PcStrina plačana v gotovini i IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din — V Ljubljani. Ma* riboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul 5, telefon št 3122. 3123. 3124. 1/25. 3/26. UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ui 54, telefon st 3122. 3123. 3124. 3125. 3/26 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani, Pre» šernova ul. 4, telefon it 2492. I e*o III L'iiM*ana 7. januarja fO)9 Osnovne spremembe v naši državi Ustava ukinjena in nadomeščena z zakonom o kraljevski ob!asti in vrhovni državni upravi Vladarjev manifest narodu - Imenovanje nove vlade - Narodna skupščina razpuščena - Sprememba zakonov o zaščiti države in o tisku - Razpust oblastnih in občinskih samouprav - Dr Maček o novi situaciji Kraljev manifest na narod Včeraj je bila po vsej državi objavljena naslednja proklamacija N5. VeL kralja Aleksandra I.: Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njihova bodočnost m? nalagajo, da se kot vladar in sin te zemlje obračani neposredno na narod in da mti odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku naiaga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel ie čas KO MED NARODOM IN KRALJEM NE MORE IN NE SME BITI VEČ PO-SDFnoVALCA. Tekom tolikih prestanih naporov In tolike potrpežljivosti, ki sem jo pokazal v izvrševanju s*""' 'u dolžnosti, je molo dušo tr^af nhnnnf klic naših narodnih množic delavnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so, vodene po svojem naravnem in zdravem razsod-ku, že davno videle, da se ne more več iti po potu. po katerem se ie dosedaj šlo. Moja pričakovanja kakor tudi pričakovanja naroda, da bo razvoi našega notranje-političnega življenja prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobiva vedno bolj negativno obeležje. Od tega imata narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s tem prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoi zunanjih odnošajev naše države. kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene poFtične strasti zlorabljati v taki meri. da ie postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini, so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi pa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami in osebami, so postali absolutno nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edinstva. pričenja — tak, kakršen ie — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinjevanja. Sveta moja dolžnost ie, da z vsemi sredstvi čuvam dr- žavno in narodno edinstvo in jaz sem odločen, da to dolžnost izpolnim brez ko-lebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to ie najvišji cilj Moje vladavine, a to mora biti tud! najvišji zakon za mene In za vsakogar. To mi nalaga Moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalaga ljubezen do domovine in pieteta napram neštevilnim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta Ideal. Iskati zdravilo proti temu ziu z dosedanjimi parlamentarnimi izpremembami vlade ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami. bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poskusi, zarad' katerih smo že izgubil) nekoliko zadnjih let Iskati moramo nove me. tode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo sv o-jega kralia in da bodo oni Moji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naoo-rih, ki imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, k? bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odločujem: Ustava Kraiievine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. iuniia 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostaneio v ! veljavi, dokler se po potrebi z Mošim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena I!, se p t. 1927. se raz-pnšča. S tem, da sporočam to svojo odločitev Svojemu narodu, naročam vsem oblastvom v državi da po njej posto-pajk), a vsem in vsakomur zapovedujem. da se ii pokoravajo. V Beogradu, dne 6 jan. 1929. ALEKSANDER s. r. Nova vlada Beograd, 6. januarja. Nova vlada, ki je bila imenovana v minuli noči. je sestavljena tako-Ie: ministrski predsednik in notranji minister: general Pera Živkovič, komandant kraljeve garde; minister brez portfelja: NIkola Uzunovlč, narodni poslanec; minister zunanjih del: dr. Vojfslav Marinkovič, narodni poslanec; minister saobračaja: dr. Anton Korošec, narodni poslanec; minister financ: dr. Stanko Š vrl juga. direktor Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu; minister Drosvete: Boža Maksimovič, narodni poslanec; minister pravde: dr. Milan Srskič. narodni poslanec: minister poljedelstva: dr. Oton Frangeš. univ. profesor v Zagrebu; minister za šume in rude ter zastopnik ministra za agrarno reformo: Lazar Radivojevič, narodni poslanec; minister javnih del in zastopnik ministra pošte in brzojava: Stevan Savkovič narodni poslanec; minister za socija'no politiko in zastoonik ministra trg. in industrije dr. Mate Drinkovič, bivši minister; minister ver: dr. Tugomir Alaupovič, nodpredsednik Državnega sveta: minister za narodno zdravje: dr. Uroš Kralj, sanitetni referent v Sarajevu minister vojske in mornarice: general Stevan Hadžič. Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni drž. upravi Beograd, 6. jan. Današnje »Službene novine« objavljalo naslednji zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi: ČL 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna monarhija. ČL 2. Kralj je nositelj vse oblasti v državi. Kralj Izdaja in proglaša zakone, postavlja uradnike in vse vojaške čine. Kralj je zapovednik vse sile. On daje rede in druga odlikovanja. ČL 3. Kralj vrši amnestijo za vsa kazenska dejanja. Amnestija se lahko da pred otvoritvijo kazenskega postopanja, med postopanjem in po izrečeni obsodbi. Amnestija je splošna ali pa posamezna. Kralj vrši pomilovanja in more že prisojeno kazen oprostiti, zmanjšati ali pa ublažiti. Čl. 4. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami Kralj objavlja vojno in sklepa mir. Čl. 5. Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, čim dopolnita 18. leto. ČL 6. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj se ne more klicati na odgovornost in ne mo e biti tožen. ČL 7. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada kralj Aleksander I. iz dinastije Karadjo djevičev. Kralja nasleduje njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po vrsti prvorojenstva. če kralj nima moškega potomstva, si določi naslednika iz stranske linije. ČL 8. Kraljevski dom sestavljajo:: kraljica-soproga, živi predniki kraljevi v prvi liniji živi potomci kralja v prvi lin ji s svojimi soprogami, rodni bratje kralja in njihovi potomci s soprogami Sestre kralja-vladarja in vsi potomci, ženski potomci do omožitve. Stric kralja Aleksandra I. knez Arzen, knez Pavle s soprogo in s potomci, ženski potomci do omožitve. Čl. 9. Kralj prebiva stalno v državi. Če se pokaže potreba, da gre kralj za krajši čas 'z države, ga zastopa po pravu prestolonaslednik. Čl. 10. Če prestolonaslednik ni polnoleten ali če je zadržan, zastopa kralja min. svet. Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih ,daie kralj. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki ne ustvarja trajne nesposobnosti. ČL U. Namestniška oblast pripada prestolonasledniku, ako je polnoleten. Če je mladoleten ali pa duševno ali telesno bolan, potem vrši kraljevsko oblast name tništvo. Na mestništvo tvo.ijo tri osebe, ki jih kralj določi s posebnim aktom ali z oporoka Istočasno določi kralj vsakemu namestniku tudi z menike. Če je eden od treh namestnikov začasno odsoten ali sprečen, bosta kraljevsko oblast izvrševala ostala 2 naslednika. Na Iznraznieno mectn namestnika prhaja njegov zamenik. Čl. 12. Za vzgojo nedole.nega kralja skrbe namestniki. Za imovil no nedoletnega kralj « skrbe varuhi, določeni s kraljevo oporoka Če umrli krali ni določil varuhov, iih 'menujejo namestniki. ČL 13. Če krali umre ali poda ostavko, prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, tako vlado ter objavi to narodu s proklamacijo. Čl 14 Kraljeva dvorovin* (civilna lista) se določi z zakonom. Čl. 15. Kralj imenuje p edsednika in člane ministrskega sveta, ki so neposredno podrejeni kralju in vrše posle z njegovim pooblastilom v posameznih g anah državne upra ve. Število ministrov določa kralj. Predno ministri nastopijo službo, prisežejo kralju zvestobo. Čl 16 Ministri so odiovorn' kralju. Kralj sme obtožiti ministra. ČL 17 Ministre sod' državno sodišče Državno sodišče je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in iz treh kasacjskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. Predsednik ka^acijs kega sodišča je predsednik državnega sol šča. N"t nčn jš? odredbe o ministrski odgovornosti bo vseboval poseben zakon. Čl. 18. Krali Izdaja in progfrša zakone z ukazi, ki imajo moč zakona. Ukaze sopodpisutej* uredsednik m?nrstrskega sveta, resorni minister in minister pravde. Minister pravde postavlja pod ukazni zakon državni pe-at in sk bi, da se zakon razglasi v »Službenih novinah«. