Stane:
Za celo leto.....K 15"—
za pol leta......«    7'50
za  Cetrt leta     .....«    3'80
za  1 mesec......<    1 "30
Posamezna Stevilka 30 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je  v
Ptuju, hiSa zdravnika dr. Stuheca.
Rokopisi se ne vrnejo.
Telefon §t. 46.
Politično gospodarski tednik.
Stev. 5
Ptuj, 4. maja 1919
I. letnik
Glas vpijočih!
Pariška mirovna konferenca knje — mir, a narodov se od dne do dne loteva večji — nemir in zlovolja. Da stre glavo srednjeevropskemu militarizmu, se je vzdignil svet. Pravijo,. Da zraste nov militarizem, nič manj krivičen in osruten, pravimo mi, ki smo iskali pravice v Parizu, a je ne najdemo. Trkali smo prosečih rok, da nam dajo, kar nam gre po vsej božji in človeški pravici. A vrata do pravice so bila zaprta. Za svoje smo prosili in ni bilo prav. Molčati bi bili morali m čakati, da pade morda drobtina našega hleba z mize onih, ki ga režejo ; ne nam, našim krvnikom režejo naš kruh.
I mevno je, da mora na ta način ostati v nas strupena ost nezadovoljstva. Če bo mir sklenien z diktatom, oprtim ob top in bajonet, kakor je videti danes, bo vseboval kal nove vojske, ki bo morda še groznejša od končane. Dokler se ne znivelirajo nasprotstva 8 samoodločbo narodov, toliko časa ni pričakovati trajnega miru.                                  v
Neodkritost in krivična pristranost, ki vlada v pariški mirovni kovačnici, je rodila prve sadove.
Pariš ni hotel slišati glasu vpijočih in trpečih. Zato je naš narod na Koroškem segel po samopomoči. Trpel je, dokler je mogel. Kruto preganjanje je trpel, rop in požig je prenašal od boljševiškoblazne nemške vojaške sodrge. Ponovno so Korošci apelirali na vlado, naj jim pomaga iz groze-polnega stanja. Vlada ni smela, da ne krši sklenjenega promirja. Prosili so pomoči v Parizu.   A   zaman. In ko je narod videl, da
mu je zatonU tud? poslednji up na Pariz, je zgrabil za orožje in .se je začel otresati krv-niških  tlačilcev.
Ljubljanski dopisni.urad poroča z 29. aprilom, da so se koroški Slovenci združili v vstajo in da so zlasti v Rožni dolini in med Velikovcem in Celovcem razorožili nemške tolpe in proklamirali spojitev teh krajev s kraljevino SHS. Prosili so pomoči pri naši ob demarkacijski črti stoječi vojski in našli so odziv. Naša vojska je zasedla več slovenskih krajev onstran demarkacijske črte. Odpora ni našla nikjer. ...
Tako seje sprožila lavina ; ljudska volja jo je sprožila. Kar je naše, mora postati in ostati naše, slej ali prej. Ni je konference, ki bi, bilo a pogodbami, bilo z grožnjo bajonetov mogla trajno preprečiti težnjo, slonečo na tisočletnemu pravu.
Vstaja na Koroškem je predhodnica druge vstaje, ki bo završala danes ali jutri v slovenskih krajih, od Italije zasedenih To je neizbežna nujnost. Kri bo tekla, vojni požar bo mogoče na novo objel Evropo radi krivic, ki jih danes trpijo mi.
A tedaj naj pride naša kri nad one, ki zapirajo danes ušesa našim opravičenim zahtevam.