nekoliko dni sem
ki šteje uže Čez 636 udov in ima zdaj že 9987 gold.
nabranih). Vse matičine ude z Goriškega lahko na prste ene roke sešteješ. Za božjo voljo, Goričanje! ali vam
d v e m a , oglasi
Konečno na-
l
ni mogoče te sramote od nas odvrniti, tudi z goldinarjema na leto ne? (Kdor hoče pristopiti
se lahko tudi pri vred niku znanja tudi, česar sta
U. G.
77
z deputacijo tržaško uni mesec na Dunaji bivša slovenska gospodarja cesarja prosila : Vrla
župana Nabergoj in Primožič sta podala cesarja
tako
„liberalen",
da meni nič tebi nic skoz vsako špranjo v mojo spav- in delavnico naletuje: burja pa
prošnjo za te-le reči:
Cesarske in mestne gosposke
Slovencem okolice tržaške ne pošiljale italijan
Je
tako

radikalno" vès cvet mojih ubogih mandeljnov požgala, da letos kar jederca ne bom imel hrustati. Ho! ho! imam pa nekaj druzega. Poslušajte me pažljivo, posebno vi moji, prisrčni slovensko-kranjski vin-
naj
skih, ampak slovenska
pisma; 2) ker šteje obmestje
36.000 duš (to je tretjino vseh tržaških prebivavcev)^
naj bi imeli v mestnem starešinstvu 18. svojih sta-
naj bi slovenski kmetje iz okolice ne pla~
resin
ski kupci! imam še
nektero dobro kapljico belega
čavali davkov ali doklad za zgolj mestne po
in črnega lanskega vinca. Pridite ga pokusit ali me pa s svojo naročbo počastite ,
ralen
u
>
vino
bo
kajti jez bom v ceni „libe-gotovo „konservativno", ter druzega nič
želeti ne ostane, kot da bo tudi vaša plača za-nj
popolnoma „radikalna."
Prosek 18. sušca. N.
trebe (p. za gledišče, gimnazijo ital. itd.); 4) naj bi imeli Slovenci v šolah in kancelijah tržaških enake pravice z Italijani. Cesar je obečal, to prošnjo resno prevdariti.
Dohodek večerne veselice, ki bode
a
Iz Planine.
Ćudno je to
da
v nasi
šoli že nekaj časa nima stanovitnosti noben učitelj. Od
leta 1856 do 1861 so nam bili trije prestavljeni. Ne bom
popisaval na drobno , kako se je vse v tem času go-
2. dan prihodnjega meseca pri nas in pri kteri se bota
je namenjea
igrala „Svitoslav Zajček" in „Filozof", siromakom studenske fare na Notranjskem.
Go
.	papi ■ ^mppm jpvjppm ■ gpn
dilo, samo povedati morarn^, da naposled smo dobili gosp. Grosman-a, po rodu Ceha, iskrenega rodoljuba. Vès čas se je tako pridno in izvrstno obnašal, da si
vaŠčanov; pridno je zmiraj izpolnoval svoje dolžnosti kakor v šoli pri naši mladini, tako tudi v cerkvi pri službi božji; vpeljal je lepo
tovo bo vsak domoljub rad podařil 50 soldov za vstop-
ubogim našim bratom saj nekoliko
prikupil srca vseh tukajšnjih
svoje
Je
nino ta večer, da se kruhka kupi.
Iz Kranja 25. marca.
*
Naša
nova županija
petje, kakor ga današnji čas terja, in nam je
bil v vsem
da
po volji. Al kar je pred nekaj časom počil glas nam tudi tega pridnega in delavnega učitelja prestavijo. Vse je oplašila ta novica; zato smo sklenili položiti prošnjo mestnemu magistratu, podpisano skoraj od vseh
je vzela mestno krmilo v roke. Da ji delovanje njeno ni na rožice postláno, vidiš, kamor koli pogledaš. Ce-dalje več prihaja mestnih dolgov; že jih je napoveda-nih nad 8000 gold., pa morebiti še nismo pri kraji. Veliko skrb je tedaj novi župan z odborniki svojimi in denarničarjem vzel na svoje rame; al upanje nas na-vdaja
)
tukajšnjih
vaščanov; šla
je tudi posebna deputacija do
mestnega župana, do milostljivega gospoda škofa
da bojo za mestni blagor vneti gospodje našli pravo pot, da se mesto sčasoma izkoplje iz svojih nad-log, in to tem več, ker umni mestjani pre vidijo, da bo
I ■■■■^■1 ■■■■ ■ H I KerÉI
ni
)
vse je bilo zastonj ! Ako bi nam ne bil učitelj po volji, ne bi se bili toliko prizadjali, da ostane pri nas. Radi bi tedaj vedili, zakaj ga zgubimo? ali nimamo pravice zahtevati sposobnega učitelja za našo mladino kakor je ta bil? Velika večina s podpisanim pismom je
treba na vso moč podpirati njih prizadevanje. mogoče, da bi drugač krenili na boljo pot, je mestna županija vložila prošnjo deželnemu odboru, da dovoli povišanje přiklad iz neposrednjega in posrednjega davka
za toliko časa, da si mesto
pomaga na
bolje.