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, ako zakon sam ne določi drugače. ČL 19. Upravno oblast vrše posamezni ministri v posameznih granati uprave na podlaei kraljevega pooblastila. ČL 20. Sodna oblast se vrš' v vsej državi v Imenu kralja. ČL 21. Ta zakon stopi v veljavo In dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Za njegovo izvršitev skrbi predsednik ministrskega sveta. Beograd, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. Podpisi vseh ministrov. Narodna skupščina zapečatena Tudi dosedanjemu predse-faiku vstop prepovedan kluba na Terazijah. Okrog 10. ure je prišel predsednik Narodne skupščine tlija Mihajlovič. toda skupščinski policijski komisar Jovanovič ga je že pri vhodu ustavil ter mu sporočil da mora no naročPu vlade vsakomur zabraniti vstop v skupščinske prostore. Vrata Narodne skupščine so bila tekom dopoldneva zapečatena. Beograd. 6. jan. Po odredbah vlade, ki so bile izdane tekom noči. je bila Narodna skupščina danes zaprta, tako da nima nihče več orstooa v skupščinske prostore Zadnii so bili v Narodni sknoSčin-i Liuba Davidovič Milan Oo' in dr Ve'JkoviČ. k! so v z?odn.iih jntran»ih urah oospravili tajništvo demokratske stranke in dali prenesti arhiv v prostore demokratskega Novi ministri prevzeli posle Beograd, 6. jan. p. Novoimeno-vani ministri so tekom dopoldneva prevzeli po§le v svojih resorih, večinoma od najvišjih uradnikov. Ministri Frangeš, Švrljuga in Drinkovič so preko pravoslavnega božiča odpotovali v Zagreb. General Kalafatovic pomočnik zunanjega ministra Beograd, 6. jan. Kakor se zatrjuje je bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan general Danilo Kalafatovič za pomočnika zunanjega ministra. Bolezen ministra Marinkoviča se je zopet poslabšala. Novi minister dvora Beograd, 6. iairuarja. Ukaz o imenovanju našeza dosedanjega poslanika na Dunaju. Bore Jeftiča za noveza ministra dvora, še ni podpisan. Opaženo oa ie da vrši z. Jeftič dolžnosti ministra dvora od sinoči, a dosedanji minister dvora Draeocnir Jan-kovič. ie stavlien na razDoloženie ministrstva zunanjih zadev. Razpust občin in oblastnih samouprav Beograd, 6. januarja, p. V današnjih »Službenih Novinah« je objavljen sledeči zakon: § 1. Vse občinske uprave v vsej državi se z današnjim dnem razrešujejo § 2. V občinah mest Beograd. Zagreb in Ljubljana bodo postavljeni s kraljevim ukazom na predlog ministra notranjih del nove občinske uprave. § 3. V ostalih občinah bodo postavljali nove občinske uprave veliki župani. § 4. Sestava in pristojnost občinskih uprav ostane še nadalje ista. kakor je predvidena v dosedanjih zakonih o občinah. (Uredbe, statuti itd.) § 5. Istotako bodo veliki župani razrešili vse dosedanje občinslki beležnike in bodo postavili nove. § 6. Veliki župani bodo postavili v vseh oblastih komisarje, ki bodo vodili vse nadaljnje posle dosedanjih oblastnih skupščin m oblastnih odborov. Podrobnejše dolčbe o poslovanju teh komisarjev bo izdal minister notranjih de!. § 7. Vse določbe zakonov, uredb, statutov, naredb in pravilnikov, ki so v nasprotju s tem zakonom, se razveljavljajo. § 8. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, čim bo objavljen v »Službenih novinah«. Obvestilo ljubljanskega župana Ljubljana, 6. januaria. Veliki župan ljubljanske oblasti je danes ob 10 izdal po ua-Iogu vlade sledeče obvestilo: Današnje »Službene Novine« bodo objavile naslednje ukaz: 1. Ukaz o novi vladi. 2. Kraljev nagovor na ministre. 3. Kraljev proglas na narod 4. Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni opravi. K temu pripominjam da je ustava suspendirana. B. Zakon o izpremembah in dopolnitvi zakona o tisku. K temu pripominjam in Vas obenem uradno obveščam, da prevzame oenzuro od danes naprej policijska direkcija v Ljubljani in da bo vsak list, ki bi komentiral ali kritiziral v neugodnem smislu, konfinci-ran. 6. Zakon o izpremembi in dopolnitvi ta-kona o zaščiti države. 7. Zakon o izpremembi zakona o oblastni in sreski samoupravi in zakona o občinah. Sestanki javna zborovanja in privatna zborovanja strankarskega značaja so do nadaljnega prepovedana. Veliki župan je tekom današnjega dopoldneva izdal v smislu teh ukrepov podrobna navodila vsem podrejenim oblastvom in Poostritev zakona o tisku Beograd. 6. jan. DanaSnie »Službene No-vtne« objavljaio naslednii zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tisku: § 1. Člen 2 zakona o tisku se ukine. § 2. Člen 18 zakona o tisku se menfa in sa riasi: Novinaim tn soiskom tiskanim v inozemstvu in onim ki soloh Drfhaja-io od zrniai kakor tudi predmetom. izdelanim mehaničnim in kemičnim ootom namenjenim za razmnoževanje ostvariene misli risbam ali sličnim drugim predmetom in predmetom na ta način razmnoženim, lahko notranji minister prepove uvoz v državo. Ta zatrt ana se obiavi v »Službenih Novicah« ter ima za oošledioo. da se te srtvari ne smeio prevažati po pošti železnici oaf-niktfc in ostalih prometnih sredstvih Policijska oblast lahko te prepovedane tiskovine pvsod zapleni § 3 Čl 9. zakona n tisku se menia in se glasi: Prepoveduie se razpečevanje oovin in drugih tiskanih spisov ako vsebuieio: 1. žalitev vladaria Sn članov kralieveea doma: 2. žalitev turih vladarjev: 3 neposredno pozivanje državljanov da se s silo menjajo državni zakoni: 4 težko žalitev ravne morale: 5 izzivanje mržnte proti državi kot celini versekza ak" olermenskeea razdora m ravnotaiko kadar se oosredno pozivalo državliani da s silo meniaio državne zakone: 6. ako ie v tiskanem delu podan zločin ali prestooek proti državi do ka renskem zakonu: 7. ako ie < iskanem delu razrešeno dejanje, ki se kaznuie po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi: S. ako vsebui» obrekovanj ali razžalitev dTŽavne oblasti. § 4 Člen 20. zakon n tisku se menia in se zlasi: Kraljevski dom sestavliaio: Kraljica soproza živ' predniki kra'ia v vnemi vrsti s svoiimi soorozami živi potomci kralja s svoiimi soorozami kral levi brati in njihovi potomci s soorozami sestre kralja - vladarja in ženski ootomci do ©možitve. stric kralia Aleksandra, knez Arzen knez Pa-vle s soptobo in potomci ženski potomci do omožitve. § 5. Člen 21 zak o tisku se menia ter se glasi: Zabrauo razpečavania ln prodale no-vin in spisov v vseh slučaiih čl 3. odredi ona oblast kateri ?e v srrrisiu čl. 7 zak o tisku izročit? po 5 obveznih izvodov tiskovine Prepoved Izvrfl Ista oblast z obrazloženim pismenim rešeniem proti kateremu ni pravnega teka. § 6. Člen 22 zak. o tisku se uikine. § 7. člen 27. zakona o tisku se menia in se glasi: V času volne in mobilizacije se lahko prenove izhaianie in raiznečevatrie vseh listov te drusrh tiskanih stvari če vsebuieio to kar ie cenzura zabranila. 8 8 Člen 25 zak. o tisku se ukine. § 9 Urednik novin ali začasneza lista ie dolžan brezpogojno objaviti v prihodnji Številki (ista ali spisa vsak popravek o dejstvih. iznešenih v njegovim Ustu. ki mu za pošlje oblast. § 0. člen 28 se menia in se zlasi: Urednik se oprošča dolžnosti natisniti popravek v nasledniih slučajih: 1. Ako popravek ni podpisan ali ni podpisan od one fizične aH pravne osebe keiere ime ie imenovano v spisu. 2. Ako re popravek ki za oošHe Privatna oseba dvakrat večji od oooravliene-ga spisa. 3. Ako vsebuie oooravek nre-greške ali prestopke proti zakonom aAi če je spisan nevljudno 4. Ako ie oooravek napisan v druzem ieziku nezo ono kar popravka. 5 Ako ie poteklo 6 tednn od dr~-va obisve pooravlieneea spisa § 11 Člen 33. se mnia in se zlasi: Za kaznjiva deianla in orestooke o tisku odgovarjajo skupno pisec, urednik. lzda?atell. tl-skarnar in razpečevalec oo določbah ka-zense-kza zakona zakona o zaščiti države odnosno po odredbah zakona o tisku. Odredibe Člena 34. 35. 36. 37. 38 in 39. zakona o tisku prenehajo v kolikor so v nasnmtin z druzimi členi § 12. Člen 72 zakona o tisku se ukinia § 13. Kazniva deiania za katera so določene v 8 do zla vin zakona o tisku kazni ki so biažie od kazni, ki Tih ra ta deianla določa kazenski zakon in zakon o raščiti lavne varnosti in reda v državi se bodo kaznovala do kazenskem zakonu, oziroma po zakonu o zaščit; javne varnosti in reda v drfavt § 14 Minister nctraniih del lahko prenove nadalmie izdaiarre časopisov: 1. Ako ie list M 3krat zaplenelen v enem mesecu. 