169
Na  grobeh
oišči srcž tu, poišči oko, Kje tebi so znani grobovi?  Poišči mej njimi, kjer bujno cveto       Iz tvojega vrta cvetovi!
    Zelenje vsem grobom je dalo nebo, Če nihče cvetic jim ne vzgaja, In če ne rosi jih nobeno oko, Jih rosa nebeška napaja.
Pokojno in tiho, vse mirno je tod. Le blaga ljubav tu kraljuje, Premožen in reven, prostak in gospod Počiva tu, sladko miruje!
In solnce nebeško — vsem sije lepo, In zvezda blesti jim na nebu, Da lučič neštetih jim sveti tako, Kot sveče nekdaj — pri pogrebu.
Mej cvetjem, zelenjem in v senci cipres Po boju tu v sladkem pokoji Počivajte mirno, ljubljenci nebes, In znanci nekdanji — vi moji.
Posavska