s	s- ’
$ %, %ü0iX4>-i?Pn4-$& J&ctM&rvt Xđ/mkk t.f-0

^4-Su',
jpHnnem« Štetima wane i «m»
ffcratnln« lista : Celo leto 80 dliu, pol leta 48 din, ftetrt leta 20 din., mesečno 7 din. Irana Jugoslavije: Celo leto 140 din. Jase» Ul till oznanila se zaračunajo po dogovoru) pi večkratnem inserlranju primeren popust, %smnrižtvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije

neodvisen polltlion list » slovensko IJodstn
PoStnina platan« v golofln^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petalL Uredništvo in upravništvo je v Maribora» Koroška cesta SL 5 Z uredništvom se mora govorili vsaki dan samo od 11. do 12. «4 Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon lnterurban it US»
IÄ. Štev.
Maribor, dne »8. januarju, 1025. Imetnik XVII.
Policija proti sodniji.
fe vladnega 'kroga se razglaša, da so se spori med lani vlade poravnali na ta na-Oin, da so samostojni demokrati rtasti pa državni podtajnik dr. Wilder, izgubili inge-renco na razne stvarL Kaj tvori pravzaprav nesoglasja v vladi in kako si je vlada sedaj poboljšala svoj položaj? — Prvi m glavni' vzrok sporov tvori stara in sedaj v volilni «dobi še posebno razvneta radikalstes mržnja do samostojnih demokratov. Ta skupina 15 poslancev hoče politično živeti na stroške «in škodo radikalov in njeni' agitatorji so tako zagrizeni, da v nasilni politik ne udrihajo samo po «opoziciji, ampak tudi ipo svojih vladnih zaveznikih. To mržnjo izkoriščata in netita še posebej hrvatska uskoka dr. Svnmin in dr. Dririkovtič, da bi se Hrvatom pokazala kot nekaka nasprotnika obznane in cele nasilne politike.
Če so se med vladnimi člani zaenkrat zopet uravnala vprašanja ingeren.ee marazne stvari, je to »ravnotežje« lahko prav zanimivo, ni «pa s tern poboljšan položaj vlade. Vlada je odgovorna za vsa svoja dela in za vse svoje organe tek si izstavlja najslabše spričevalo z vsakim poskusom zavračanja odgovornosti. Da bi bila internacija vodstva HRSS delo zagrebške policije, je pač najnercdnefši izgovor, ko policija ne more «biti neodvisna od notranjega ministrstva in ko se neprestano poroča, koliko vprašanj in navodil se že tako dolgo izmenjuje med ministrom v Beogradu in med policijo v Zagrebu v preiskavi o »veleizdaj-niških« pripravah HRiSS.
V «položaju, ki nastaja s tem, da se vlada odreka in otresa svoje popolnoma gotove odgovornosti«, se je popolnoma znašel šef zagrebške polidije. Policaj imenitno sledi svoji vladi. Ministrstvo policije «pravi, da ne odgovarja za dela svojih podrejenih organov in ti sklepajo sedaj iz tega» da lahko teptajo zakone ter zmerjajo na sodnike in sodnij-eke sklepe.	,
Šefa zagrebške policije je posetil dopisnik «beograjskega »Vremena.« Ta list je režimski in policijski šef se je čisto po režimsko razgovoril s svojim posetnikom ter ni najbrž niti mislil na to, da bi znal novinar svoj posei opisati v vsej podrobnosti in značilnosti. Poročevalec režimskega lista je to v vsakem oziru pTav dobro zadel. Ali iz velike tečnosti, ali iz prepričanja» da ima' policijski šef prav, to se ne bo dalo dognati, gotovo pa je, da je njegovo poročilo imenitna slika režima in njegovih organov.
Poročevalec opisuje, v kako Silno razburjenem stanju je našel policijskega šefa. Ves je bil bled in tresel se je od jeze. Že pri vratih ga je sprejel z besedami: »To je nezaslišan škandali Prava anarhija je tu pri nas nastala» Telegrafila! sem že ministru policije, naj sežge vse zakone in ustavo, ker se je zagrebško sodišče odtrgalo cd države in začelo teptati in podirati, kar bi moralo braniti. Zagrebško sodišče ne prizna več države In «državne oblasti!« — V tem torni je šlo naprej in policijski šef je pri tem še razburjeno) citiral in tolmačil nekatere odstavke iz »zakona o zaščiti države.« Obiskovalec seveda ni utegnil ali pa ni zmislil, da bi policijskega šefa opozarjal na «druge važnejše zakone. Svoj jezni izbruh je policaj takole zaključil: »Zagrebški sod beni stol se je odtrgal od države, sodniki so šli «med hajduke? Posebno močna metla bi« morala priti iz Beograda, da pomete preostalo avstrijanščinol Pa ne samo pomesti, zapreti jih je treba . . .«
Beograjski poročevalec je razburjenost policijskega šefa dobro in točno opisal. Mogoče iz navade, kakor se opisujejo natančno tudi na ulici ljudje, ki se razburijo in kolnejo vse mogoče iz raznih razlogov. Človeka na ulici hudo pestijo za vsako nepremišljeno besedo, policijskega šefa pa ne bodo in naj še tolikokrat vpije, da so šli sodniki« med hajduke. Notranji minister ne odgovarja za dela svojih podrejenih organov in teh tudi ne kliče na odgovornost.
Režimovci bodo 'lepo čakali» kaj se bo vse izcimilo iz tega .policijskega napada «na sodišča in sodnike. Če se izcimi nezaupanje do prečanskih sodnikov v prvi vrsti in do pravosodja sploh, komu more biti to ljubše kot samostojnim demokratom najprej in potem tudi mnogim radikalom, če «bi« se pa stvar zaostrila «proti šefu «policije, ki je itak prišel z režimom in bo z njim tudi šel, bodo pa zopet rekli: Mi ne odgovarjamo in cn ne odgovarja. — O tem *e bodo režimovci samo še kratek čas razgovarjalr, kajti že 8. februarja bo narod temeljito povedal Svoje mnenje o odgovornosti.
politični položaj.
Veliko zborovanje dr. Trumbiča v Zagrebu. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Zagrebu volilno zborovanje dr. Trumbiča kot nosilca liste za mesto Zagreb. Že dobro uro pred shodom je bila dvorana Music Halla natlačeno polna in tisoči so se zbirali zunaj na ulici. Glavni govornik, dr. Trumbič je v temeljitem govoru razložil državni problem, napore in nakane vladajočih si rank za ohranitev oblasti, delo Jugoslovanskega odbora med vojsko ter s pravniškega in državnega vidika vse krivke proti vodstvu HRSS in proti hrvatskemu »arodu. Zborovalci so enodušno manifestirali, da se
i hrvatski narod ne punta, ker ni suženj, ampak da se , ! bori za svoje pravice kot narod in da mora tudi zrna- j gati kot enakopravni branitelj in činitelj države. — Po ! zborovanju so zopet orjunci napadli zborovalce, ki so ! v impozantnem sprevodu spremljali dr» Trumbiča in j policija je zopet «po svoji stari navadi »uradovala».
Nacijonalni blok, ali pa diktatura. Režimski časopisi» zlasti beograjski »Balkan«, so se na široko razpisali o volilnih rezultatih» Napovedujejo seveda odločno zmago sedanjega režima, toda iz pisanja je razvidno, da zmage nisoi ravno sigurni, ker na koncu vsakega zmagoslavnega členka pridejo na dan z grožnjo, da bo v slučaju vladnega «poM raza prišla diktatura. Diktaturo posebno priporoča organ smaovcev, novosadska »Zastava«, ki je sestavila že cel načrt take bodoče vlade, ki naj edina še poskusi rešiti potapljajočo se ladjo PP. Iz vseh takih nasvetov je ra-vidno, kako primitivne pojme imajo velesrbski 'krogi o vladanju take «države, kot je Jugoslavija.
Kipar Meštrović o razmerah v Jugoslaviji. Na čast svetovnoznanemu kiparju Ivanu Meštroviču so «priredili v New Jorku, kjer so sedaj razstavljena njegova dela, velik banket, katerega se je udeležil tudi znani angleški publicist Scotus Viator ali s pravim imenom Seton Watson. Pred odličnim ameriškim občinstvom je govoril tudi Ivan Meštrovič, 'ki je v svojem govoru naglasil svoj kmečki rod in obžaloval, da se hrvatskim kmetom, ki tvorijo eno tretjino prebivalstva cele države, onemogoča in prepoveduje pri volitvah svobodno izraziti svojo voljo. Veliki umetnik je dalje odločno zanikal trditev, da bi bili hrvatski kmetje boljševiki. A-Za Meštrovičem je govoril Seton Watson, ki ie' slikal boj med evropskim zapadom in orijentom kot glavni vzrok večne krize v Jugoslaviji. — Meštrovičev nastop v Ameriki je omenil tudi dr. Trumbič na svojem nedeljskem sobdu v Beogradu, češ: naš slavni rojak se nikdar ni bavil s politiko, živi samo za umetnost, nikdar doslej ni javno govoril, sedaj pa ne more več molčati nad krivicami, ki se godijo njegovim rojakom.