2 Ako list ne natisne v naslednii številki abl^neza popravila 3 Ako se denarna zloba na kateTo ie bila odgovorna oseba ob s oren a ne plača v 3 dieh Pod prepovedjo izhalania lista se razume stalna prepoved Jzhnlanfa lista, z drugimi besedami: prepoveduje se nadalinie Jzhaianie Šteta. čeprav bi bil priiavHen v drugi obliki aH z druelm obrazcem, kakor le list ki Je bil prepovedan. § 15 Vse določbe zakona o tisku, ki na-sprotuieio določbam teza zakona se razveljavljajo § 16. Ta zakon stopi v veliavo in dobi obvezno moč. ko se razzlasi v »Službenih Novinah« Razširjenje zakona o zaščiti države Prepoved plemenskih m verskih strank - Novi predpisi za shode Beograd, 6. januarja. V današnjih •Službenih Novinah* je objavljen sledeči zakon o dopolnitvah in izpremem-bab zakona o zaščiti države: § !. Kot zločin v smislu kazenskega zakona se bodo smatrala naslednja dejanja: 1. Pisanje, izdajanje, tiskanje in raz-pečavanje knjig, novin plakatov ali objav, kojih namen Je hujskatl na nasilje proti državni oblasti in splošno ogrožanje javnega miru ali Javnega reda. To velja tudi za vsako pismeno aH ustme-no propagando ali nagovarjanje drugih, naj bi spremenili politični ali socijalni red v državi z zločinom nasiljem aH s kakršnokoli druao vrsto terorizma. Jih namen Je propagirati komunizem, anarhizem ali terorizem aH udruženj, za poias'tev oblasti, kakor sploh onega, kar ie navedeno v prejšnji točki. 2. Organiziranje, podpiranje ali šču-vanje članov posameznih udruženi ko- 3. Izdajanje v zakup ali kakršno drugo odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb, ki hnajo za celi pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega kar Je navedeno v gomiih dveh točkah, ako Je dotlčn?. ki ie zgradbe ali prosto-e odstopil, vedel za kaj se bodo uporabljali. 4. Organiziranje, združevanje ali propaganda, ki gre za tem. da se izzivajo pobune. raetežl, nepokorščina aH nezadovoljstvo med vojaštvom aH da se državljani aH vojaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim aH pa da se preprečujte, onemogoča ali omejuje proizvodnja, popravilo ali prenos vojnega materiiala aH pa preskrba vojske s potrebščinami kakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojske, kakor tudi vsaka priprava, poskus ali izvršitev z namenom, da se porušijo aH uničijo objekti, ki služijo Javnemu prometu, javnim ustanovam In protrebam. 5. Kdor stopi aH vzdržuje stike s kakršnokoli osebo aH družbo v inozemstvu z namenom, da prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi oriprave za revolucionarno aH nasilno spremembo sedanjega političnega stanja v državi aH kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točsah kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe aH družbe od strani nekoga na teritorija naše kraljevine, ako ta oseba aH družbe dehijejo proti sedanji ureditvi, pravnem redu In javnemu miru naše države. 6. Proizvajanje aH zbiranje orožja. oriD av aH ek«plzlvnih snovi za enega Izmed zgoraj označenih cfliev, kakor tudi vsakršno skrivanje teh predmetov. 7. Priprava, poskus ali Izvršitev umora kakršnegakoli organa oblasti. S 2. Kdor zakrivi kakršn koli krivično delanje, navedeno v čl. I tega zakona, bo kaznovan s smrtjo aH z Ječo do 20 let. Predmeti krivičnih deiauj bodo zaolenienl. 0«e*>e. ki ved°. da se nf!„„vi)3'i njrvi»f>en? v čl i. pa tega ne prijavijo pravočasno nosite-Ijeai državne oblasti, bodo kaznovani z ječo do 20 tet Zaradi hitrejše In lažje izsleditve krivcev ie dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne preiskave tudi ponoči. Razpust verskih in plemenskih strank § 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v čl. 1. tega zakona tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženia in politične stranke, ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da ie treba izpremenitl obstoječi red v državi. Ravnotako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, Id nosijo versko ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje v koli-kor to ne spada pod čl, 2. tega zakona z zacorom do 1 leta in z globo do 50.000 Din. § 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje, kakor so navedeni v čl. 1. in 3. tega zakona. Je vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana), one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Ako v roku od 1 meseca to dovoljenje ni izdano. Je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena. Kdor postane član takega društva. aH ga podpira, se kaznuie z zatv>rom do 3 mesečeve. Ali Je društvo političnega značaja, odloča velik} župan on° oblasti kjer ima društvo svoj glavni sedež. Prirejanj® shodov § 5. Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v zaprtih prostorih, kakor tudi vsj sestankj brez predhodnega dovoljenja pristojne policijske oblasti. Prijave za shod. odnosno sestanek je treba vložiti najpozneje tri dni oopret V prijavi Je treba naznačitl dnevni red shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev in z globo do 5000 Din. Na vsak shod al| sestanek bo pristojna policijska oblast poslala svojega uradnika kot komisarja. k| ima dolžnost razpustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov aH odredb. Ravno tako je treba v istem roku iz-poslovati predhodno dovoHetile policijske oblast? za vse manifestacije in obhode. Kdor postona drugače, kakor tn-di oni ki ne poslušajo zanovedi oblast) ob razpustu shodov, sestankov, manifestacij in obhodov, se kaznulelo v ko-Ukor v tem dejaniu nI druge krivice Iz tega zakona aH iz drugega zakona, z zaporom do 6 mesecev. Predtnsj za uoorabo vojske § 6. Državna po|lciiska oblast lahko zahtev?! od na'hržjega komandanta vojske volaško asistenco za vzdrževanje javne varnosti, če se pokaže, da v ka- kem konkretnem, težjem primeru niso dovoljni oni organi, ki so določeni za čuvanje osebne in premoženjske varnosti. Podrobnejše odredbe o načinu upo rabe vojske bo izdal ministrski svet. § 7. Kadar se v kako občino aH srez pošlje vojaštvo radi ogrožene varnosti, potem je prebivalstvo dotlčne občine, odnosno sreza dolžne, da Iz svojih sred st©v vsaka hiša po svojem premoženj skem stanju skrb! za prehrano in druge potrebščine vojske. Zbiranje teh potrebščin vrši pod vodstvom in kontrolo državne poHcijske oblasti prve stopnje dotična občinska oblast ki ie dolžna izročati zbrane potrebščine pravočasno vojaški oblasti. Tudi vse druge stroške, ki bi Jih Imela država vsled te uporabe vojaštva, nosi prebivalstvo. Če pa se red kmaiu vzpostavi, se lahko prebivalstvo oprosti olačania povračila teh stroškov, ki padejo v tem primeru v breme državne blasraine. PreMvalstvu se v takih primerih lahko tif*l vrne vse ono. kar ie že dalo za vojaštvo. Odredbe proti postopačem § 8. Osebe, ki so osumljene vlačuga.ija ki pljančujejo In blodno zioravllajo čas in ki ne morejo dokazati da se prežlvlj.ijo na pošten način se kaznujejo z zaporom do 3 mesecev. Razen tega se kot osebe «1 mo-ralno niso neoporečne In ki so nagnenje k zločlnstvu. lahko po?Hei0 po prestani kazni v prisilno delavnico. Mladoletni, ki niso ob-so|enl na zapor, se oddajo v vzgolevallšče. v katerem lahko ostanejo največ pet let, če niso Izpolnili 16. leta. in lahko ostanejo tam do polnoletnosti. Minister pravde se pooblašča da Izda uredbo o postopanju za printer pošiljanja takih oseb v zavod za prJsflno delo In vzgoJo odnosno moralno popravljanje mladoletnih. Osebe, ki kršijo red in mir, se lahko z odlokom upravno-policijske oblasti T. stopnje poleg zaporne kazni obsodilo na Izgon v drugI kraf, Iz katerega se ne smelo oddalMt! brez dovoljenja pristojnega velikega župana, odnosno upravnega mesta Beograda. Kdor se kUub temu vrne. se kaznuje z zaporom in ponovnim Izgonom Novi predpisi za nošnjo orožja § 9. Kdor Izdeluje eksplozivne snovi In priprave ali orodie. potrebno za njihovo Izdelavo ali posamezne dele. nabavila, čuva ali drugim prodaja, četudi ve aH more niis-Utl. da so namenienl za uporabo pri kakem zločinu, naštetim v § 2. tega zakona, se kaznuje z lečo do 3 let. § 10. Kdor je pooblaščen, da Ima eksplozivne snovi, pa postopa ž njimi proti obstoječim pravilnikom in naredbam pristojne oblasti In povzroča s tem Škodo aH nevar-nost za premoženje, življenje in zdravje drugih, se kaznuje z denarno globo od 10 do 10.000 Din Po obsegu kazenskega dejanja hi po premoženjske® stanju. § 12. Brez dovoljenja državne upravne policijske eblastl T. stopnje ne sme nihče nositi, niti Imeti orožja. Minister notranjih del bo Izdat pravilnik, po katerem bodo postopale policijske oblasti pri Izdaji dovoljenja za nošnio in posest orožla ln o upo-rabi kazenskih določb za nedovoljeno noš-rjo In posest orož]a. Prepovedane stavke javnih nameščencev § 13. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojnih administracij, uslužbenci samoupravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zaporom 6 mesece? do 8 let, hujskači in kolovodje tudi denarno do 10.000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezi8tenc6i kršenja pravilnega toka poverjene jim službe ali dela Minister uo-tranjib del bo v sporazumu z ministrom vojske in mornarice izdal uredbo o poziva^ nju teb uradnikov odnosno uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih § 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti druge osebe, da ne delajo, se kaznujejo z isto kaznijo kot v člena 13. tega zakona, ako njihovo dejanje ni ocenjeno za hujši pregre-Šek. Z isto kaznijo se kaznujejo ravnotako tudi osebe, ako se ne razidejo na poziv oblasti, da se odstranijo z mesta, kjer so se nedovoljeno zbrale. Prepoved hujskanja § 15. Kdor na javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih, ali kje drugje nosi ali iznaša kake znake,' zastave ali napise kot znak pozivanja ali hujskanja, da se ustvari javno mišljenje, da je treba namenjati obstoje« pravni red t drugim, se kaznuje e kaznijo, predvideno ▼ členu 13. tega zakona § 16. Vsaka udeležba pri manifestacijah preti organom državnih oblast j se kaznuje z zaporom do 1 leta in denarno globo do 3000 Din Sodni postopek § 17. Kadar je obtoženec pozvan k zaslišanju, pa se skriva, pobegne ah ga siploh nj v mestu bivanja 3 dni po pozivu in se to ugotovi z uradnim oo-ročfloim pristojne oblasti, ga sodišče ne bo več pozivalo preko službenih novin. niti preko njih vršilo obvestila, marveč bo vse sodne odloke, ki se mu imajo Jzdafi. prilepilo na dom njegovega zadniesra stanovania ali poslovnega bfva??5ča fn na sodni deski ter se smatra to za pravornočno važno s-fede Stetla rokov. § 18. Tudi za dejanja iz tega zakona, zag^eš^na potom tiska, se aporab-liaiio oredoisf tega zakona. § i9 Vsa kamjiva deiania po tem zakonu sodiio državna sodišča po svobodnem sodnikovem prenričanin ter se smatralo tožbe no tem zakonu za nui-ne. ki imaio prednost pred vsem: drugimi. Splošni del kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo (§1—81.) se uporabi v vsem za vsa krivična dejanja PO tejn zakonu. Izvzomši § 84 kaz. zak. za kraljevino Srbijo se krivci lahko obsodijo na smrt za vsak zločin po tem zakoito. ako je obtoženec v časti doj?p;n dovršil 18. leto. § 20. Vse temu zakonu nasprotujoče odredbe splošnega kazenskega zakonika in d!rug?h kazenskih zakonov ter zakona o tisku ter društvenega in zborovalnega zakona, zakona o nošnji orožja in vseh drugih zakonov, se razveljavijo, ko stopi ta zakon v veljavo. . 21. Ta zakon stopi v veliavo in dobi obveznost, ko se objavi v »Službenih novinah*. Beograd, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. Podpisi vseh ministrov. Cenjenim naročnikom! Prvi številki leta smo priložili položnice brez izjeme vsem naročnikom, da morejo obnoviti naročnino za leto 1929. Naročnina ostane neizpremenjena in znaša: za tuzemstvo po pošti mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din, celoletno 40 Din; v Ljubljani, Mariboru in Celju, ako se list dostavlja po naših raznašalcih na dom, mesečno 1 Din več; za inozemstvo mesečno 6 Din. Zaostanki naj se poravnavajo takoj s prvim nakazilom letošnje naročnine do 10. j"anuarja t 1. Priporočamo cenjenim naročxiikom, da plačujejo naročnino vsaj za 3 mesece vnaprej, da prihranijo upravi delo in stroške na položnicah. Tudi prosimo naročnike in čitatelje, da širijo naš list med znanci in mu skušajo pridobiti novih naročnikov. Upravništvo «Ponedeljka». Prve seje živkovičeve vlade Nočna seja pod vladarjevim predsedstvom. — Odobreni novi zakoni. — General Živkovič o programu nove vlade. Beograd, 6. jan. Prva seja nove vlade generala Živkoviča se je vršila že sinoči na dvoru takoj po imenovanju. Seji je predsedoval Nj. Vel. kralj. General 2ivkovi6 je najprej prečital ministrom besedilo kraljevega manifesta na narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za tem je kralj imel na ministre nagovor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Kraljeve besede so napravile na vse prisotne ministre izredno globok vtis. Nato je ministrski svet odobril predložene zakone o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, "zakon o izommpmbi tiskovnega zakona o izpopolnitvi zakona o oth> lastni in občinski samoupravi in dopolnilni zakon k zakonu o državni zaščiti. Seja ministrskega sveta na dvoru je trajala do pol 12. ure ponoči. Opoldan od 12. do 13- se je vršila druaa seja ministrskega sveta. Po seji je došlo pred zgradbo ministrskega predsedpištva do zanimivih prizorov. Novinarji so po svojem običaju počakali posamezne ministre in hoteli izjave. Ministri so odklanjali sleherno izjftvo in opozorili novinarje, da bo nova vlada o svojih sejah in o svojih važnsjših sklepih izdajala stalne kmunikeje. Ministra pravde dr. Srskica so novinarji obsuli z vprašanji, kako bo nova vlada uredila novinarsko službo Okoli ministra in novinarjev se je v hipu zbrala velika množica ljudi. V tem se je na vogalnem oknu drugega nadstropja novega dvora pojavil kralj. Ko je množica opazila vladarja, mu je priredila ovacije. Kralj se je zahvalil s poklonoin. Malo za tem je zapustil palačo predsedni« štva predsednik nove vlad«, general Živkovič. Novinarji so ga naprosili, naj bi kot predsednik vlade ukrenil, da se bo mogla poročevalska služba nemoteno vršiti, kar je general Živkovič obljubil Na vprašanja, kaj bi mogel reči o položaju, je general Živkovič odvrnil: »Odločeni smo delati. Pravim, delati, ne pa govoriti!« Glede novinarske službe na je general Živkovič odvrnil: >0 tem se bomo še dogovorili, potrpite malo.« Vtis beograjskih dogodkov v Zagrebu Dr. Maček hvali odpravo ustave, češ sedaj je svobodna pot, da se ustvari «ideal hrvatskega naroda». Zagreb, 6. jan. Predsednik HSS . in KDK dr. Vladko Maček se je vrnil | davi s prvim beograjskim brzovlakom v Zagreb. Nato se je pod njegovim predsedstvom ob 11. dopoldne vršila v Hrvatskem seljačkem domu seja vodstva HSS. Vstopajoč v Hrvatski selja-čki dom so vsi člani vodstva kazali izredno dobro voljo. Na seji je dr. Mačehe obvestil ostale člane vodstva o svojih avdijencah pri kralju. Po seji. ki je trajala preko poldneva, je dr. Maček da! novinarjem naslednjo izjavo: »Telovnik je odpet, kakor vidite. Vi-dovdanska ustava, ki je nad 7 let tlačila hrvatski narod, je zrušena. Razpadla je ne samo v zavesti naroda, temveč tudi faktično s sklepom Nj. Vel. kralja. Čvrsto verujem v slogo in zrelost in s tem v moč hrvatskega naroda in v to. j da nam bo uspelo opirajoč se na ve- j liko modrost Nj. Vel. kralja, ustvariti 1 ..................iinillil ideal hrvatskega naroda: da postane hrvatski narod gospodar v svojem domu v svobodni Hrvatski.« S tem se je dr. Maček poslovil od novinarjev in odšel na svoj dom. Vodstvo HSS je odložilo svoje na-dalnje seje do prihoda Svetozarja Pribičeviča v Zagreb po pravoslavnih božičnih praznikih. Zagreb, 6. jan. Ko se je v dopoi ■ danskih urah razširila po mestu vest o izrednih dogodkih v Beogradu, se je vsega prebivalstva polastila izredna radovednost in zanimanje za državno preureditev, ki je bila izvršena teikom sinoenega večera. Ko so izšla prva iz-danja zagrebških listov, so jih pa-santje na mah razgrabili. Po ulicah so se tvorile male gruče, ki so živahno komentirale dogodke. Policija je bila ves dan v pripravljenosti. Po vsem mestu je ves dan vladal mir in red. Iiniuii............... KINO IDEAL Novol Premijera Novol •U »Pekel ljubavi (Marter der Liebe) Film o veliki materinski ljubezni, drama, ki seže slehernemu gledal* cu do srca. — V glavni vlogi OLGA ČEHOVA Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Veliki knez Nikolajevič f Niza, 6. januarja. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je umrl zaradi oslabelosti srca. S E □ B □ □ □ 13 B □ B □ □ ^.