Iskati ji
)
je pa treba še druzih dohodkov, ktere imajo tudi
to očitno izrekla. Žalibog, da se ji ni zgodilo po volji!
druga mesta, kakor so
pasji davek, štantnina itd.
Ce
Iz Gorice
pise
bi morebiti moralo mestno županijstvo o tem marsiktero
7)
Umni Gosp." o sledečih, posne- grenko požreti, tolaži jo lahko to
7
da
ni ono
krivo
manja vrednih napravah: Po prizadevanji municipija in vsega tega, ampak da je le zdravnik grdim starim
x j------------- — r—-j- . ------- 77-------- xc^cLia. Pa naj je zadosti teh žalostink danes; naj raji
po m očna rokodelska družba." Pravila ji je c. k. povem kaj veselega. V nedeljo nam napravi marljivi
kupčijske zbornice se napravlja v Gorici „medsebno-
ranam.
namestnija v Trstu začasno
že
potrdila
7
ki
so se ni
ktere dohodek je
davno z vabilom k pristopu vred razglasila. Brž ko se 200 udov oglasi, skliče se občni zbor, da se društvo
postavno vstanovi. Udje bodo plačevali v družbino de- strani je vabilo uboštvo naših bratov, od druge pa
naš čitavničini odbor lepo „besedo" y namenjen siromakom Notranjcem. Prepričani smo, da bo ta večer vse vrelo v čitavnico našo , ker od ene
narnico (po njih starosti) po 5 do 10 soldov na teden; zanimiva beseda, ktere program je ta-le: Petje
dobivali pa bodo o boleznih, ali kedar ne bodo mogli
več delati, po 20 do 35 soldov na dan. Pravila dopuš-
7
čajo tudi častne ude.
goriškem bogosl.
semenišču
igra
po »
šalo
Svitoslav Zajček", spevoigra „Advokata", besedi" bode tombola. Skrbelo se je za posebno
77
so napravili mladi duhovni med sabo prav lepo vred-
lepe dobitke.
Iz Ljubljane.
seji 22. dne t. m. je začasni
jeno kmetijsko družbo. Vsaki ud plača 20 soldov opravilni odbor Matičini po prevdarku vseh okoliščin
vpisnine in potem 10 s. na mesec. V kmetijstvu jih po- in na podlagi došlih mu odgovorov dan obcnega
dučuje slavnoznani vodja zavoda gluhomutcev in odbornik zbora odločil na 11. maja t. 1. Ustanovil je dnevni tukajšnje c. k. kmetijske družbe. Časopise kmetijske ji zborov red, kteri se bo z vabilom in vsemi po pravilih
predpisanimi spisi razposlal udom. Da se veliki dan
naša
kmetijska družba pošiljala. Slava vam, nada
bode
domovine!