Hlinka o Radiču. Vodjo slovaške ljudske stranke in prvdboritelja za avtonomijo «Slovakov, Hiinko, češki časopisi radi primerjajo z našim Radičem. Hlinka je na to pri-« merjanje odgovoril: »Razmere, v katerih žive Slovaki,, so precej slične hrvatskim. Oba naroda sta avtonomistična. Toda mišljenje slovaške ljudske stranke se ne krije z idejami Radičeveev. Naš ideal ni seljačka republika, ampak «popolna avtonomija Slovakov v okviru čehoslovaške republike. Mi obsojamo Radičevo pot v Moskvo. Jaz osebno, se nisem nikdar sestal z Radičem ter ga ne poznam. Zdi j se mi pa, da je njegov program «pieveč radikalen. Odobra-t ! vati pa tudi ne bi mogel, «če bi! se Radič nevarnosti aretacije ! strahopetno «umaknil. Pašičeva nasilja «ne bodo mogla ukkw I niti hrvatskega naroda.«
Volilno nasilje.
Volilni teror je vedno večji in «notranji minister dobiva fa cele «države vse «polno protestnih brzojavev. Demokratski 1 poslanec Rafajlovič piše, da je veliki župan vranjske oblasti j s celim uradniškim kadrom razvil veliko agitacijo za radi- | kale. Policija se poslužuje sredstev, katerih se do s e daj v Srbiji še ni pcslužil noben režim. Zapirajo vse «povprek. ' Med drugimi je veliki župan zaprl ponovno dva kandidata z liste poslanca Rafajjoviča «in nekega drugega kandidata je imel v zaporu dva dni «in dve noči brez hrane. Posebno izvršuje teror proti čuvarjem skrinjic in jih silit da se odrečejo temu mestu. Poslanec Rafajlovič končuje svoj pretest s sledečimi besedami: »Obveščam Vas o tem, g. minister, vendar «izjavljam, da tega ne delam s tem namenom, da bi se «pritožil» ker od tega ne bi imel koristi niti jaz, «niti moji izmučeni prijatelji. Hočem Vas samo opozoriti, da tako nasilje, ki ga Vaši organi izvršujejo, lahko nekega dne prepriča vse nezakonito preganjane ljudi, da jim je rešitev «le v samoobrambi. Vprašam Vas, kaj« bo potem?«
Divjaškinapad navodstvo ne m š ke stranke.
Ker so shodi prepovedani, je imel voditelj Nemcev, poslanec dr. Kraft, zadnji teden v somborskem okrožju volilne, sestanke. V nedeljo zvečer se je z nekaterimi «drugimi poslanci z avtomobilom pripeljal v vas Novi Sivac, ker je zvedel, da so tam nevarno ranili odbornika stranke Karinsa. Ranjenega so našli ob cesti v nekem hlevu in dr. Kraft je ravne pripravljal njegov prevoz v somborsko bolnišnico, ko so fa občinske hiše pridrli srnaovci in drugi režimovci, ■oboroženi z revolverji, palicami in motikami ter začeli udrihati «po ljudeh, ki so se ukvarjali z ranjencem. Napadeni so bili brez orožja in kmalu Sta ležala poslanca dr. Kraft in dr. Grassel težko ranjena na tleh. Policajev in žandar jev ni bilo mogoče doklicati «in divjaški napadalci so se «po krvavem delu nemoteno razgubili. Okrajni« zdravnik je prožil vsem ranjencem, prvo pomoč, ranjenega dr. Grassela je dal tudi prepeljati v somborsko bolnico, dr. Kraft je pa tako hudo ranjen, da ni za prevoz in ga je moral zdravnik vzeti s seboj na svoj dom. — O zločinu je poslanec dr. Teubel obvestil vlado.	1
Volilna bitka v Črni g ori.
V sobeto so imeli' zemljoradniki veliko zborovanje v Damlovgradu v Črnigori. Zbralo se je nad 3000 Seljakov» «policija je pa trikrat naskočila na to zborovanje. Zborovalci se niso dali razgnati, ampak so policijo nagnali v kasarno in zaprli. Po zborovanju so policijo zopet «izpustili fe kasarne. Ko so policaji dobili pomoč in so «hoteli prijeti zem* ljoradniške poslance iri govornike, so «bili ponovno odbiti.
Nasilje po drugih krajih.
Iz Bosne in Hercegovine je dospela v Beograd sledeča brzojavka: V Jajcu sta 'bila brez povoda aretirana dva, v Kuzresu pa eden zemljoradnički kandidat in vsi najuglednejši člani stranke. Nasilje je hupe ket leta 1914. — fe vasi Bosiljevo so prignali do malega vse vaščane, zvezane z verigami v policijski zapor okraja Vrbovska, 26 km daleč, «peš 13 ur. Preganjanje traja že od začetka obarane, cele vasi priženejo «od daleč v zapor, črez par dni jih izpustijo^ potem pa zopet aretirajo. Dr. Sp ah o je v imenu muslimanov iz Bosne poslal kralju obširen protest proti terorju v Bosni in Hercegovini. V svojem «protestu našteva več slučajev, med drugim to, da radikalni poslanci in ministri agitirajo s tem, da so muslimani v Bosni in Hercegovini »narodna manjšina.«
Po svetu.
Kako se skušajo «Bolgari rešiti pred režimskim nasiljem. Angleški in francoski «konzulat v Sofiji sta dobila od celih' bolgarskih vasi prošnje, naj« se prebivalcem podeli angleško ali «pa francosko državljanstvo, da dobijo varstvo imetja in življenja, ki je skrajno ogroženo od sedanjega bolgarskega režima Ko je bolgarska vlada za te prošnje, je dala v vaseh', kjer bivajo prošnji ki» -porušiti vje zadružne stavbe in naprave.
Teror italijanskih fašistov. Zaplembe italijanskih opozicijonalnih listov se nadaljujejo po celi deželi, fašist ovski režijn pa začenja razganjati tudi društva, ki so mu nasprotna. Med prvimi je na vrsti društvo vojnih ud el eže neev-bevjevn ik ov (kombatentov), kateremu hoče vlada odstaviti vodstvo in imenovati fašistovske-ga komisarja. Voditelj te organizacije, poslanca Viola je izjavil, da sovraži režim društvo radi znanega assiš-kega sklepa, s katerim so kombatenti ločili svojo stvar od fašizma. V organizaciji je samo 10 ali največ 20 odstotkov fašistov. Dne 14. t. m. je fašistovski direktorij poslal podrejenim skupinam okrožnico, v kateri jim naroča, naj povzroče, da bodo kombatenti pošiljali vladi protestne brzojavke proti sedanjemu vodstvu kom-batentske organizacije.
Rusko-japonska ptogodba. Sovjetski listi toplo pozdravljajo sklep rusko-japonske pogodbe ter naglašajp, da sie jé s tem znatno povzdignil mednarodni položaj obeh držav. Ruski zunanji« komisar Čičerih je dobil iz Japonske od gospodarskih in trgovskih krogov mnogoštevilne pozdrave povodom te pogodbe.
Volilno gibanje.
Mariborčanil Danes ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke shod stranke Bratskega sporazuma. Na shodu bo obširno poročal znani« rodoljub dr. Boža Markovič. Za ta shod vlada velika zanimanje v vseh mariborskih krogih, izvzemši Žer-javovce, za katere bo ravno to zborovanje res prava »žerjavica«.
Veličasten dr. Korošcev shod v Šmarju pri Jelšah.
V nedeljo, dne 25. januarja je bil brez bobnanja po časopisju iri po letakih sklican v Šmarje pri Jelšah shod SI»S. Na shodu, kateremu je predsedoval g. Turk, je nastopil kot glavni govornik naš voditelj dr. Korošec. Pred več nego 300 udeleženci iz šmarskega in sosednih okrajev je dr. Korošec govoril o korupcijonističnem in nasilnem ter brezvestnem šarenju z lepo našo domovino. Po končanem govoru dr. Korošca so mu zborovalci navdušeno in enoglasno izrekli zaupnico, Ta veličasten shod je bil jasen dokaz, da v šmarskem okraju pri teh volitvah ne bo prostora za izdajalske strančice: Žerjavov, Pucljev, Ravnikov itd.
Kako zborujemo mi, in kako zborujejo Žerjavove! in Pivkovci. Državni nastavljenec nam piše: V torek» dne 27. t. m. sem se udeležil dobroobiskanega volilnega shoda SLS pri »Puntigamu« v Mlinski ulici. Govornika poslanec žebot in dr. Veble sta govorila stvarno in prepričevalno. Osebnih napadov in klevetanja, kakor sem ga slišal na Pivkovem shodu v Narodnem domu, na shodu SLS ni bilo. Poštena kritika, jasen program ss točno določenimi cilji, kakor sta nam razlagala. govornika, to je, kar se nam dopade. Državni nastavljencil že vemo, katera stranka je najbolj poštena. Volili borna Slovenski ljudsko stranko. Naše krogljice bomo spustili-v Koroščeco in Žebotovo «prvo skrinjico.
/
Dr. Lipoid« se je na Pesnici pri Kerenčiču presneto slabo godilo, Na Lipoidovi strani sta bila samo nadučitelj From od Sv. Kungote in lajtersberški gosposki kmet Janžekovič. Advokatu Lipoldu in njegovim sprem ljevakom so volilci tako izpraševali vest, da je dobri možek po shodu milo tožil: »V teh krajih pa res ni nič m naredit«. Verjamemo g. Lipold. Dne 8. februarja bosta vidva z Pivkom videla, da tudi v Mariboru ni za tako stranko, kot je vaša, »nič za naredit«.