^LiiLslLiitiLflLsIlilUiliLilUl! Senzacija! Samo še danes/S ti A DDV E nn v najnovejšem filmu atrakcij in bravur Njegovo najjačje orožje fimsko delo, ki je vzbudilo sploš* no odobravanje senzacij željne publike in ki je znova ojačalo | priljubljenost j HARRY PIELA j Predstave ob 4., pol 6., pol 8 in 9. Telefon 2124. Telefon 2124.j ELITNI KINO MATICA. I Pir-" Pokojni veliki knez je bil najstarejši sin velikega kneza istega imena in je bi rojen 18. novembra 1856 v Ljeningradu. Nikolaj Nikolajevič se ie odlikoval v letih 1877 do 1878 na prelazu Sipki in pred Plevno. Leta 1894 le postal eeneralni adjutant. leto dnj pozneje pa generalni inšpektor konjenice. Deset let Dozneje ie prevzel predsedstvo Sveta za deželno obrambo in vrhovno poveljstvo Ljeningrajskega vojaškega okraja. V času od 2. avgusta 1914 do 5. septembra 1915 je bil vrhovni poveljnik ruske armade nato Da carjev namestnik v Kavkazu in vrhovni poveljnik kavkaške armade L 1918. ie zapusti! Nikolajevič na angleški vojni ladji Rusijo. Nazadnje je žive! v Južni Franciji in ie splošno veljal za voditelja in pretendanta na ruski prestoL Pofleduflefc X Ii Medklubska smuška tekma Debela plast snega, ki pokriva letos od Novega lata todi vso okolico LJubljane in »udi toervihišm smučarjem ugodjio priliko za vežba-f«"e v najbližji okolici, je omogočila smučki sekciji SK Ilirije izvedbo dobro obiskane mediklub-ske smuške tekme, ki se je vršila včeraj do-»aldne v severczapadneni delu ljubljanske okolje«. Proga IS kin, ki je biia povsod dobro markirana z rdečimi papirji, je vodila od starta pod brezami na robu Tivolskega goada za Koslerjevkn vrtom do rezervoarja, odtod preko Šišenskega vrba (427 in RaJcovmika na Večno pot. Skozi Koseze in Podutik, kjer je hilo za tekmovalce pripravljeno toplo otoepčilo, se je proga dvignila na Veliki vrh (440 m) ter se vrnila mimo Andreja na Brdo, odkoder se je preko Glinščice zopet metrov) ob roku Debelega hriba mimo Mostca stavljen le par metrov višje od starta, obrnila na Večno pot. Z Večne poti je krenila na Zgornji Rožnik, dalje mamo Drcojka k Čadu, odtod pa po sankališču do cilja, ki je bil polimeri 26 prijavljenih tckanovalcerv, med njimi 4 iz Kočevja — na katere je bilo treba zaradi zamude vlaka čaikati preko napovedane ure xa start — je nastopilo na startu 20 vozačev, med njimi tudi državni prvak Joško Janša. Svoje tekmovalce so razen prireditelja postavili še smuški klub «L}ui>'jana<>, SK Kočevje ter po 1 TK Skala in podružnica SPD v Kranjski gori. S polurno zamudo je dal starter znamenje za odhod prvega tekmovalca. V polmtouitnem presledku je nato zdrčalo za njim ostalih 19 konkurentov. Med starimi in rutiniranimi tekmovalci je bilo opaziti tudi mlajše moči ki so šele prvič stopale v borbo za športne uspehe. 2e po 15 minutah se je vrni! dober vozač Stane Sporn, ki je zlomil smučko; z njim je Skala izgubila tudi edinega tekmovalca. Še trem je med potjo usoda — ali bolje slaba maža — vzela voljo, taiko d3 so sneli tekmovalne številke in prišli na cilj — pv bližnjicah. Ostali so v treh večjih presledkiho prevozili vseli 13 na progi razmeščenih kontrol. Na cilju. Tekmovalci so bili po kakovosti razdeljeni na tri kategorije, in sicer: I. semorje, II. tekmovalce, ki še niso dosegli placementa in III. novince. Doseženi rezultati so naslednji: v I. kategoriji: 1. Janša JoSko 1:19:26; 2. Režek Boris 1:25:45; 3. Jedko Boris 1:33:36 (visi trije SI< Ilirija). v II. kategoriji: 1. Gostiša Danilo 1:37:52 ; 2. Frank Stane 1:38:17; 3. Frelih Ivo 1:38:27; 4. \Vissiak Aleksander 1:39:49; (vsi štirje smuški klufo »Ljubljana«); v lil. kategoriji: 1. Košir Fedor (srn. ki. Ljubljana) 1:3S:40; 2. Bleiweis Jano (SK Ilirija) 1:40:58 ; 3. Kavčič Drago (SPD Kranjska gora) 1:43:07; 4. \Val!ner Leon (SK Ilirija) 1:43:38. Ostalih pet, ki ie še prevozilo progo, se je plasiralo na naslednja mesta: v II. in III. kategoriji. Doseženi časi, posebno v prvi kategoriji, so prav dobri in kažejo, da se naša smučarska elita dobro pripravlja za mednarodno komkurenoo. Prireditev je bila prav dobro organizirana in je potekla brez vsakega incidenta. Na cilju se je nabralo po 11. uri par sto gledalcev, ki so nestrpno pričakovali in burno pozdravljali vsakega tekmovalca. Čuden vtis je napravilo, da na cilju razen kluibovih funkcijonarjev ni bi-io zastopnika vrhovne r imsko-koli 500. Ostale nogometne tekme DUNAJ: FAC : Hertha 5:0 (2:0, Austria : Wacker 3 : 2 (2 : 1). Ostale nogometne tekme so bile zaradi slabih tal odpovedane. NUERNBERG: Južna Nemčija : Dunaj 5 : 0 (0 : 0)! PRAGA: Sparta : Teplitzer F. C. 5 : 3 (2 : 1). BERLIN: Hertha : Kickers 4 : 2. ATENE: Bocskay (Budimpešta) : Olvm-piakos 7 : 2. Cnrih: Blue Star : Gra?h->ppers 1:0; Wintertour : Young Fellow S : 2; Lugauov: St. Gallen 3 : 0. «A!riška» razstava B. Jakca v Jakopičevem paviljonu je podaljšana do 13. t. m. Mladi moški se je prestrašen stiskal v kotu ter je hotel nekaj odgovoriti, ko ga je zdajci zgrabil za vrat razjarjen zakonski mož, ga sunil k oknu, odprl okno in ga kratkomalo vrgel ven.. * Ko je mladenič letel skozi okno, je nehote mislil: — Tu je vse zaman . . . Smola! In letel je v globino . . . Ko je dosegel peto nadstropje, se ie globoko oddahnil. Spomin na ljubko plavolasko, ki jo je moral nasilno zapustiti, je zastrupi] očarljivost neprostovoljnega poleta . . . — Moj Bog! si je mislil, ljubil sem jo . . . in ona ni imela poguma, da bi priznala svojo ljubezen možu . . . Bog ž njo . . . Sedaj čutim, da je zelo oddaljena od mene in da se gotovo ne bova videla nikoli več. V tej misli je bil že dosegel peto nadstropje. Ko le letej mimo nekega okna — je znatiželjno pogledal v sobico. Za mizo je sedel mlad d*jaJc in se pridno učil. Mladenič, ki je bil vržen iz Sešitega nadstropja, je videl dijaka in se je Nedelja Treh kraljev v Ljubljani Serija predpustnih prireditev. — Dan zgodovinskih presenečenj. — Skromna nedeljska kronika. čeie iz redakcii listov pronicata v lhiblian-ski svet nove. še vse presenetiivefc novice. 2e tekom dopoldneva se ie oo kavarnah in na ulicah debatiralo križem kražem. ne preveč vidno a vendar z nekako čudnimi občutki presenecenia in negotovosti. Ulice se niso izpraznile tudi ne med opoldanskim odmorom in so bile zonet živahne tekom vseza popoldneva in še pozno v noč. Ljudie so se zbirali v gručah in čakali vedno uovih tiskanih vesti, ki iih ie »Jutro< sproti afišrralo na svoiih deskah. Obe posebni izdaji sta bili prav hitro razzrablieni. Na velikem županstvu ie bilo ves dan in še na večer izredno živahno. Delalo ie vse vprek. sledeč popolnoma novim odredbam in institucijam iz Beoerada. 2e proti večeru se ie začel oo mestu pojavljati tudi veliki lepak s kraljevim manifestom. Nedelia. ki so io podprli še Triie kralii. Nedelia. prava zimska nedelia športa, izletov — in presenečeni. V Ljubljani se ie sinoči oferiral princ Karneval z osmimi malimi in štirimi večiimi prireditvami. Po predmestjih so Dričeh že zgodai v nredoustu z domačimi prireditvami. V Šiški. Vodinatu. na Viču. Da tudi še vse druzod se ie plesalo. Harmonika Dač v tej sezoni noče izsrubiti kredita. — Večia prireditev je bila v Narodnem domu kier so se udeistvovali na priietnem večeru v resnih pomenkih in nesklalienem veseliu zvesti člani CMD in njihovi oriiatelii. — V Mestnem domu so se znašli maz. uslužbenci z družinami na svoii tradiciionalni predpustni zabavi, ki ie traiala do zzodnirh jutranjih ur. — Družina Sokola I. se ie končno enkrat tudi sama Dorazveselila v svojem domu na Taboru in prebila lep večer. — Dobro Obiskano prireditev so imeli nadalje tudi »kovinarji« v salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici. kieT so se od težkega dela utruieni liudie oddahnili na izredno prisrčni zabavi. Iz noči v dan ie kakor strela udarila presenetljiva vest. ki so io prinašali hitranitki o sestavi nove vlade v Beozradu. Prve vesti rednih izdai listov so IhKfte prenašali še nekam mimo. dočim so oozneie tm- Tudi policija je biia v svoiih prostorih na Bleiweisovi cesti ves dan živahna, a se je vsa stroza pripravljenost ootada samo v živahne oozovore in medsebojno raz-gljabHanie policiiskib orzanov. Policijska kronika v splošnem ne beleži orav nikakih dozodkov in ie v policijskih zaoorih manjkalo celo običajnih razeraiačev in orena-vdušenih roiančkov ki so sicer stalni nedeljski zostje oolicHskih zaoorov. Skrivnosten umor v Kumljanskih hribih V Brišah pod Kumom so našli je ležal ustreljen 10 Št Jur pod Kumom, €. jan. Med prebivalstvom v okolici Kuma se je te dni raznesla novica, da so našli v Brišah pod Kumom ustreljenega 50letnega užitkar-ja Benedikta Bregarja. Pokojnik, doma iz Savinjske doline, je delal pred več leti pri rudniku v Trbovljah. Tam se je seznanil z vdovo Veberškovo. pocestnico iz Bris pod Kumom, in se kmalu nato poročil z njo. Verberškova je imela iz prvega zakona hčerko, ki se pa menda ni prav dobro razumela z očmom. Kakor pripovedujejo ljudje, tudi Bregarjev zakon z Verberškovo ni bil posebno srečen. Ko je bil Bregar upokojen in se je preselil iz Trbovelj v Briše, je izročil posestvo hčerki, sam pa si je izgovoril hrano in kot v mali hišici poleg domačije. Na hčerino posestvo se je nato priženil Janez Kaljob iz šklendrovca. Radi nevzdržnih družinskih razmer je odpotoval pred štirimi leti v Francijo in se ni od takrat več oglasil. Doma sta pričeli gospodariti mati in hčerka, in to tako, da se je moral Bregar zavarovati za izgovorjeni užitek, kar je še poslabšalo že itak slabe odnošaje med njim, ženo in pastorko. Često je prišlo do tako ostrih nastopov, da je hodil Bregar k sosedom na dnino ter da je doma le še prenočeval. V božičnih praznikih je ostal Bregar doma. Sosedje so ga videli, ko je nosil na sveti dan vodo. potrebno za kosilo, ki si ga je sam kuhal. Ponoči je nenadoma počil strel, ki so ga sosedje dobro čuli. Takisto tudi Bregarjeva žena in njena hčerka, ki pa sta mislili, kakor sta izjavili pri zaslišanju, da strelja kdo zunaj hiše divjačino. Minilo je več dni, a Bregarja še ni bilo na spregled. Po desetih dneh pa se je ljudem le preveč čudno zazdelo, da ni o Bregarju ne duha ne sluha. Odšli so k njegovi hišici in. ker je bila ta zaprta, so stopili k oknu. Nudil se jjm je strašen prizor: Bregar je ležal v znak za vratmi v mlaki strjene krvi. O krvavem dogodku obveščeni orožniki iz Radeč so takoj uvedli obširno preiskavo, da izslerle morilca. Sodna obdukcija, ki se 501etnega užitkarja Bregarja, ki dni na tleh v izbi je vršila v sredo na Bregarjevem domu. je ugotovila, da je bil Bregar ustreljen s puško skozi okno. Krogla ga je zadela zadaj pod tilnikom in spredaj izstopila. Komisijja je tudi ugotovila, da je Bregar v usodnem trenutku pisal za mizo ob postelji. Ko ga je zadel strel, je še vstal in se nato zvrnil po tleh. Skoraj nerazumljivo je zakaj nista šli Bregarjeva žena in njena hčerka, ki je v zadnjem času postala nosna, pogledat, kaj je z Bregarjem. ko se ni ves teden pokazaL Preiskava se vrši z vso energijo dalje in je upati, da bo morilec kaj kmalu v rokah pravice. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Maribor. 6. januarja. Za dane« kar kratko. Predvsem nezgode: Konj je udaril 501etnega posestnika Antona Greita v Prepoli ter ga občutno poškodoval na spodnji čeljusti. Rešilna postaja ga je odpremila v bolnico. _ Pri smučanju se je ponesrečil 211etni privatni uradnik France Pečar. Nalomil si je levo nogo. Tudi njega so odpeljali v bolnico. — Levo nogo in roko si je zlomil pri padcu na ledenih tleh 361etni mlinar Alojzij Pulir iz Zg. Bistrice. Zdravi se v bolnici. Po še iz policijske kronike tole o tatovih: Odkar je maribprska policija izsledila znano nevarno štiriperesno deteljico uzmo-vičev, je tatinski posel začel popuščati. Tu in tam se pa vendar še udejstvujejo posamezni tatici. Tako je eden prišel zvečer v neko stanovanje v Vetrinjski ulici ter odnesel iz nezaklenjene sobe par novih črnih, s krznom obšitih čevljev. Družina, ki je bila ravno pri večerji, je oškodovana za kakih 400 Din. Tat je moral biti o domačih razmerah dobro poučen. To je v glavnem vsa kronika. Nedelja je potekla mirno. Ko so se t>a po prvih vesteh jutranjikov začele dopoldne, posebno pa še =5 »Pojdite mi s poti! Nisem fotograf, sem zemljemerec!« spomnil, da je zapravil vse svoje življenje v veseli družbi in se ni hotel učiti. Dragi dijak, je hotel zaklicati dijaku, vzbudil se v meni že davno pozabljene ideale. Ti si me ozdravil grehov svet-skega življenja . .. Ker pa ni hotel motiti dijaka pri učenju, je molčal in letel naprei do četrtega nadstropja in tu so zavzele njegove misli drugo smer. Pri oknu četrtega nadstropja je se-viela pred šivalnim strojem mlada deklica s črno paževo glavo. Z rokama na šivalnem stroju je pozabila na dek> in san-jarila. Mladeničev pogled je obstal na ljubkem dekletu. V njegovem srcu se je zbudilo toplo čustvo. Razumel je, da so biM njegovi prejšnji stiki z ženskami le bežen flirt in šele sedaj je razumel gloMji smisel besede — ljubezen... In zasanjal je o mirnem družinskem življenja, o pravi ženski ljubezni... Naslednje nadstropje je potrdilo njegovo željo. Ob oknu tretjera nMropjt je se« dela smehljajoča se mati, zibala svoje dete in mu pela uspavanko. — Oženil se bom z deklico s paževo glavo iz četrtega nadstropja, imel bom takole lepega otročiča in našel bom svojo srečo v družini... Todu že se je bližal drugemu nadstropju in slika, ki jo je videl tam — je pretresla njegovo srce. Za lepo pisalno mizo je sedel gospod z razjedenimi potezami na obrazu, gledal fotografijo dame, ki je stala na mizi, pisal z desnico pismo, v levici pa je držal samokres, ki ga je počasi primikal k sencema... — Nespametnik! Stoj! je hotel zaklicati možu, življenje je vendar tako lepo! toda instinktiven občutek mu ni dal besede. Bogastvo, sijajna oprema ne zadostujeta torej, da je človek srečen... še nekaj drugega je, kar more uničiti družinsfko srečo. In ko je dosegel prvo nadstropje, mu je dalo življenje odgovor. Pri oknu je sedel mlacimič, ki ga je objemala in pofljubovala dama... In mladenič se je spomnil, d« je to popoldne veuldh v _ in sveto koipoitfcati novice o tdtrapib v Beogradu, to se po ulicah in v tonrffc lokalih začele razvijati mnogotere debate. Z napetostjo je bila pričakovana posebna izdaja > Jutra c. Na skednju se je obesil Rečica ob Savinji, 6. jan. V Rečici ob Savinji se je obesil pretekle dni doma na skednju trgovec Valentin Klemenčič. Dogodek je vribodil v vaeri kakor tudi v vsej bližnji okolici veliko senzaeijp. Pokojnik je živel do nedavnega časa v Laškem ter je bil navdu&en pristaš SLS. Pogreb se je vršil na domače pokopališče po cerkvenem obredu, ki ga je opravil frančiškan pater Hubert iz M. Nazarjev. Zakaj si je trgovec Klemenčič končal življenje, ni znano. Danes vrhunec pustolovnih senzacij »Pečina groze" ' Romantična pustolovca drama. — Avanture po Franooslcm, Angleškem in v grških pla« ninah. — V glavni vlogi ROD LA ROOQUE in LUPE VELEZ. Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. uri. Telefon 2730. Telefon 2730. KINO «DVOR». Ne odkrivajmo se več pri pozdravljanju! > Dragi »Ponedeljek«! Ti si jo pa res v svoji zadnji številki imenitno poeruntal! Tvoje pritoževanje zoper sedanji način moškega pozdravljanja ie povsem in zeJo. zelo umestno. Zoper odkrivanje ori pozdravljanju se je v vseh večjih listih že mnogokrat pisalo, dejstvo pa je, da si 11. »Ponedeljek«, izbral za to poglavje najugodnejšo priliko, ker otvarjaš anketo baš za odkrivanje v najslabšem času — sredi zime. Niso vsi ljudje enako »močnih« in odpornih fSlav. Mnozo ie takih, ki se prehlade vsak hip, ko komaj privzdignejo klobuk s svoje občutljive glave. Ce je človek odkrite glave pri raznih slovesnostih, svečanostih ali pa pogrebih in to zunaj na prostem, ko je morda temperatura več stopinj pod ničlo, je pa še huiše! Ni čuda potesn. da ne zgufce zato množi zospodje zeperneza nahoda skozi vso dolgo zimo. — Gospodje! Reformirajmo svoj pozdrav! V bodoče dvignimo roko kvišku v prijazen maiMjaj, s te!esom pa se na rahlo priklonimo! Dejstvo je, da se i e pričelo v naših mestnih, kakor tudi podeželskih dražbah baž zaradi »Ponedeljkovega« člančiča živahno zanimanje in razglabljanje za uvedbo novega in za gospode povsem bolj zdravega pozdravljanja. Gtoanje proti odkrivanju razumejo tudi pametne dame, za odobravajo in se ne K čutHe s tem prav nič zapostavljene. Cas ie pomedel že z marsikaterim starim običajem, pa se bo odpravilo gotovo todi odkrivanje, čeprav je to v nas samih že do kosti ukoreninjeno. Stvar se ne bo dala tako naglo izkoreniniti in bo treba morda ostre borbe — celo z nami samimi. Pa bo šlo! Le poskusimo. Ob novem letu 1930. bodo morda onega, ki se bo Pri pozdravu odkril, že vsi začudeno pogledali. Za konec naj povem zgodbo, ki se mi je primerila pred dnevi in kaže, kako smo vsi že »zastrupljeni* z odkrivanjem pri pozdravljanju. S prijateljem sodnikom z. N. sva bila v družbi, kjer smo sklenili, da se bomo odslej medsebojno pozdravljaJi le po vojaške. Domov grede sva z z. sodnikom še govorila o umestnosti našega sklepa. Ko pa sva prišla do križišča, kjer se ločiva, sva si seg3a v roke. si zaželela srečno pot in sva se oba promptno — odkrila. Taki smo in talca je moč navade! »Ponedeljek«! Izvedi v letu 1939. sveto vojsko proti pozdravljanju z odkrivanjem in storil boš veliko delo. §9 SPIlUTRUM" d. d. INŽ. KOPISTA, DUBSKY IN KRSTIC fvornica og/ * * tn brušenes' ** Ljubijo Vil. se nahaja od 1. novem* bra na Celovški cesti h'on 2313 ' Za Osijek. - Središnjic-»: Zr ~ \ x Zrcalno steklo, portalnnn f*e1''o. — ašin* sko steklo 5—6 mm. ogledcla, brušena v vseh 'iko^tih r oblikah, kakor tudi brušene prozorne šine. iz* >čene plršč vsrteklevanie v med. — Fina, navadna 82 damo srečal večkrat na ulici z njenim možem, toda ta mladi mož — ni bil njen soprog... Oni je bil precej starejši, imel je sive lase... Ta pa ima pla-ve kodre... Mladenič se je spomnil svojih prejč* njih načrtov: Na učenje — po zšledn cMjaka iz petega nadstropja, na poroko z deklico v četrtem nadstropju, na mirno družinsko življenje po zgledu iz tretjega nadstropja. In spoznal je ne-vzdržljivost sreče, ki jo je bil zasanjal ... videl je v duhu pred seboj gospo, pdavolasega gospoda... spomni! se je muk moža v drugem nadstropja in si mislil: — Po vsem tem kar sam videl —■ ni vredno več Sveti, kajti življenje je nespametno in polno trpljenja... In nato je z lete] na cestni tlak !u razbit obležal tam... Ljudie, Id so se bili zbrali, niso slutili, kako komplicirano dramo je doživel mladenič v kratkem času — svojega padca iz Šestega nadstropja do cestnega tlaka.