„Um. Gosp." Goričane v pristop k „Matici slov." takole: Podoba je, kakor da bi po Goriškem živa duša ne ve-
Dalje z gorko besedo spodbuja rodoljubni Matičini kolikor
moč
veličastno obhaja, je odbor sklenil
to-le: Da mili Bog blagoslovi delovanje Matičino
dila
za
Je
ob
77
Slovensko Matico" v Ljubljani (društvo, cerkvi
uri dopoldne slovesná s v. maša v stolni
ob
uri potem začetek obcnega zbora
*) Babji zob najviša tominska gora
- KJVJ *J • Uli	tv/iu UUVVHVU \J u V it u ^ w « W V A tm
v dvorani mestne hiše, za ktero se bo si. magistrat naprosil; opoldne skupni obed; popoldne zopet zbor;
na večer veselica v čitavnici. Odbor bo zavoljo Aleks. Auersperg, je gospod deželni poglavar z očitnim petja pri sv. masi kakor tudi za pripomoć veseličino zadovoljstvom naznanil zboru, da Kranjci se po lepi zvečer v čitavnici se obrnil do odbora čitavničinega, da svoji stari navadi zopet skazujejo radodarni
da
žga^ ua oy uji otan ua v aux	oaa^uj^jvi xauuuaiui^ - ua VSCj
se spo- kar se je živeža nabralo , je bilo brez pomude poslano
oskrbi po znanih mu potih
y
kar
Je
treba
y
da
dobno obhaja začetek slovenskemu narodu toliko ime- na tista mesta
y
kjer je
y
revščina
najveća , in da v tem
nitne Matice. Zato se pa tudi nadja blagovoljne pripo- hipu lakota najhuje trka na vrata senožeških sosesk. moči od vseh strani.	Gledé na to je bilo sklenjeno, brž brž za 800 gold.
poslati moke, koruze, slanine (špeha) in soli tje.
Filharmoničino društvo je 25. t. m. v reduti poglavarja za Notranjcem darovanih 500 gold., in da napravilo koncert v podporo Notranjcem; dvorana je gospá Marija Kozlerjeva 500 gold, darovala za top- je bila čez in čez polna; med produkcijami je najbolj lice ubozim bolnikom; potem je odgovoril na nektera dopadla pesem gospodičine Eberhartove iz spevoigre
seji mestnega odbora 23. dne t. m. je župan dr. Costa naznanil zahvalo Njih eksc. deželnega
. in da
vprašanja iz poprejšnih sej , med kterimi je bil ta naj- „Der Freischûtz." Ker je društvo vse stroške na-se važnejši, da je povedal, da kapital za s ir o t n i co (Wai- vzelo in je gosp. Vitenc brez plačila v blagi namen po-
senhaus) znaša 116.227 gold, v obligacijah, ki ležé v sodil glasovir, se je nabral lep donesek od 252 gold.
c. kr. deželni denarnici in da vse to premoženje oskr- za Notranjce.
buje c. kr. deželna vlada; obresti se skladajo
kapi-
Na to je odbornik V. C. Župan, da se ta važna
talu.
stvar ne pozgubi
31 V (XL lie ^J ^ IX K> L v pesku birokratizma, podal u o io- it giaauiuii. uiaru- au oi«vaauu. /Juuia ^ » ciiuv „xia
deči nujni predlog: „naj se za ustanovitev deželne si- Prago" in Ribarjeva „Savica") ravno tako umetno kakor rotnice osnuje odbor, sestavljen iz zastopnikov magi- lepoglasno stavljena in izvrstno popevana,
prav
„Beseda" v čitavnici v nedeljo je bila zopet
; čez in čez polna dvorana je potrdila to
"	~ " Na
zanimiva
zboru šle- z glasnimi pravo- in slavaklici. Zbora (Veitov
strata, deželnega odbora in c. kr. deželne vlade." Govornik se je pri tej priliki hvaležen spomnil žl. gosp. ski Fabjanov četverospev „Prošnja
v srce segajoci samospev „Brodnarska",
w	•	* s
so
Vidičev
in mojster-se v muzikal-
S trahi-a, ki je s tako živo ljubeznijo te domače nem delu lepo vjemali z igro na harfi, s ktero je pri-stvari se lotil in spisal v „Triglavu" zlata vreden se- jazni gosp. Tito Rocco, podčastnik ces. mehikanskega stavek ter ga nam danes podal v posebnih iztiskih. *) vojaškega krdela, navdušil skupščino. Po vsem tem Po mnozih debatah je obveljal predlog odbornika Zu- je prišla na vrsto šaloigra gospé L. Pesjakove „Svito-
da se stori, kar je treba, da se ustanovi odbor
pana,
o zadevah sirotnice v Ljubljani.
s'av
Zajček
a
y
Tako
bo menda več zaspala!
pognana reč ne dvema živahnima igrama.