Narodni bfc»kaši pri Sv. Bolfenku pri Središču. Nedavno so imeli središki liberalci pri Trstenjaku shod, na katerega so pripeljali že predpoldne sodček vina za mazanje jezikov. Ker pri Sv. Bolfenku ni demokratov, so jim prišli na pomoč naši samostojni, ki pa niso nič ploskali izvajanjem urednika Špindlerja in mladega Robiča. Bili so hudi, ker so demokrati posadili Pucija na kahljico. Navdušenja ni bilo prav nobenega in samo stari Masten je ob koncu pritrdil, da delajo liberalci samo za svoj žep.' Pri Sv. Bolfenku bo demokratska škatljica prazna, samostojni bodo dobili par krotgjjic od Zabavnikov in Tomažiča, vse druge krogljice pa bodo padle v prvo skrinjico, v skrinjico slovenskega ljudstva.
V Mozirju je imel Narodni blok v nedeljo, dne 18. t. m., volilni shod, na katerem je delal reklamo za PPŽ režim kandidat g. Lesničar iz Celja. Hvalil in priporočal je našim fantom vojaško službovanje v Srbiji kot zelo koristno. * Da je to res, je najboljši dokaz, ker je tukaj pred kratkim umrl fant V. Kos kot žrtev pri vojakih v Srbiji dobljene malarije. — Davčno vprašanje in agrarno reformo je obravnaval kandidat tako bistroumno, da najbrž svojih izvajanj niti sam ni smatral resnim, še manj pa kdo izmed poslušalcev, vštevši naprednjake, kar jih pa ne bode motilo; da ne bi svojih glasov oddali privrženca Pašičeve brade. Osobito trgovec Kostanjšek se je osebno potrudil kot ko-čijaš izkazati bodočemu »kandidatu na razpoloženju« kolikor mogoče veliko uslužnega, kar bo trebo v bodočnosti upoštevati.
Volilo! SLS2
Naša škpinjioa Je

„Ausverkauf“ policgj-demokrafske robe.
Iz občine Sv. Krištof pri Laškem poročajo:
Srbi in Hrvati imajo preveč sliv in prašičev, zato jih izvažajo. Krištofčani pa imamo črez domačo potrebo demokratov, zato smo jih tudi začeli izvažati Najprej smo poslali preko občinske meje svojega odbornika Kokolja, in sicer Trboveljčanom za gerenta. Možak nam je zdaj iz srca hvaležen, da mu nismo privoščili županskega stolca krištofske občine, ker v Trbovljah »zasluži« kot gerent v enem mescu več, kakor bi dobil tu v štirih letih kot župan. Trboveljčani pa so nam tudi hvalèzni, ker mož zna delati »red.« Vse klerikalne uslužbence je odpustil, in pogrebni zavod je oskrbel naprednim Trbovljam, ker »trboveljska bolezen« hudo razsaja sdasti ob času liberalnih gerentov. Možak je tudi spreten »jager« in kadar se bodo v Trbovljah spet igrali »lovce in zajce«, ket lani dne 1. junija, bo on trobil v prvi rog. Ker pa se dva roga slišita, še lepše, zato smo poslali v Trbovlje še drugega Jagra, Peklarja. Ta je v ostmi ji pri Sv. Marjeti kazal, kako se da puška izvrstno Tahiti ne samo za zajce, ampak tudi za ljudi. Trboveljčani pa so ga tem rajši sprejeli, ker jim je predobro znana njegova podjetnost. Kot oberkomunist je leta 1920 zasedel pošto in kolodvor ter razposlal svoje kompanjone rekvdrirat po geslu: Vse našel A prišli oziroma prijahali so neki gospod major iz Celja z nekakšnimi strojnicami gledat, kako zna Peklar telefonirati. Ko so gospod major možaka s strokovnjaškim očesom premotrili od pete-do, temena, so rekli: »Škornje na inks, v glavi pa niks.« Na polje! Konec je bil slavel Peklar pa je moral s prestala na morišče, ne — v kajho premišljevati, kako je slava sveta minljiva. Odpuščen v trboveljskem rudniku se je podal Peklar v pribežališče vseh grešnikov, v Hudo jamo. Tu s komunizmom ni bilo. nič, zato pa je mož, ne, saj je še fant, skečil čez plot k liberalcem, k demokratom. Ti so ga začeli zmerjati s »paznikom« in da se ga iznebijo, ga poslali nazaj v Trbovlje. Tam sedaj obljublja rudarjem, da jim bodo še pred volitvami plače zvišane za najmanj desetkrat, da jim po 30 službenih letih» ne bo treba nič več delati, ker bodo vlekli večjo pokojnino» kot v starih časih dvorni svetniki Upamo torej, da nam» bodd Trboveljčani tudi za tega »izvoženega« demokrata, hvaležni.
Naznanjamo pa širnemu svetu, da imamo take robe v, «as: občini še več im jc radi pošljemo kamonkoli kot vzorec brez vrednosti. N. pr.: Vodlanovega Lo.jza, ki ga kanimo, dati v Hrastnik.'Tam bo učil Sokole in orjunce, kako se •telovadi z oštarijskimi stolči da bar kosti pokajo, seveda ne njegove; katere potem pri sodniji vkup limajo. Imama
dalje na razpolago loškega iBratomiia, ki zn« po. klancih navzdol kočijašiti samo tz dvema kolesama. Imamo trnovskega Lojzeta, ki še tudi ni volilec, a je prepričan, da le. tisti poslanec kaj naredi, ki vsakemu volilcu pošlje iz Beograda saj eno 'vrečo »kovačev.« Ne smemo pozabiti na sev-, škega Karla z Markovim protokolom za klobukom; njega bo baje trboveljski gerent nastavil za blagajnika pri občinski kasi. Ponujamo, za izvoz tudi hudojamskega Aliča, ki se mu vsak dan zbujajo.najlepši spomini, na Sv.» Jurij, preko, katerega gre skoro ves izvoz iz naše občine v trboveljsko., Pričakujemo, da se bodo Madžari oglasili in zahtevali nazaj demokratskega tajnika v Hudi jami, Vojtkovskega, ki je pri delitvi vojnega plena po krivici pripadel Jugoslaviji., Tako imamo še mnogo take robe za izvoz, dočim bomo morali uvažati prave prašiče, ki jih je lanska kuga strahotno podušila. G. dr. Žerjav so nam doslej radi postregli, upamo, da tudi po, 8. februarju ne bodo pustili zapreti vseh naših obč. mej, kot so jih sedaj zaprli proti Laškemu, kjer g. Roš tudi vzdihujejo nad preobilico demokratske soli.
Ausverkauf.
Iz Slovenije.
»Jutrove« laži o posredovanju Vatikana. »Jutro« si je v napadih na našo duhovščino lažnjivo izmislilo med drugim, da namerava Vatikan poslati v Jugoslavijo posebnega odposlanca, ki bo katoliški duhovščini prepovedal vsako politično delovanje. »Jutro« je naglašalo, da je to velik uspeh PP vlade. Za vatikanskega 'komisarja da je že imenovan tržaški škof Fogaras, ki najboljše pezna razmere v naši državi. Te dni so rimski listi razkrinkali »JutroVa« poročila kot lažnjiva. Poročajo, da je Vatikan dementirai poročila o imenovanju papeževega komisarja in sploh o vsakem nastopu proti jugoslovanski katoliški duhovščini.
Pošteni državni nastavljene!, — maščujte se nad krivico! Nasilni režim prestavlja poštene slovenske uradnike v Srbijo in Makedonijo. Zakaj, ker imajo tudi uradniki, svoje lastno prepričanje, ker mislijo s svojimi možgani, ker čutijo s svojim slovenskim srcem. Družinske očete, poštne uradnike Klemenčiča, Majjhena, Šumana in še mnogo drugih so nasilno prestavili te dni v Šibijo, ker niso bili pristaši Žerjav-Pivkove stranke. Tako postopanje je podlo, je krivično. V sredi zime odtrgati očeta od žene in otrok in ga radi tega, ker ne pleše tako, kot piska italijanaš dr. Pivko, poslati daleč, daleč proč od ljube družine, kaj pravite Vi, pošteni državni nastavljeno, k temu! Maščujte dne 8. februarja te žrtve! Nobena krogljica poštenega državnega nastavljenca v Pivko-Žerjavovo skrinjice! V vsako raje, samo v četrto, t. j. v skrinjo nasilnežev ne! To naj bo od-govor na krivično premeščanje uradnikov!
Iz Guštsnja, V Guštanju in okolici je razširjena bolezen, 'ki se imenuje »klerikalizem.« G. -okrajni zdravnik in njegov asistent se silno trudita (posebno ob gostilnah)« da bi jo omejila. Kot sredstvo proti njej priporočata »čisto radikalijo.« Pa Idjub vsemu trudu ne bo pomagajo in ako tudi pokličeta na pomoč gg. Grafenauerja in Pašiča, ker je to staro sredstvo, ki ga nihče več ne obrajta!