«« i I Mladost se razcvete šele v starosti Večna mladost starih ljudi, ko se človeštvo še ni pomlajevalo Vprašanje pomlajevanja in podaljšanja človeškega življenja zanima človeški rod že od paintiveka. Iz davnih stoletij srednjega veka vemo. da sq se izdelovali in prodajali eliksirji za pomlajevanje ljudi in za podaJj-šamje življenja. Zelja človeka, da bi postal nesmrten, korenini v strahu pred smirto in v neizvestnosti posmrtnega življenja, čeprav vemo in smo prepričani, da je fizična nesmrtnost utopija, vendarle skušamo Podaljšata življenje za nekaj desetletij aii vsaj za nekaj let. Ln to dosezamo na dva načina: potom operacije ali posredstvom higijenič-nega načina življenja. Treba pa je vedeti, da je veliko vprašanje, ali se sploh izplača podaljšati človeško življenje? Evo, kaj meni o tem njujorški zdravnik dr. Henry Dwight Chaplin- V sredniem veku ie znašala povprečna starost človeškega življenja 35 let L 1901. se je povprečna starost že tako povečala, da se je dvignila na 49 let. Tako ie vsaj izračunal zdravnik dr Dublin. Isti zdravnik, izvrsten ginekolog, trd' dalje, da se ie dolgost življenja 1. 1936. podaljšala do povprečnega 57. leta. Razlika znaša novih 16 odstotkov — za ta^o kratek čas naravnost ogTomna pridobitev! Zdravniki so izprevideli. da so tretjine smrtnih slučajev krivi vzroki, ki se dado, če ne popolnoma, vsaj deloma zlahka od- praviti Smatrati torej moramo, da ni oravih vzrokov, da ne bi mogli podaljšati človeškega življenja. Če ga primerjamo z življenjem nižjih živalskih vrst, pridemo do zaključka. da je človek za tri četrtine s/o.iega življenja prikrajšan. Razvoj kosti pri živalih nas lahko uveri. da bi moral človek s svojimi fizičnimi proporcijarmi doživeli dva do trikratno sedanjo starost. Nepravično je že dejstvo, da rasto kosti samo do 20. leta. Pravilno bi se moralo človtško b;tje razvijati do 100. leta. živeti pa še tri do štirikrat toliko. Rešitev tega problema ie seveda realno nemogoča v današn em času. Računajmo pa malo z dejanskim stanjem! Videi: bomo. da človek lahko doživi starost 'XI do 10«) let. Tisti, ki doživi 60 leto in je še mučan in krepak ter mu ne odpove službe katerikoli izmed važnih organov, bi moral doscč; povprečno starost 100 let. To. kar nas ovira v starih letih da nismo prožni n zdravi, le samo fizičen defekt, obolenje tega ali onega organa Tako Dostane človek samemu sebi nadležen Sploh ie smatrati za nesrečo našega časa. da ljudje misli io. kako malo-vredni so. čim se nekoliko oostarajo. Utvar-iajo si, da niso več za nobeno is'o. Posebno zanimiva so v tem pogledu izvajanja dr Oslerja. ki pravi, da daiej > 'ju-dje svoia najboljša dela med 35 In 40. le- tom. Njegova trditev je šla oo svetu kakor blisk. Šaljivi Iisn so zadevo pogribhi celo s svoje strani in so prinesli karikature, kako odstranjujejo starce, ki so dis^ii 60. leto. s kloroformoon. Trditev dr. Osl.-ria pa ne le da ni pravilna ona je tudi škodljiva. Ljudje so jo sprejeli, ne da bi premisKi. kako površna in malovredna ie in so napravili hitre zaključke, danes oa se že kesaio. V svoii študiji »Starost mentalne virilno-sti« dokazuje Dorland, da so 'jud;e dali svoja najboljša dela šele ootem. ko so dosegli in prekoračili svoje 60 leto. V svetu mojstrov nastajajo največja dela sploh šele med 40. in 70 letom. Ta avtor le dokazal važno trditev, da i e od 400 genijev dalo 90 mož svoia najboljša dela šele v najvišji starosti Pri vseh teh 400 ljudeh ie trajala duševna delavnost okoli 40 let Omenjamo samo nekatere: Gaiilei. Bancroft, Buffon. Goethe, Lamarck. Verdi. Spencer. Vsi ti so dali svoia naiboliša dela šele med 70. in 85 letom Tizian ie nas'ikal svoio naiveči > in naiboli-Šo sliko v 98. leta Jdlerson je s svojimi 75 leti še odlično igral. H5ndC je v te dota' napisal nesmrtno delo oratoriiskeua značaja. Moltke ie bil star 70 let ko Ie napravil načrt za francosko - aemšk > vw!no Značilna činienica ie. da so ce:n v m in um voim imeli največje uspehe start generali. Nešteto je danes ljudi, ki so stari ln sivi ter plešasti, pa so še sredi največjega živ. lieniskega vrveža. Hindenburz le star 80 let Clemenceau 86 let, Balfour 89 let Root 82 let. Oliver VVendell Holms 86 !et, Depew 93 let Georg F. Baker 87 let Edison 80 let Najstrašnejše je. vedi pisec tega sestavka. da delodaiailci sama pospešujejo krivo naziranje. da popušča delovna zmožnost z leti in starostjo. Navadno je. da nikjer ne sprejemajo radi v slu3>o Hudi, če so prekoračili srednjo življenskn dobo. t. j., če so že doseRli starost med 40. in 50 letrm Človek v teh letih ie lahko še tako spodoben — službo bo težko našel Človeka pretrese. ko vidi. kako odjeda službe mladi, nesposobni svet kruh starim, sposobnim in preizkušenim sil?m Na vprašanje, če se izplača podaljšati življenje, pa smo s to ugotovitvijo že odgovorili. Ako še ne veš Lep pridelek. Vinska letina na Francoskem znaša letos 59,579.000 hI, pri tem ni všeta Alžirija ne Tunirija. Lani je bilo 48,899.024 hI. AJi vi« no, pravijo, ne bo nič bolj poceni. Tajna grobov. Erazma, ki je bil pred 400 leti pokopan v bazelski stolnici, so zmotili v njegovem spanju Da bi se mogla namestiti cev za kurjavo, so vzeli okostje velikega moža iz grobnice ter ga položili v kapelo, kjer ga je z dovoljenjem oblastev dr Werhtemann v družbi še nekaterih učenjakov preiska! Črepinja zlasti je vsakogar osupila s svojo neznatnostjo. Možgani baje niso mogli tehtati nad »225 gramov, kar je malo, če pomisliš, da so Schdlerjevi imeli 1500 gra* mov, Turgenjevljevi pa 2 kg Ln znanstve* niki sklepajo, da je pri tenkoumnem hva-lilcu bedastooe (Iaudator stultitiae) gotove kakovost nadomeščala količino. Sfinga je ključ do tajne vede. Zadnje čase jo tolmačijo takole: to je sestavina, nekaj so» jem (kompleks), ki v svoji enoti vsebuje štiri simbole, vedeti — hoteti — drzniti se — molčati. To ie skrivnostna štirica Zategadelj se predočuje sfinga z žensko glavo ter oprsjem (razum), z bikovim životom (moč), z levjimi šapami in kremplji (drz» nost), s krili, ki odevajo oba boka životi« nje (zakrivati je tneba svoje nakane in na« mene do ugodnega trenutka). Koncert v kitu. Belgijska prirodoslovec Kessels je kupii velikanskega kita, ki se je bil zaletel na obalo v Ostendu. Ko ga je raztelesil, je dal okostje prenesti v Gand in napraviti iz njega lično stavbo, kjer je sprejemal svoje znance Neki dan je v njej priredil glas« beni večer: 24 godbenikov je igralo pred navdušenim občinstvom Sedaj se je obha* jala stoletnica tega dogodka Takratni uče» njaki so smatrali da je silovita žival štela vsaj 900 let. Nabirajte člane za Vodnikovo družbo! Lev Nikolajevič Tolstoj: Smrt ljubezni To novelo je napisal L N. Tolstoj 1. 1853. v Moskvi Odkrila sta )o pisa* telfa Melgovnov in Kirjakov med neobjavljenimi deli literarne zapuščine Tolstega, ki sta jo bila svojčas kupila od pisateljeve hčerke Aleksandre Lvovne za rusko založbo pimi očmi in finimi ustnicami na katerih se je vedno igral nasmešek Sedel je z zlek« njenima nogama pred velikim zrcalom, kjer ga je monsieuT Charles frizkal Monsieur Charles je imel v roki škarje in je knezu urejeval frizuro «AIi se tudi vi peljete na ples, mladi pri» jatelj?» je vprašal knez. «Da,» je odgovoril mladi mož, «in vi?» pridem. Kam potem s pokvarjenim veče» rom?» I. Ples V mrzli moskovski januarski noči 1. 1850 sta dve mršavi kljuseti vlekli ekvipažo po Tverskaji. Temnomodro nebo, posuto s ti* soči zvezd, bela kočij aževa brada, ostro bri« joči veter, cviljenje koles v snegu — vse to je spominjalo na ono zimo, ki smo je bili vajeni izza mladosti. Na Tvers-kaji ni bilo belih sneženih ku« pov, od snega zamedenih dveri, oken in ograj, ni bilo z lesketajočim se snegom po« kritih dreves, ne od lune obsevanih polj, bile so visoke hiše z rdečimi strehami, ki so s svojo enoličnostjo utrujale oko. Ena* komerno drdranje koles je urtujalo in vzbu* jalo melanholično razpoloženje Sneg, čisto siv je bil je ležal na cesti Cestne svetiljke so medlo osvetljevale ulice in le svetiljke v izložbah so dajale jarko svetlobo. Ekvipaža je obstala pred vrati razsvetljene trgovine. Eleganten, vitek, zal osemnajst« leten mladenič z okroglim klobukom in ko« žuhom je skočil iz voza, odšel proti trgo» vini in potegnil za zvonec Vrata so se od« prla in on je naglo stopil v trgovino. •»Prosim, hitro par rokavic!« je rekel ner« vozno. »Številka?* in pol!» je odvrnil mladenič, poteg« nil iz žepa listnico in jel nervozno stopati po trgovini. «Ah, vi ste, Sereša?J» se je začul iz sosed« ccNa žalost moram. Dal sem besedo, da «Ali ne boste plesali?* se je začudil mla» di mož. «Najrajši bi šel spat!» je odvrnil knez. «Tega ne razumem!