ktero je vpeljal čitavničini orhester z
yy
Dalje je bilo sklenjeno
Zajček
(t
je po nemški
yy
Rothe
Haare" posneta igra , ki se je vdomačila po vseh gle-
ročnih sikalic (gasilnic) po 20 gold, mestu kupiti, diščih. To je napotilo tudi slavno
našo
pisateljico
;
da
in da se pome tanje mesta bode zopet v najem dalo. je poslovenila igro. Le vodo bi nosili v Savo, ako bi Naposled je přišel proračun mestni za leto 1865 v hotli dokazovati, da je gospá Pesjakova zopet vsako pretres; dohodki so bili po finančnem odboru pre- vrstico prav v duhu slovenskega jezika in slovniško
vdarjeni na 72.016 gold.; stroški pa na 71.989 gold, izvrstno přestavila v naš domači jezik. Da je v njenih
Ker pa je zbor potrebo spoznal nekterih viših stroškov, delih vsaka besedica dobro prevdarjena. vé vsak. kdor
mu je
se za toliko povikšajo stroški.
ne grize samo lupin slovenskega jezika
y
ampak
Po gosp. dr. Orlu se je več posestnikov ljub-	segel do jedra. Kakor tedaj Nemci hvalijo to igro,
ljanskega mahu (mocvirja) obrnilo do kmetijske družbe,	jo moremo tudi mi hvaliti, ker smo jo dobili v tako
naj jim pomaga, da morejo letošnjo spomlad požgati	lični obliki. Da je po vsem tem bila s živo pohvalo
tista zemljišča, kterih zavoljo neprenehanega dežja niso	sprejeta, ni nam treba dostavljati. Igrali so jo že nam
mogli
v jeseni žgati. Kmetijska družba, kteri niso ne-
od davno priljubljeni igravci prav dobro; na novo pa
znane ostale jesenske nadloge na mahu, se je obrnila sta stopila na čitavničini odbor gospodičina Frohlichova s prošnjo do deželnega odbora, v čegar rokah je ta za-
kot „Ivana"
in gosp
dr. Dolenec kot „stotnik"
obá
deva. Deželni odbor je vprašal c. kr. komisijo za ob- tako izvrstno izurjena v besedi in vsej obnaši, kakor
„tistih desek,
ktere svet
delovanje mahú: je li to vse tako, kakor mu je kme-	da bi bila že več let vajena
tijska družba popisala, in omenjena komisija je potr-	pomenijo." Přejela sta obá zasluženo glasno pohvalo,
dila resnično vlogo, kajti gotovo je, da komaj stoterni	Ceravno je Ivani na naloga bila majhna, vendar more
del tistih zemljišč, kterim je bilo v jeseni požiganje	ponosno o dovoljeno, se je obdelati mogel. Po vseh teh pozvedbah
sebi
v seul reci: „veni, vi^i, viw. Prihodnjo nedeljo je v čitavnici zopet ,, be-
vidi
vici.
u
se je deželni odbor po c. kr. deželni vladi obrnil do seda", in sicer poslednja to zimo.
Njih Veličanstva cesarja s prošnjo
da
se omenjenim venjena Vilhar je va šaloigra „Igra Pikè" in pa
«4	•	1	j	1	• . I y	•	/	j\	1
Igrala se bo poslo-.............u-
Aijiu t uiivuuo i t n ^oaija o ^/n/ouju , ua oc ulucujcuiiu vcujcua v iiuai j o y a oaiuigia „igia iiav iu	w w
posestnikom letošnjo spomlad noter do 15. maja bertova humoristična spevoigra (opereta) pod naslo-
da
se
>7
izjemno dovoli požiganje mahu proti temu spolnuje vse drugo, kar veleva dotična deželna postava od leta 1863. Presvitli cesar je 13. dne t. m. dovoliti	— Včeraj zvečer so nas zapustili vsi vojaki me-
blagovolil, cesar se je prosilo, da se kmetijstva na hikanski. Ljubljani ostanejo vedno v prijaznem spo-
Advokata" (odvjetnika), ki je bila v veselici nega Sokola" z občno pohvalo sprejeta.
Juž-
mahu rešijo velike nadloge. dotični gospodarji to novico
Radostni bojo sprejeli
minu
y
bati
y
većina omikanih
mož
se je vseskozi priljudno
se
Je
>
da
jim
vreme pomladansko ne bode ravno tako nemilo , kakor
obnašala in veliko veliko denarja so pustili mestjanom in največ ravno obrtnikom in rokodelcem, kterim so bili lepa pomoč. Za gotovo smo zvedili, da vsako leto , ktera je bila o zadevah siromaških se bo iz Avstrije nabiralo po 1000 vojakov za Mehiko Notranjcev 23. dne t. m. pod predsedništvom Njih in da Ljubljana utegne mehikanska postaja biti.
jim je bilo jesensko.