Kdo piše Drofeniggovo »Severno Stražo«? Za to kratko dobo pred volitvami izdajajo mariborski poli-ca j demokrati »Severno Stražo«. Ta listič ima namen: opravičiti pred javnostjo prestop nekaterih samostojnih kolovodij v Žerjavov tabor. Glavni duševni stebri te »Severne Straže« sp: šentjurski Josef Drofenigg, dr. Bogomil Vošnjak in učitelj na mariborski vinorejski šoli Petkovšek. V zadnjem času je itak plitvemu Voš-njaku zmanjkalo gradiva in se je po tihem odstranil od žurnalističnega sotrudništva, Drofenigg ima preobilo opravka s shodi in sedaj krpa ubogi Petkovšek sam »Severno Stražo«. Očividci pravijo, da je Petkovšek noč in dan v mislih pri listu in da mu je od tedaj, ko je postal žurnali,st, šola deveta briga. Po 8. februarju bomo g. Petkovšeku pošteno pregledali prste in se hot izkazalo, da ta gospod že od nekdaj tudi v .šoli preveč politizira in premalo uči!
Razno» od Št, Lovrenca na Pohorju. Kakor drugod, tudi pri nas ne manjka dolgoprstnežev, (ki redno najrajši ob so-, botah in nedeljah po noči opravljajo svoj posel. Zadnja večja tatvina se je zgodila v nedeljo, dne 18. januarja, na, večer, ko so uzmoviči sredi trga pokradli neki samski najemnici perila, denarja in drugih predmetov za okroglo 20. tisoč kron. Ko je nesrečnica prišla domov in našla svoje stanovanje izropano, je hitela ob pol 11. uri po noči v gosti in neprodirni temi (nas slavni trg je brez javne razsvetljave, in podoben zapuščenemu podzemeljskemu rovu) na oroži niško postajo, klicala in, trkala na vrata in okna, pa se nihče ni oglasil. Izmed orožnikov je eden pomagal »otvarjatk novo gostilno; mogoče je bil doma kateri tistih dveh, ki sta si že poprej v bližini! celo popoldne postiljala. Takega junaka zbuditi, bi bilo treba bunkah ob steno s hrastovim ovnom, kakoršnega rabijo tesarji za zbijanje podov. — So pa tudi lahko veseli tatinski tički, ker jim pšenica ne s A mo cveti, ampak še lepše v klasje gre. Vsakomur je znano« da je razun močnega zapaha najboljša bramba in pomoč proti nočnim tatovom skrben in čuječ pes, ki se najrajši drži domače hiše. Kolikokrat se zgodi, da se je ravno psu treba zahvaliti, ki z lajanjem zbudi domače in jih opozori, da še o pravem času odpodijo nepovabljene snubce. Pri nas imamo zaradi neke mačke že čez pol leta pasji zapor in je bilo že več psov naznanjenih in pokončanih, nekaj jih pa še čaka smrtnega strela. Kopna zima in pomanjkanje psov-čuvarjev, kaj bo še potem oviralo dobičkanosno tatinn sko obrt? Da se pa tukajšnjim orožnikom zaradi ovadbe psov ne stori na’’manjša krivica in se jim za njihovo neprin» stransko (!) »službeno opazovanje« ne kratijo zasluge, omet menimo samo eden, oziroma dva dogodka. Bilo je lansko leto, že ob času pasjega zapora, da je v gostilni sedelo več\ gospodov in je N. Ni jako hud pes ugriznil V nogo mirnega gosta; da je zelò krvavel ih se mu jè rana le počasi celila,:
Tega slučaja pasjega ugriza orožništvo na noben način'»d ‘hotelo ovaditi okrajnemu glavarstvu. Kdo bi si mislil, da ščiti bogatinovega psa večja imuniteta, kakor poslance državnega zbora. Da to zevajočo luknjo zamašijo, ise je pa pri drugi hiši že 24 ur po razglasitvi pasjega zapora prikazal orožnik- in naznanil psa, ki je ležal brez nagobčnika pred hišo. Ker pa ena g vadba in kazen orožniku ni zadostovala;, je čez tri tedne še enkrat privohal na dvorišče. Da je prišel nalašč ravno opoldan; ko navadno povsod ljudje in živina» zavživajo svojo hrano, Bog ne daj tega misliti, zgodilo se je le slučajne, vse eno pa tako, da je imel orožnik zopet povod, ubogega psa, ki je ravno povžil svoj delež, seveda brez nagobčnika, vzeti drugokrat na zapisnik in ga ovadili. Zakaj orožništvo tako postopa, da na eni strani krvav tor' nevaren delikt trdovratno zamolči, na drugi strani pa crea mero strogo izvršuje svoj posel, bosta kmalu po volitvah, ko bodo časopisi imeli zopet več prostora na razpolago; obširneje poročala »Straža« in »Slovenski Gospodar«, da ljudstvo širom naše domovine izve, kako vzorno in nepristransko je službeno opazovanje orožnikov pri Št. Lovrencu na Pohorju.
Iz Ptuja. Pri nas se tudi z nastopom novega demokratskega župana v osebi g. dr. Senčarja ni skoro nič spremenilo. V mestni hiši sedijo in poslujejo isti možje kot prej j in priljubljene občinske miške se skrivajo naprej v svojih I varnih zavetiščih. Odkar zavzema novi župan svoje mesto, j je postalo posebno vzorno tukajšnje stanovanjsko oblastvo, ki uživa sedaj bržkone dvojno zaščito Vladnih organov. Z nepotrebnimi koncentracijami hočejo našli vladinovci strae siti po Halozah, toda red in socijalna skrb za mestno prebivalstvo jim »je deveta briga. Zdi se, da ne respektirajo niti naredb, ki so jih skovali sami. Skrajni čas bi že bil, da se popravi mestno poslopje v Miklošičevi ulici, ki ogroža življenje stanovalcev ter se Utedne zrušiti ob prvem močnem viharju. Stanovanja leže prazna, stanovalci trpe silno • pomanjkanje, a stanovanjsko oblastvo drži roke križem ter jih ne zaseže. Izgovarja se na trmo hišnih posestnikov, Id svoje baje pod patrcnanco visokih državotvorcev. Kako dolgo še bodo nasilni radikali in demokratje slavili svoje orgije? Ali imamo podaljšanje stanovanjskega zakona, ali ga nimamo? Ali bo prišla skoraj metih, ki bi pometla v našem prijaznem mestecu, nekdaj glavnem mestu Panonije — Petovio? Tolaži nas edinole to, da ni več daleč čas, ko bo slovensko ljudstvo obračunalo z oholimi samosllnild In vpostavilo zakonitost in pravo ljudsko poštenje. — Eden v imenu trezno mislečih občanov.
Lepb uspela orlovska prireditev v Ormožu. Kakor . že po naših listih naznanili, je uprizoril tukajšnji telo-I vadbi odsek Orel z Orli čami dne 25. januarja ob 6. uri popoldan igro »Divji lovec«, S to igro se je začelo igrati na novem odru v dvorani Katoliškega doma v Ormožu. Predsednik Orla, brat Ivo Munda je v jako lepih h» krepkih besedah očrtal namen in pomen odra in cilje Orla. Orel hoče — tako je brat predsednik rekel — poleg petja in telovadbe posebno gojiti in podpirati z vsemi močmi plemenito narodno zabavo, to je, prirejati gledališke igre. Zakaj, ta zabava uči ljudi lepega jezika, blaži srce in bistri duha in nudi vsem splošno izobrazbo. Oder nam mora govoriti: Taki moramo biti, taki ne smerno biti! Z odra mora življenje veti! V imenu Orla se je brat predsednik zahvalil vsem gg. odbornikom Kletarskega društva in ormoške Posojilnice, ki so jim po dolgem trudu ta lep oder, ki s svojim zastorom — delom slikarja Kukovca v Oslušovcih — krasi odfcr. — Zahvali se tudi vsem v velikem številu navzočim prijateljem in znancem Orla. Obljubi vsem v imenu vseh bratov inšester, da se hočejo vredne te ljubezni' izkazati s svojo pridnostjo na odru, ki naj služi njim in vsem obiskovalcem le pravi srčni izobrazbi in lepoti.
Nato je pričela igra sama. Udeležba je bila, kakor sem že prej omenil, kljub mrazu velika. Ljudi je bilo od daleč in blizu veliko. Igra; v kateri naš znani pisatelj Finžgar razgrinja pred nami kmečko življenje, kakršno v resnici je, je ljudem dopadla. Brat črček jr nam jako dobro podal bogatega, trdega in zemlje lačnega rihtarja Zavrtnika. Njegovo hčerko Majdo, ki je bila po brezobzirnosti očeta rihtarja določena bogatemu Gašperju, katerega je dobro igral brat Ivo Keček, je v splošno dobro igrala sestrica Micika Kuharičeva. Vse hvale in pohvale je vredna igra divjega lovca, brata načelnika Iveta Masten in igra vaškega revčka Tončka, igrana od brata Iveta Tropa. Ta je, lahko rečem, s svojim komičnimi kretnjami vse razveselil. Ta in sestea Lojzika v vlogi Spele, sta pokazala zopet, da sta na odru doma. Zadovoljili so nas divji lovci s svojim nastopom, zadovoljili fantje in dekleta s svojim petjem. Zaznamovati je res to pot velik korak naprej! Največja zasluga zato gre predsedniku Orla, bratu Ivetu Mundi in načelniku br. Janko Mastenu. Bratje, sestre, presenetile ste nas! Le lepo skupaj držite! Le tako naprej na potu napredka, ki steši ga začrtali! Bog živi!
Tap ina kobile. V petek, dne 23. januarja, zvečer je bila posestniku Janezu Potočniku pri Sv. Miklavžu na Dravi skem polju iz hleva ukradena šest let stara kobila kostanjeve barve z belo liso na glavi. Spoznati jo je posebno na tem, da nima na eni kučki dlake. Kdor bi kaj doznal o tej tatvini, se naproša, da to naznani pri najbližnji orožniški postaji.
Osebna dohodnina. Pod staro Avstrijo je moral plačati vsak osebno dohodnino, ki je rmel nad 1200 K dohodkov na leto. Seveda je to veljalo za stare čase in za »zlato« valuto. Po preobratu pa so prišli samostojni na krmilo in njihov minister Pucelj ni spremenil te »lestvice«, akoravno je valuta silno padla in se je že dobila ena samostojna kran va za 16.000 papirnatih kron in vkljub temu, da je demokratski vodja dr. Kukovec izjavil v parlamentu, da so naše krone za nič. Na podlagi tega dejstva smo morali nekaj let plačevati ogromne davke, saj že v Jugoslaviji ni bUp ,već berača, ki »i ne bipriberačil na let» 1200 K, dokler tega
«ezdravega raamerja in izžemanja našega ljudstva niso odpravili naši poslanci'SLS po težkih bojih z liberalci in sa-mostojneži. Dosegli so povišanje od 1200 na 20.000 K, s čim so bile odpravljene najhujše krivice. Sreča je še bila/ .«la smo zmagali pri volitvah v komisije za osebno dohod-nino in da so, naši člani, ki poznajo kmetske razmere, bili v večini, ter na ta način očuvali našega kmeta pred liberai-» nim dznvozgavanjem pod geslom: v prid države, akoravnot Je ta sisterp osebne dohodnine na Hrvatskem in v Srbiji nepoznan. Slovenski liberalci in sam osto jneži samo pravijo: daj, dai ne vprašajo pa kmeta: Odkod boš vzel? —; Kdor je proti neznosnim in krivičnim davkom in za izjeda mačenje bremen v celi državi, bo vrgel krogljico v prvo i&rinpitol
Kako nas odirajo bančne obresti.
Marsikatera kmetska žena si misli: Kaj me brigajo te bančne obresti; saj nimam z banko nič opraviti. To je že ces, toda dobra mamica pozabi, da je v jeseni kupila blago-pri trgovcu: za sebe, za moža in za otroke, za družino;, da je kupila podplate ali usnje, da kupuje šibice in sveče, milo in petrolej in pri vseh teh nakupih je plačevala trgovcu in fabrikantu mastne bančne obresti. — Kako to? — Znano je, da naša mlada industrija ne more izhajatil brez bančnega kredita, ker ima premalo lastnega kapitala. Že za nakup sirovin si mora fabrika večkrat izposojevati denar pri bankah po 18 do 20%. Seveda se blago potem za teh 18 do 20% podraži, ker vračuni fabrika te odstotke pri prodaji blaga. Veletrgovci, ki posredujejo med fabrikami in majhnimi podeželskimi trgovci, pa rabijo za nakup blaga zopet bančni kredit in plačujejo zanj zopet 18 do 20%. Blago se zopet podraži in ako dela tudi domači trgovec .3 banko, se blago še enkrat podraži za 18 do 20%. Vse te ogromne bančne obresti pa plača nazadnje tisti, ki kupi blago za lastno uporabo, to je: kmet, obrtnik, delavec, urad-, nik. Ali vidiš sedaj, slovenska žena, da plačuješ tudi ti bančne obresti, akoravno nimaš z banko prav nobenega opravka!
Kako se naj rešimo iz tega neznosnega položaja? — Samo na. ta način, da se preobilica novo ustanovljenih bank omeji (saj že posluje skoraj v vsaki večji vasi kaka liberalna banka ali liberalni banki podobna posojilnica), na podlagi novega zakona in resničnih potreb in da se bankam prepove, jemanje tako visokih, nekrščanskih obresti. Manje bank, manje dragò; plačanih uradnikov — nižje obresti! Da se doseže tak zakon, pa! ne smemo voliti raznih 'kapitalističnih strank, katere se vzdržujejo večinoma samo s pomočjo barile, ne smemo voliti Pašiče, Pri-bičeviče, Žerjave, Puclje in druge, ampak samo našo Slovensko ljudsko stranko, ki je voljna in tudi zmožna, doseči tak zakon vj korist slovenskega naroda. Slovenske žene, prosite svoje «nože, da vržejo dne 8. februarja krogljico v prvo skrinjico, da pridemo do takega pravičnega zakona in da se poceni blago!
Dnevne novice.
Burna proslava sv. Save v Beogradu. Včeraj je bil na običajni način v Beogradu prassnovan dan sv. Save. Tudij vseučilišče je imelo, kakor vsako leto, svojo proslavo. Ko so brli že vsi študenti zbrani, je prišel tudi kralj. Pozdravili so ga s klici: Živijo kralj! — Nato je bilo sekanje kolača in. šele med prepevanjem svetosavske himne se je pojavil g, minister Pribičevič. Komaj, se je pojavi!, so že zaorili klici: Dolje Pribičevič, dolje krvnik c mladine! Na te klice je kralj vstal ter se obrnil proti študentom, ki so zaklicali: Živijo, kralj! Dolje Pribičevič! — Pribičevič se je med temi klici pomikal naprej in kralj mu je kot ministru prosvete ponudil mesto na svoji levi strani. Nastal je zopet krik: Dolje Pribičevič! Ni vreden, da sedi pri kraljul itd. Ti kriki so se’ ponavljali, kakor hitro je Pribičevič, ves bled in drhteč od I jeze, poskusil, da se vsede. Ceremonija se je hitro končala : in študenti so napravili špalir, 'kralja pozdravljali, Pribiče- j viča pa spremljali z dolje-klici.
Volkovi napadli potnike. Ljubljančani Rejec, Breznikar in Ambrožič so potovali peš iz Kočevja na Sušak. Med potjo so jih na samotnem kraju, imenovanem Fužine, napadli volkovi. Bilo jih je cela tropa, ki je štela 10 do 15 zveri. Potniki so se lačnih zveri s težavo branili z gorjačami in noži ter neprestano bežali po cesti, da bi dospeli v zavetje. Volkovi so jih preganjali celo ufo in bi bili potnike sigurno raztrgali, da niso ti dospeli do vasi, kamor jih, zverine niso mogle zasledovati. Do smrti izmučene so vzeli gostoljubni vaščani pod streho, za volkovi se je odpravila cela četa vaških lovcev. V tem kraju so bili posamezni potniki že večkrat napadeni od volkov, toda nikdar še niso te zveri izvršile napada v takem številu.
Pred jUstifikacijo razbojnika. Čaruge. Pri osješkem sodišču, kjer je zaprt Caruga in njegova banda, je brzojavno imenovan novi ječar in zamenjena je tudi dosedanja straža z novimi, zanesljivimi stražniki. To smatrajo vsi za znak, da se bo v kratkem izvršila smrtna Obsodba nad Čarugo. ,
Otvoritev nove proge. Dne 25. t. m. je bila svečana otvoritev nove proge Užice—Vardište. Z otvoritvijo omenjene proge je napravljena že davno potrebna zveza med Sarajevom in srednjo Srbijo. Znatno se je skrajšala tudi pot iz Beograda v Dubrovnik. Svečana proslava se je vršila v Sarajevu.
Predrzni napad albanskih kačakov. Ko vsi časopisi pišejo o veliki koristi, ki jo ima naša država radi «spele revolucije v Albaniji, ker bodo prenehali napadi roparskih kačakov, pa so ti roparji izvedli izredno j Örzen napad v Djakovici. Po noči sé je tolpa kakih 40 ! roparjev priplazila k artilerijski vojašnici, ki leži iz- I
ven mesta, zahrbtno ubila stražarje pri vratih ter hotela vdreti na dvorišče vojašnice. Roparji so bili pravočasno opaženi in med njimi ter vojaki se je vnel oster boj, Id je trajal precej časa. Pomožne čete so roparje pregnale ter j ib zasledovale, vendar pa se jim je posrečilo neopaženo izginiti. Na bojišču so pustili -par tisoč izstreljenih nabojev. Nekateri sumijo, da so bili ti kačaki iz čete Bajram Cura ter so imeli namen z napadom kriti beg svojega poglavarja, ki bi rad pobegnil preko našega ozemlja v Bolgarijo.
Zverinski zločin pijanca. V banatski vasi Borci se je dogodil te dni strahovit in naravnost zverinski zločin, kojega žrtev je postala cela rodbina. Trgovec iz Borce Ivan Jaksimovič je prišel domov pijan ter se pričel s svojo ženo prepirati. Ukazal ji je, da naj zakuri malo železno pečico v sobi. Ko j® bila peč popolnoma razbeljena, je divjak pograbil svojega enoletnega sinčka ter ga posadil na žarečo peč. Napadi in obupni poskusi žene, da osvobodi svojega sina, so bili zaman, 'ker jo je mož odgnal z nožem. Držal je dečka tciiko časa na razbeljenem železu, da Je ta v strašnih-mukah izdihnil. Nato je z nožem smrtno ranil ženo, končno pa si’ je sam prestrelil glavo.