" seji
kteri
so
ekscelencije c. kr. deželnega poglavarja in bili poklicani: svetovavec c. k. namestnije g. pl. Pavič
Dobro !
dr. Bleiweis kot namestnik deželnega odbora, dr. Orel kot namestnik kmetijske družbe, in gosp. referent grof
Novićar iz domaćih in ptujih dezel.
dunajski zbornici poslancev se je pre-
#
Tuđi
it
Novice" ga bojo prinesle v slovenskem jeziku.
tekli teden godilo marsikaj važnega
Kakor vsak obrt-
Vred. nik plačuje davek od svojega pridobitka in dohodka
i
106
tako ga plačujejo tudi železí se je stékal dosihmal na Dunaj
5
7
ves ta davek pa Laškem imajo na debelo snegá, kjer ga nekdaj še je sedež želez- poznali niso. Huda zima je na Marskem pokončala
aičinih vodstev. Občini dunajski je bilo to zeló ugodno, sila veliko zajcev in jerebic.
ker tako
SVOJ
občinske přiklade nakladala tudi
temu železničinemu dávku, vse drug po vsem cesarstvu,
k
pa
vale od tega. Vprihodnje bo drug
kjer tekó železnice, niso ničesa vži-
Denarni zapisnik Matičini.
nila, da tisto mesto , kjer je sedež železničinega vod stva, ima dosti, ako na éetrtink
Zbornica je skle- v drugem letu so k Matici pristopili in plaćali
omenjenega davka
naklada svoj
přiklade, med ostale
tr11n k
delij
vse občine
(soseske), skozi ktere
pa se
tekó železnice
kot ustanovniki:
Gospod dr. Jarc Anton, proat in aolski sveto-
vavec v Ljubljani........
„ Trafenik Juri, župnik v gornji Polskavi
10 gold
kr.
na
Ministerstvo je hotlo eno polovico Dunaju nakloniti eno pa vsem drugim soseskam, pa mu ni obveljalo Kaj bo zbornica gospôska sklenila, Jsteri ta sklep doide
v pretres
)
17 ii ii
Štajarskem......... 10
h 50
10
se bo še
vidilo
Ko
Je
v
35
sej
bil
dr. Dolenc Matija, advokat na Dunaji . Globočnik Leop., posestnik v Zeleznikah PI. Kleinmajer Ignaci, knjigar in tiskar v Ljubljani..........
ii ii ii
11 A
yy i>
50
pokopan predlog grofa Vrintsa in njegovih pridruž-nikov, kteri je svetoval pretresovanje državnega proračuna za leto 1865 prav na kratko, je přišel predlog finančneg
ii
ii
za letni donesek:
Lercher Juri, knjigar v Ljubljani . . Niederdorfer Marko, kaplan pri sv. Petru
ii
i>
2
ii
i>
PVP
odbora na vrsto, kteri nasvetuj
let
žavni proračun za prihod nj
voizvoljenemu odboru od 36 odbornikov potem, kadar bo
3, naj se 1866 izroči
7
kteri
dr no-naj
» u
na Otersbachu........
v
Zunko Josip, kaplan v Hitzendorfu . Kumar Matija, kmet iz Krap . . .
2 2 2
17 11
11
cana, zbornici poroča bauer
rekši, da zdaj n i še čas za
finančna postava za leto 1865 že okli
, kako in kaj. Poslanca Rech
e se temu priateje, kar so kazale poslednje
Skupaj 138 gold.
i>
ii ii
kr.
n
Novice", namreč
342

50

in Men de sta nasproti stopila temu predlogu
proračun prihodnjega leta Državni zbor ni samo za to, da bi stroške dovoljeval davke poviševal, posojila najemal. Mi potrebujemo rošt va prave ustavne svodobe; dozdaj nimamo še skor
se vidi, da je Matica přejela od novih udov
480 gold. 50 kr
V Ljubljani 27. marca 1865.
Dr. Jer. Županec.
7
nič, ne
društvene postave, ne porotnih
sodeb; na mesto
absolutizma je stopil centralizem z istimi osebami
Ce
bi bil kdo 19. oktobra 1860
pal
?
zbudil, ne čutil bi, da smo stopili v novo dobo;
bi
više davke, više državne dolgo
ustanovimo proračun
za leto 1866, bi ne bilo
pa bi se danes
vidil zdaj
Milodari za siromake Notranjce.