Aretacija šela tajne policije v KikindL Oblasti v Kikim-di v Banatu so odredile aretacijo šefa tamošnje tajne polit
I
Rešitev stanovanjskega 1 vprašanja v tret) urah-
(K stanovanjski anketi g. velikega ž« p an a,}
I.
Pred več kot sto leti je Anglija prva pričela e rešitvijo J Stanovanjskega vprašanja. Že pred 70 leti je Anglija imela, j stanovanjski zakon, kakor ga mi še danes nimamo. Angliji t so sledile Belgija, Francija, Holandija, Nemčija in kot zadnja tudi bivša Avstrija. Vse te države — da ne omenjamo j še drugih — so tekom te dolge dobe položile ogromne žrt-’ ve na oltar rešitve tega -najbolj perečega socijalnega i*t j gospodarskega vprašanja. Na ta račun je v vsaki državi i nastala bogata literatura, v kateri najboljši strokovnjaki kol j sad večletnih izkušenj doma in drugod skušajo po racavih ! potih praktično razrešiti ta najbolj zamotani, problem.
Pretežna večina strokovnjakov si je bila cd tiste, v ■ posameznih državah časovno različne dobe, ko je kapital j odtegnil svojo denarno zalogo investicijam v stavbene svr-i he, v eni točki reševanja edina, namreč, da je rešitev tega problema možna samo v organizirani samopomoči/ torej v zadružništvu in ob sodelovanju vseh na zdravi stanovanjski
j cije. Obtožen je raznih prevar, nasilja, izsiljevanja itd. itd. j' politiki zainteresiranih faktorjev, to so v prvi vrsti občine. Posebno se je proslavil kot šef -policije v Somboru, kjer : država in delodajalci. Zato vidimo, da čimbolj se je vele* ga preganja sodnjja že dalje časa, pa mu je šele sedaj pri- } kapital odtujeval aktivnemu sodelovanju na rešitvi tega
šla do živega.
Slika pivko Žerjavovega agitatorja.
V Mariboru nas je svoječasni magistratih komisar dr. Pfeifer onesrečil s Kejžarjevo ulico. -Marsikateri pošteni Mariborčan je že 'bil upravičeno nevoljen na ta- krst, a se ga je potolažilo, češ: Saj je dr. Pfeifer počastil s posebno ulico celo atentatorja Principa. Kdo pa je vendar ta Kejžar, da je tudi njega osrečil dr. Pfeifer -poleg Principa s posebno »Kejžarjevo ulico.« G. Kejžar je bil svoje as železniški revident in ket tak je baje pri' kupici zrelega vinčeka vzbujal med železničarji ljubav do alkohola in slovenske^ pesmi. Giažek vin-čka in pa katera slovenska okrogla, to sta dve edini zaslugi, radi kojih ga je dr. Helfer počastil s posebno »Reparjevo -ulico.« Ker je služba železniškega revidemta premalo dobičkanosna, da bi človek vsak večer popival ter popeval, je tudi veseli Kejžar dal slovo želez-* niči in se oprijel z obema rokama direktorstva pri maribor-i ski špedicijski tvrdki »Balkan.« Še pred kratkem revident, a naenkrat direktor — to dostojanstvo je Kejžarja taka dvignilo, -da je čofnil z vsemi štirimi’ v alkoholne, policaj-demokratske mlakuže. Kot bivši narodni železničar s posebno ulico >in naenkrat še poleg ulice naslov »ravnatelj«, ta odlikovanja sd -dvignila Kejžarja tolikanj, da ni več vpraševal -pri »Balkanu«, kaj je njegovo, kaj od firme in red in) natančnost pri knjigovodstvu sta mu postala postranska stvar! »Balkan« mu je dal naslov »ravnatelj«, pa naj mu še denar da, si je mislrl Kejžar in se lotil za svojo pičlo izobrazbo najbolj nevarnega prošla — Žerjavove cékìnske politike. Reparjevo direktorstvo -pri »Balkanu« je bilo tako, -vestno in pošteno, da so ga lepega dne odpustili. Ko je bil Kejžar enkrat na cesti, ki nosi njegovo ime, si je mislil: Žerjav si je privoščil Agromerkurja, pa mu je danes politika molzna krava, zakaj bi ne bila še meni. Pustil se je voliti na poMcajdemokratslci listi v -mariborski obč. svet a očitnim namenom, da si bo stesal v položaju- občinskega odbornika kako prav globoko korito. Upi na korito ga niso-varali. Postal je mestni ata z načrtom, da mu bo občina zasigurala bodočnost, ker je zlorabljal »direktorstvo.« Kot občinski odbornik je g. Kejžar koj zavohal, v katerem mest nem podjetju bi se zopet lahko vsedel na fotelj direktorja. Po dolgem razmišljanju je obviselo njegovo oko na mestnem električnem podjetju, ki je oženjeno z eno najbolj bogatih družb v Jugoslaviji, s falsko elektrarno. Mestni očetje-Grčar-policajdemokratske firme so popivali pri »Črnem orlu« in -pri giažku vinca rujnega je tudi koritar Kejžar splezal do časti ravnatelja v mestnem električnem podjetju. Kar čez noč in dan je slekel suknjo mestnega očeta in se vsedel na fotelj direktorja mestne elektrike. Kakor hitro je postal Kejžar zopet direktor, ga vidimo v družbi »odličnih«! Žerjavovcev na vseh demokratskih shodih, kjer nastopa in govori kot zaslužen rodoljub v prilog ter zmago Žerjav-Pri-bičevega narodnega -in državnega edinstva. V* sredi Kejžarjevega rajanja za narodno in državno edinstvo ga je oplazila roka poštenosti, ki vodi sedaj magistralne vajeti« Kejžarju so poslali v njegove direktorske prostore električnega podjetja preglednike in ti sò po -prvih pogledih v knjige izjavili: »Smrdi po Žerjavovih cekinih!« Ta smrad je v par dneh pregledovanja knjig, postal tako hud, da je mo-
i vprašanja, tembolj je ta primanjkljaj skušalo pokriti organizirano zadružništvo. V to svrho se je spojilo kreditno (denarno) in stavbeno zadružništvo v enotno organizacijo/ tako da navadno vsaka stavbna zadruga posluje tudi kot denarna ali kreditna zadruga. Pozneje se je organiziral tudi ves na ta način in v ta namen nabrani zadružni denar v . kak večji/ to se pravi, za celo pokrajino ali deželo določen» • z a dr užn o -s t avben i denarni zavod, nazvan zadružna stavbna ! banica. Zadružni, za zidanje namenjeni denar se je torej centraliziral, da je tako tem izdatneje p ar ir al moč ostalega velekapitala, ki se je, kakor že omenjeno, odtegnil pomoči pri gradnji stanovanj,
To.novo zadružno obliko kapitala, namenjeno izrecno v te socijalne in gospodarske svrhe, je vsaka uvidevna država skušala v svojem lastnem interesu čim izdatneje {»odpirati. To velja posebno v sedanji dobi, ko je denarna kriza postala splošna in ko je tudi stanovanjska, kriza dospela na svoj vrhunec. Državne vlade, -občine in sploh oblasti šo danes vesele, da imajo organizirano stavbno zadružništvo na- razpolago. Zato podpirajo to zadružništvo ne le ma* terijeln-c, nego kar v gotovem oziru še bolj koristi stvari sami, tudi moralno, to je, da ga ob vsaki priliki priporočajo, da mu pomagajo dvigniti-ugled in spoznavanje njegove velike sooijalne važnosti' tudi pred narodom. To se Se posebno opaža sedaj, ko se skoraj po vseh S&sednjih državah bije hud boj za fin proti zaščiti najemnikov pri sestavi novega stanovanjskega zakona. Ti javni faktorji se prav do-bro zavedajo, da je v stavbnem zadružništvu spojeno takorekoč tudi apostolsko fculturno-vzgojno delovanje v svrho, zlasti današnjemu izprijenemu svetu tako potrebne notranje obnove človeka, katera obnova je le mogoča v povratku normalnega rodbinskega življenja pod lastne »treho.
Tako važnost polagajo vse moderne države na stavbno zadružništvo. Vlade -modemiih držav polagajo v zvezi s tem veliko važnost tu-di ria -časopisje kot zastopstvo javnega mnenja Novinarstvo, časopisje je ravno v stanovanjskem vprašanju ona velesila, ki goji/ neguje in razploduje seme zadružne, ideje med ljudstvo, med narod, med širni svet. Najboljše seme in ves trud zadružništva ta velesila na tte-kanem papirju lahko ubije že samo s tem, ako vedoma bE nehote zamolči ali zataji požrtvovalno delo in namen stavbnega zadružništva/ ali pa siceršnjo brigo za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Ta uvod k zgornjemu naslovu je bil potreben, predu© di ogledamo stanovanjsko anketo, katero je bil sklical g. veliki župan.
k Maribora.
Kalini na Pirianajerjeve limanice. Nikdar se nam niti sanjalo ni, da bi zamogla naša stvarna kritika o stanovanjski anketi tako razburiti demokratski tabor. Iz načina njihovega posurovelega bruhanja na »Stražo« sklepamo z gotovostjo, da smo zadeli prav, ko smo le izrazili pomisleke, kako to, da so ravno tisti ljudje, ki se vseh teh šest let niso niti najmanje brigali zä stanovanjsko vprašanje in so se nasprotno še norčevali, če je kdo govoril o gradbeni akciji v Mariboru, sedaj sredi volitev naenkrat postali goreči za razvoj gradbene akcije. Stvar ne bi bila tako sumljiva, ako bi se gospo-da bila na to spomnila takoj ob začetku volitev. Stano-Tala* občina I^^rja pcmomo ^dpo^tTz* direktorskega j ™nJsk® ^ašanje je vedno -popularno za vsako poli-fctelja. G. Kejžar je zopet na ulici, ki nosi njegovo »slav- j tlcn° stranko. Ampak sumljiva je -postala ta stvar, ko no« ime in si misli: »Balkan« in mariborsko mestno elek- ! 50 s to agitacijo pričeli sedaj, ko Pirkmajerjeva gospoda trično podjetje sta samo smet v primeri z žerjavovim agro- ■ sama naJbolJ ve’ da 3° dne 8' januarja caka velik pred-
merkurjem, svincem, sumarni itd. Tesneje k cekiriarski politiki!
Kljub dejstvu, da je Kejžar suspendiran kot ravnatelj^ mariborskega mestnega električnega podjetja, ga vidimo od dne do dne, kako brzi v avtomobilu poleg dr. Pivka, dr. Lipolda, dr. Miilleria in Dolničarja od ene policajdemo-kratske volilne manifestacije do druge.
Ako je bil človek dvakrat raziran kot direktor, mu še. ostanejo odprta samo ena vrata in ta so — agitator za dr. Pivkovo italijansko špijonstvo in Žerjavovega Agromerkurja. Za špijonska in agromerkurska »idealista« lahko »»uspešno« in po vesti agitira samo dvakratni bivši direktor Kejžar, ki ima po dr. Heiferjevem predlogu v Mariboru ulico, ki na sramoto nosi ime: Kejžarjeva ulica!
pustni maček, še bolj sumljiva pa je bila cela izpeljava tega načrta. Toda o tem govorimo več na drugem mestu. Tukaj pribijemo le še to-le: Generalni ravnatelj »Drave« g. Križnič gotovo ni naš pristaš, saj je menda še vodilni član gospodarskega odseka pri demokratih. Ta gospod je že pred 4 leti poskusil z vsem svojim vplivom in najbrže tudi z velikimi žrtvami prav vse, kar se je moglo storiti, da bi bil razvil gradbeno akcijo. Zakaj ga tisti, ki bruhajo danes po policajdemokratskih listih svojo onemoglo jezo, niso takrat podpirali? Zakaj so takrat skozi leta skoro vsak večer v Grajski kleti škodoželjno želeli, da naj vrag vzame Križničevo gradbeno akcijo? Zakaj je, ravno ta gospod na anketi vsem/ skopaj vrgel v obraz, češ, da se tu mlati prazna slama?' Zakaj ni gospoda iz Narodnega doma že leta 1922 a-
WÄiLa svoj že sklenjeni načrt zgradbe nove posojiln iške fudače? Naj gospoda, ki sedaj, ko je njen volilni mane-ve* z gradbeno akcijo ponesrečen, bruha svojo onemoglo jezo na nas, vprašajo dr. Pipuša, kakšnega Brnenja je bil on še nedavno glede gradbene akcije; če je m. to že pozabil, ga bomo ob priliki spomnili. Na limanice bo nasedlo mak) kalinov.
Zaupbiki, člani okrajnih odborov Slovenske ljudska stranke, agitatorji in predstavniki (čuvarji Skrinjic) so vabljeni, da pridejo prihodnjo soboto, dne 31. januarja zvečer ob 6. uri v društveno sobo na Koroški eesti št. 1 (uprava »Slovenca«) k važni seji. Udeležba vseh zaupnikov in članov okrajnih odborov SLS celega mesta je obvezna. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Zaupnike prosimo, da povabijo naše agitatorje k seji. Začetek tečno ob 6. uri zvečer.
Tajništvo SLS za mesto Maribor se nahaja na Koroški cesti št 1 v pritličju (uprava »Slovenca«). Naši somišljeniki imajo tam na razpolago volilne imenike. Ob enem dobi tam tuđi vsak naš volilec pojasnilo, kje se nahaja njegovo volišče. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. tare popoldne.
Za Špeharje in proti Špeharjem na mariborskem trgu. Pasic evi politični otroci dr. Rudolf Ravnik in bratje Tavčarji v Mariboru agitirajo med mesarji! s tem, da bodo Špeharje odpravili z mariborskega trga. Na zborovanjih po Dravskem pod ju pa kmetom-špeharjern o bi juhu je jo ti logični radikalni politiki, da bodo branili Špeharje. Sama volilna sleparija?
Star penzijonist nam je poslal sledeče vprašanje: AH res hočejo radikali v Mariboru odpraviti Špeharje ob sobotah? Odgovor uredništva: Dr. Ravnik in Tavčarja res' govorijo in se hvalijo, da bodo pri Pašiču izposlovali odpravo Špeharjev. Vi invalidi in penzijonisfi ter državni nastavljena, vprašajte vendar na zborovanjih Aljančiča in Kaučiča ter dr. Ravnika, kaj pravijo k temu!
Javno vprašanje na mariborsko bolniško blagajno. — Podpisani trpi že dalje časa na močnem znižanju želodca, kakor je konštatiral med drugftm tudi izvrstni Rontgenov aparat g. dr. Ipavica. Po nakazilu blagajniškega zdravnika g. dr. Justina, kateri je trpečemu izpiral blagodejno želodec, bi moral podpisani dobiti od bolniške blagajne telesno obvezo (Leibbinde), da hü- ločje prenašal svoje trpljenje. To je bilo v sredini meseca decembra. Sedaj imamo pa že konec januarja, a obveze še ni dobil. Podpisani je član bolniške blagajne že nad 2Ö let, ter je M še malo bolan na stroške blagajne. To je naravnost škandal, da se s starimi člani, ki redno plačujejo že 24 let svoje prispevke, tako postopa, da človek res misb, da je v Albaniji, ne pa v Sloveniji. Kje tiči ta »uradna mrha«, v Mariboru, v Ljubljani, ali celo v Zagrebu? — K. S.
Nadaljevanje predavanja o gradnji cenenih hiš.. V nedeljo, dne 1. februarja, se nadaljuje v mestnem kinu predavanje naslova »Naš kapital za gradnjo cenenih hiš.« Pre-. davatelj, tajnik stavbne zadruge »Mcjmir«, hoče pri tej priliki dokazati, katere vrste kapital, ki ga ima tudi največji revež na razpolago, je za zidanje hiš še bolj potreben, kakor pa denar sam. To je važno vedeti, ker se splošno veno, mer trdi, da je glavni in edini pogoj za zidanje hiš denar-in sicer veliko denarja, ki pa se nahaja v bankah, pa ne za zidanje hiš.
Železničarji, ki si žele svoj dom. One železničarje, ki. si žele zgraditi svoj mali dom, ali vsaj priti pod varno stre-ho, opozarjamo, da se vrši na praznik, dne 2. februarja, dopoldne v mestnem kinu predavanje nalašč y ta namen. Predavanja se seveda lahko udeležijo tudi druge večje kategorije, n. pr. pošta, policija itd., ker si vsaka teh kategorij lahko vzame vzgled iz načrta, namenjenega za železničarje.
Razglas volišč za volitve 8. februarja 1925. V smislu kraljeve odredbe z dne 10. novembra 1924 in v smislu zakona za volitve narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se izvršijo volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko perijodo 1925—1928 v nedeljo, dne 8. februarja 1925 od 7. ure zjutraj do 18. ure. Volišča v mestu Maribor so sledeča: Volišče I. za volilce I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole I v Miklošičevi ulici št. 1. Volišče II za volilce I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi M do vštevši Z v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1. Volišče III za volilce II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole II v Cankarjevi ulici št. 5. Volišče IV za volilce II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami M do vštevši Z v deški ljudski šoli I T Razlagovi ulici 16. Volišče V za volilce III. mestnega okraja (Melje) v telovadnici dekliške ljudske šole III v Cafovi ulici 9. Volišče VI za volilce IV. mestnega okra ja (Koroško predmestje) v deški ljudski šoli IV v Samostanski ulici 10. Volišče VII za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami A do vštevši J v otroškem vrtcu III v Valvazorjevi ulici 40. Volišče VIII za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami K do vštevši P v telovadnici deške ljudske šole III na Ruški cesti. Volišče IX za volilce V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami R do vštevši Z v deški ljudski šoli III na Ruški cesti. — Na dan volitev 8. februarja 1925 kakor tudi ob dnevih pred in po volitvah je v smislu zakona za volitve narodnih poslancev prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. — Na I. volišču je 834, na II. 88Ì2, na lil. 860, na IV. 937, na V. 799, na VI. 994, na VIL 657, na VIII. 752, na IX. 622 volilcev.
Tbk tiskana n, Cirila i Naribam.
i Tiskarna sv. Girila v Mariboru priporoča sledeče j knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s pošt-j nino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del H D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.
Cenjeno občinstvo se opozarja, da mora pri vseh dopisih glede oglasov priložiti znamko za odgovor, oziroma dopis-nico. Brez priložene poštnine za odgovor se upravništvo na noben dopis ne more ozirati in stranka čaka zastonj na odgovor.	Upravništvo.