4. raz glas.
Gospod Gaber Lorenci............2 gold
Ce
ze
da
treba, da
bi vlada sklicala veliki državni zbor, in bojim se, se potem še odlaša ogerski in hrvaški deželni zbor. Tudi Mende govori v enacem smislu in povdarja silno potrebo, da se skliče ogerski zbor. Demel in Berger sta za to, da se zbornica po predlogu finančnega odbora loti proračuna za leto 1866, sicer državni zbor nikoli ne pride do tega, da ob pravem času — že pred začetkom leta — ustanovi državni proračun. Da pa ne kreše mo-
dr. Vončina Leon, profesor v Ljubljani .... 5 dr. Valenta, profesor v Ljubljani......3
2
Trafenik Franjo, župnik Gornjepolskavski dr. A. Cebaaek, profesor v Ljubljani .
P. Grasselli, posestnik v Ljubljani.....10
Iz Kolovrata................15
i
i >
>
i i
Z doštetimi prejanjimi
43 gold*
451 ■

494 gold» in 2 zlata po 5 frank.
nemo v nevarnost, ki se je dr. Rechbauer boji, rajo poroštva zahtevati. Dr. Toman predlaga, proračun za leto 1866 izroči sedanjemu tinančnemu
naj
se
v
Listiiica vredništva. Gosp. A. Z. v G. in gosp. J. J. v Pr
O bukvarnicah selskih in kako naj županije vredujejo, je
toliko in prav temeljitega, da si ne upamo po-
Kaj je storiti, vé že lahko
spo-
bilo v „Novicah'4 ze
navijati, kar je bilo ze
večkrat rečeno.
vsak,
al dolga pot je do
tega, da začnemo, kar za dobro
odboru, ki pa naj poroča O njem Še le tedaj , ko bode Znamo. Kar se tiče časnikov, se oni ne morejo v vsem tako vesti, finančna postava za leto 1865 gotova. Predlog Tomanov da bi vsakbraveo. vsako besedo razumel; tako je pri časnikih vsacega ni obveljal, ker SO se mnogi finanční odborniki zdržali jezika. Kdor stvari ne razume, mu ne pomaga tudi domača beseda
glasovanja
in
je središče zborničino
in
ministerstvo
zoper njega glasovalo; sprejet je bil predlog finančnega odbora ; volilo se je tedaj 36 odbornikov ; zbornica je s tem skazala sedanjemu finančnemu odboru zaupnico,
ne. Treba, da ljudstvo samo se po druzih potih podučuje. da tako čedalje bolj more razumeti, kar tù in tam bere. Časniki se ne morejo sukati na veke okoli abcede.
razun
dosedanjih, ki
jih je
pahnila, izvolila vse po
Kursi na Dunaji 28. marca.
prejšnje; na novo pa so bili izvoljeni B e r ge r, Tom
Demel in Kuranda. 27. dne t. m. se
y
v
b
5 % metaliki 71 fl. 65 kr. Narodno posojilo 76 fl. 90 kr.
Ažijo srebra 108 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 19 kr.
začelo pretresovanje državnih stroškov in dohodkov za leto 1865, in tako je nastopil čas važnih obravnav, kajti minister Schmerling je nekterim poslancem rekel, da bode ministerstvo prisiljeno odstopiti, ako zbornica po-
v
trdi
to, kar je
v
od stroškov zbrisal finanč
db
Zitna cena
v Ljubljani 27. marca 1865.
Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 3 fl. 82.
Ni še podoba, da se kmali skliče deželni zbor hr ki; zato je časa dovolj za posvetovanje o volitvah
bodno bilo v mejah po
banaake 3 fl. 82 rež 2 fl. 60.
turaice 3 fl. 8 ječmena 2 fl. 99.
soraice
2 fl. 75.
prosa 3 fl. 62.
ajde 2 fl.
Da bi to posvetovanj
85
oves 1 fl. 85
stavnih vince nabira laški
Slezvik-Holštajnu prusk
vlada
ze no-
>
avstrijska
protestira
Kralj
Loterijne srećke:
Humbert snubi 3. hčer kraljice angleške; poroka ta utegne biti poroštvo trdnega prijatelstva med
V Gradcu na Dunaji
22. marca 1865:
65 29
86 36
11. 32. 73. 31.
Anglij
m
Italij
Spet se je res prekucnil. Tudi na
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 1. aprila.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.