LISTEK.
Slovenske gorite.
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
Tam bi zapustila Pesniško dolino in bi se zavila gori ob Drvenji do Trotkove, po mali zarezi bi dosegla Negovska potok in bi za Negovo sledila Ščavnici do Ljutomera, oziroma do Radgone. A ker so bili takratni oblastniki teh krajev kratkovidni in za boljše prepričanje nedostopni, je cmurešld okraj dosegel, da se je mesto ravno označene proge sezidala ona iz Špilja do Radgone. Radgončani so prišli pri tej progi tudi na svoj račun, Slovenske gorice pa še čakajo danes na vp oprečno železnico fc Maribora proti Radgoni ali Ljutomeru!
f	1. Ž e l e z n i c e.
a)	Takozvana »južna železnica«, ki pride iz Dunaja j čez Gradec, doseže Slovenske gorice pod Lipnico, ko pre-
I korači Sulmo. Njene postaje ob robu so Ernovž in Špilje. Potem prereže Slovenske gorice med Špiljem ih Pesnico s postajama Sv. Ilj in Pesnica. Pred prvo postajo gre skozi glavni greben v 190 m dolgem predoru. Po postaji Pesnica doseže mejo Slovenskih goric po 648 m dolgem in 1 20 m visokem viaduktu v Pesniški dolini v 64 oblokih, kjer ! kmalu izgine v 664 m dolgem predoru pod Kozjakom in doseže Maribor. Njena dolžina v Slovenskih goricah je okioii 20.5 km. Zidana je bila v tem predelu leta 1844 do 1846. Most čez Sulmo so napravili leta 1845, istega leta dne 18. avgusta so dokončali predor Sv. Ilj; dne 2. junija 1846 je bila proga Gradec—Maribor dana občnemu prometu.
b)	Postranska proga Pragersko—Budapests prekorači Pesnico in doseže Slovenske gorice šele 28 km za Pragerskim in zapusti štajerski del Slovenskih goric po primeroma 24 km. V Slovenskih goricah so postaje Velika Ne-" delja, Ormož in Središče. 2 km pozneje zapusti Slovenski Štajjer. Izvedena leta 1859 do 1860 je bila otvorjena dne 1. aprila 1860.
c)	Proga Radgona—Ljutomer, 23.5 km dolga, je nar daljevanje proge Špilje—Radgona. Zadnja proga je bila oddana občnemu prometu dne 14. julija 1885, prva je sledila sele dne 16. oktobra 1890. Postaje so: Gornja Radgona, Radenske Toplice, Hrastje-Mota, Bučečovci, Križevci in Ljutomer. Železnica gre ob robu Slovenskih goric, ozi-
Irotma po Murskem polju.
č) Zadnja železniška proga čez Slovenske gorice, ob meji med Srednjimi in Ljutomerskimi goricami iz Ormoža čez Ljutomer v Mursko Soboto je bila otvorjena dne 22^ j novembra 1924. Z njo je omogočen promet Radgona— Ljutomerske proge z ostalo Slovenijo.
Preje so bile nameravane še druge proge. Tako n. pr.* iz Zelenega Travnika v Maribor, ki bi šla ob Pesniški dolini mimo Sv. Jurija ob Pesnici dalje doli. S tem bi pridobile Svečinske Slovenske gorice, akoravno je pri zahtevi; te železnice bil glavni moment velikonemška želja po ponemčenju Slovenskih goric.
Pred prelomom je bila namenjena tudi železniška pro ga 'iz Purkle ali Radgone v Ptuj in dalje kot tekmovalna železnica južne železnice, ki bi imela tudi strategični namen in namen Dunaj zvezati z Adrijo z izvedbo drugih zveznih prog. Kajpada na to progo v doglednem času ni misliti.	1
2.	Takozvana: D r ž a v n a c e s t a.
Ta je izhajala iz Dima ja čez Gradec v Maribor in, dalje v Trst. Tudi ta je dosegla Slovenske gorice ob Sulmi, je šla do leta 1828 od Ernovža dalje čez Plave, kjer je do-t segla 504 m višine nad morjem, daFe šla do Zgornje Sv« Kungote, potem pa ob Pesnici po Dolgem dolu (deloma že izven Slovenskih goric) do Lajtersberga v Maribor, šele v omenjenem času so zidali novo državno cesto iz Lajtersbergu po Cirkniški dolini čez Sv. Ilj v špilje in Ernovž, kjer se vsteka v staro državno cesto. S tem so seveda dosegli, da so se Plavški višini-ognili za blizu 200 m,
3.	Deželne, oziroma okrajne ceste.
V prvi vrsti moramo tukaj omeniti cesto, ki se je prej imenovala »Lučanska cesta.« Prišla je iz Ivnika in že od Arveža naprej do Lučan šla ob robu Slovenskih goric. Odj Lučan naprej je dospela na Pesniški vrh in potem v Pesniški dolini ob Pesnici dospela v Zgornjo Sv. Kungoto* kjer se je stekala v staro državno cesto do Lajtersberga.
Od imenovane ceste so bile postranske proge od Lučan v Ernovž čez Krnski hrib kot meja med Brdi in Svečinskimi Slovenskimi goricami. Nadalje nekdanja državna cesta od Zgornje Sv. Kungote čez Plavč v Ernovž.
Nekako kot nadaljevanje Lučanske ceste je Maribor« Radgonska cesta od Lajtersberga po Pesniški doluti dq
Qdfonerni «rednik: Vlado Pušenjak,
Sv. Trojice, od tam čez Sred. Slov enake gorice do Ivanje v Ščavniški dolini in potem v Radgono, kjer se anemije del Ptujska cesta; v celem je blizu 40 km dolga.
Od te ceste se ločijo:
a)	pri Sv. Marjeti cesta; čez Jarenino1 v Sv, Hj v Slov. goricah;
I
b)	pri Šikarju vurberška cesta na Ptuj, ki pa kmalu pe začetku prekorači Pesnico;
c)	deloma nova cesta od Sv. Lenarta čez Sv. Jurij k Matiji Snežni, šele leta 1924 dovršena;
č) pod Sv. Trojico na Ptuj;
d)	novejša okrajna cesta iz Oseka k Sv. Benediktu?
e)	iz Cogetinc čez Sv. Anton in Sv. Andraž takozvane Ptuj-Radgonska cesta, ki se združi po Sv. Andražu v pod č) imenovano;
f)	cesta iz Ivanljc v Ljutomer v ščavniški dolini;
g)	cesta iz Radgone po Murskem polju v Veržej in nato do deželne meje.
' h) Najnovejša cesta, ki še ni dokončana; veže Marijo Snežno s Sv. Ujem. Loči se od! cešte pod c).
i) Omeniti še moramo: Ljutomersko cesto iz Bučečovc. od proge g) v Ljutomer in dalje v Medžimurje; Ormož-Radgonska proga: Sv. Križ, Ormož, Središče; Ptuj-Ljuto-merska cesta iz Domove čez Sv. Tomaž v Ljutomer, ter Maribor—Varaždinsko cesto Ptuj—Ormož do meje.
Omenjene ceste — mislimo, da smo jih precej izčrpno imenovali — so bile vsaj do prevrata v dobrem stanjnu. V novejšem času so nje .posebno tovorni samodrči precej pokvarili. Tudi občinske ceste so radi ilovnatih tal v precej slabem stanu.
Omeniti še moramo p o š t n e z v e z e. Žalibog se rte da tajiti, da so te po polomu Avstrije nazadovale in niso več v istem dobrem stanu, kakor so bile še pred recimo, desetimi leti.
(Dalje prih.)
Dijak se sprejme na hrano in stanovanje^ Pinter, Maribor? Tržaška cesta 39.	4®
60 kubičnih metrov jelševšh drv proda Štefan Heller, Dol-
goše 30 pri Mariboru.	44 2—I:
Proda se mali in veliki piato-voz. Meljska cesta 29.
Par lahkih konj na prodaj. Meljska cesta 29.
Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaia Slovenska pjemogokopna družba e o. z. v Ljubljani, Wolf o v« ulica št. 1-1.	107
Če prodajate hiše, posestva, oddajate trgovino» gostilno, posojilo*, javite naslov »Posredovalcu«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Modna šivi ja Stel mila Krislanit
uljudno poroča svojim cenjenim damam, da se je preselila s svojim salonom iz Vegove ulice št. 18 v Slovensko ulico št 8, ter se cenjenim damam priporoča. Cene zmerne, postrežba točna, modni žurnali vedno na razpolago.
Izjava.
Podpisana sem dne 6. januarja 1925 obrekovala in opsovala z grdimi .psovkami igralke Kmetijskega bralnega društva v Domovi ter tc preklicujem in obžalujem. S tem jim vračam čast, ker sem nepremišljeno govorila. Zahval ju-"’ je mse njim, da so mi odpustile.
S spoštovanjem
Marija Kranjc, posestnica v Domovi.
krojaške, suiknjene in platnene odpadke, staro želez je, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
Ä. Ärbeitep Mapibop
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro ždezje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
mvsms&šu mtmm gpamw*	gpasacss® maamm mmamu mmaam jgsmam» mammm
Živčno slabost

bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische ünd metallurgischen Industrien, Wien, XIII 2, Wissgrillgasse 5.
Izdaja konzorcij »Straža«.