« je pripomnil mladi mož. «Dragi moj, pred desetimi leti tudi jaz nisem tega razumel Tedaj sem se pogosto vozil tri sto vrst daleč, da sem pravočasno prišel na ples. Takrat sem bil mlad. zaljub« tjen, zal dečko m še nisem imel pleše, ne umetnih zob . Da, časi se izpreminjajo.. Povejte mi, mladi mož, katero zalezujete zdaj?» Vprašanje je spravilo mladeniča v za» drego. « «Jaz... jaz še nisem nikdar zalezoval ženske... še nobeni dami nisem dvoril...» «Ah, da... pozabil sem. Danes mi je povedala vaša ljuba nečakinja, da ste zaljtib* Ijeni v grofico Šofingovo. Kako to, da dami doslej še niste bili predstavljeni?* «Ni bilo prilike.* ffNezmisel Ni bilo prilike! Recite rajši pošteno, da niste imeli poguma Vem — prva iskrena ljubezen se sramuje.* cNečakmja mi je obljubila, da me bo no« coj predstavila grofici,* je zmedeno odgo« varil mladi mož »Ne, moj mladi prijatelj, dovolite, da vas jaz predstavim. Verjemite ml da bom jaz bolje uredil stvar od vaše nečakinje. Srečno roko imam,* ie deja! z usmevom knez. «Ve» ste,* je dodal *če hočete pri ženskah uspe« ti, morate biti drzni in pogumni. Če pa ho» čete imeti uspeha pri zali ženski, morate pu« strti ob strani napačno sramežljivost m iti naravnost na cilj. Zdaj pa pojdiva na ples.* IL Dva otroka Mlademu možu je bilo ime Sereša Ivin. Bil je zal dečko, ki v življenju še ni doživel razočaranja. Njegova duša je bila polna idealov in plemenitih nagibov. Jedva je imel za seboj šolske klopi ko je že imel do« stop v one kroge moskovske družbe, kjer najdejo prijazen sprejem ljudje izvestnega položaja in primerne izobrazbe. Ivin je bil posebno prijazno sprejet, zakaj bi je še ne« popisan list brez sleherne preteklosti. Težko je reči ali mu je bilo to v sreča Na eni strani mu je družba nudila prilike za zabavo,, in umetnost zabavanja je za mladino že sreča; na drugi strani pa je družba vzbujala v njem slavohlepje, a raz« ne družabne obveznosti so ubijale pleme« nita nagnjenja njegove duše. Sanje o lju« bežni, prijateljstvu in slavi so mu polnile domišljijo. Na vseh plesih, ki jih je posetil to sezono, je srečal grofico Šofingovo. Ona je ostavila v njem jak vtis in pogosto je mislil nanjo. Na nekem plesu se je njegov strastni pogled srečal z ravnodušno=mirnim pogledom grofice — ta pogled mu je bil v užitek in strah. Instinktivno se je ogibal poznanstva ž njo. Grofica Šofingova je imela vse tiste last« nosti ki jim mora podleči mlad mož Prvič je bila lepa ko podoba, imela je umen obra» zek, bila je krotka, a pri tem zelo vesela, mimo tega pa je igrala vodilno vlogo v družbi ter je bila očarljiva dama, ki je obračala nase vseoboo pozornost Njena na« rava je bila preprosta, toda ta preprostost ni bila afektiranost, temveč je bila ljubka in naivna preprostost, ki dela žensko origi« nalno Bila je ena tistih redkih žensk ki jih vzljubiš na prvi pogled, ki jih vsi zavi« dajo. Bila je tudi zanimiva žena. zakaj v svojem zakonu je bila nesrečna. Grof So« fing je bil od dalak -Julm,] hubljaruL, VrxJtmoxjCL 4.. T sluixfo o posr-ticLcnjalrui. m, rocyaL ' na, rujjruitiA. obcuLsioa, vsaka. bastuLa, so pas- —Naj i nLanjso z/Lasoli. Vul 5'-. Vri&bojbuva, zsz, šifro Ven, j- Vst, prtsiojbtsvc. ji vposia> ti, ooasuun z tuirociUmu, so cas- n oglasu n« pruthčuo Čckovru račun, posbu. tra. ulmca tfublfasia.. s t 11841 dsrpur"-■ - Naj nanjsl zjics&k. Via, to - VrustojbtsLa, za. šifro J)ut 5 - Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele! štev 3492. 2492 ter oVc^iftiro v Šiški tel*' s»ev 3203. //'i 2 kuhinjski učenki u ffcStaTTacijo 6prejm«nio takoj. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra*. 391 Navijalka za volno (špularlca) i večletno prak «o dobi stalno službo Na-«lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 346 Učenko »prejmem ia strojno pletenje Na?lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 412 Uradnika — vpokojenca Testnega in zanesljivega ra 8wiovodjo kot kalkulanU »prejmem za popoldanski ftae. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 336 Vajenca ia čevljarsko obrt sprejmem. J. šenk, Maribor, Tržaška cesta 1. 518 Stanovanje S sob. kuhinje in pritiklin takoj oddani v Rožni dolini. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutia». 443 Stanovanje 8 sob m vseh pritiklin oddam mo mirni drnliai — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 43182 Prazno stanovanje 2 do 3 sob 86« telo mirna stranka Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prazno stanovanje«. 601 Sostanovalca takoj sprejmem k rU*ko-lolcu. Naslov v ogl odd Svetlo sobico oddam gospodu s 15. t. m. v sredini mesta Naslov v ogL odd. »Jutra«. 497 Stanovanje 3 sob Itd takoj oddam. Pogoj je enoletna najemnina Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 513 Zanesljiva perica «prejmt> perilo na dom — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S15 Dekje liže službo e 15 januarjem Razume kuho in vsa hišna dela t letnimi »pričevali NaMov v oglasnem oddelku »Jutra« 411 Krojaški pomočnik zmoten vsakega dela želi službo v mestu ali na deželi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 895 2 moška plašča Srna zimska prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 809 Zimska suknja poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 461 500 sadnih divjakov triletnih kupim. Ponudbe c* Pogorevc, Poljčane. 619 Vinske sode raJJje. kletne, kupim Po-Budbe pod znafiko »Zdrava posoda* ca oglas. odd. »Jutra*. 491 »Jutra*. 506 Železen štedilnik (Kolooens Tis^hherd; in vso kuhinjsko opravo po ugod ni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 422 Več ptičjih kletk lepih, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 433 Poniklje^alnico moderno p r o i a m u zeio ugodno Inter**«ntt dobe naslov v ogla-nem oddelku »Jutra« 254 Nova hiša na prodaj pr, Mariboru. Pobrežje. Gozdna ulica 64 517 n § < Kupim parcelo za Bežigradom od 500 do 700 m' Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra». 375 Hiša z dvosobnim stanovanjem in 600 m» vrta naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 319 Hišo z gostilno in vrtom, v sredini mesta Ljubljare ugodno prodam proti takojšnjemu plačilu Naslov v oglasnem oddelka ♦Jutra*. 216 Vinskega potnika dobro uvedenega sprej mem t rajonom cele Slovenije Pismene ponudbe na poštni predal 138. 493 Motorno kolo zuamkf- B S A t Vi v najboljšem stanju prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 490 «Vermorel» nrzotovorni »notonski — brezhiben in »Vermorel*. športni šeetsedežni te neurija in mlekarna Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 451 Več skladiSS In kiet oddamo takoj »II • 1 februarjem Vprašanj« n« poštni predal 169 472 Sobo v sredini most« oddam oolj&emu gospoda Nudor v oglasnem oddelku Jutra. 820 Gospodično -prejmem na stanovanje ▼ Rožni dolini Naslov pove oglasni oddelek «Jatra* Prazno sobo takoj oddam Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod soba* 199 Sobo s posebnim vbodom is brano oddam ž gospodoma ali gospodičnama Naslov pove oglasni . oddelek »Jatra* Sobico svetlo in zračno, čedno opremljeno, takoj oddam mirni gospodični Naslov v oeiasnem oddelka »Jatra*. B Bil Velijo prazno sobo takoj oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jatra*. S46 Opremljeno sobo lepo, oddam v blitiai kavarne Evropa Naslov pove oglašal oddelek »Jutra. m Opremljeno sobo oddam S owW«i Pogledati popoldne. Naslov prve oglasiti oddelek »Jetra« 414 Lepo sobico sredi amta odda« fTssiei v ogiaaMB oddelka Jatra. m Sobo oddam takoj 9 gospodoma. Naslov v ogla«, oddelka »Jutra* 6OT Sobo oddam v sredini mesta eni ali dvema osebama Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 452 Prazno »o bo s posebnim vbodom telim H takoj Ponudbe o» ogl oddelek »Jatra* pod «1» 44992 Sobo s prostim vbodom in aiek. triko takoj oddam Naslov v oglasnem oddelka Jatra. 487 Sobo c elektriko m kopalnico 8 mesec« zastonj tistema. k* posodi 1600 Din Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 470 Opremlieno sobo lep«, v sredini mesta. • posebnim vbodom oddam — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 478 Veliko sobo 8 m dolgo oddam za pisarno aH stanovanje pri ge« kolodvoru Naslov t oglasnem oddelka »Jatra* 615 Prazno sobo za pisarno tUem s 15 januarjem Ponudbe na pošt ni predal 188. 492 Opremljeno sobo I za dve oeebi iščem v bli- j lini sodnije Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 483 Opremljeno sobo opremljeno s po-ebnim v J s posebmiT vbodom oddam eni ali dvetna osebama takoj ali s 15 januarjem. Gradišče 17, pritličje levo 510 pnškar J. K. Kai ser, £jubijan< Kongresni trg št 9. kupuje iu prodaja stare puške, samokrese te prevzema iste v komisijsko prodajo. Dipl. eksportni akademik perfokten v slovenščini, nemščini, angleščini, praksa pri svetovnem podjetju, vojaščine prost, prima reference. lšč» delokrog Ponudb* pod »Vestnost, na podružnico »Jatra«. Celje. 520 Zanesljiva » služkinja v starosti 20—80 let, ki Je če precej vešča kuhanja in zna opravljati tudi draga hišna dela zs boljšo hiio iščem Nastop L februarja 8prejme se le zdravo delazmožno, pošteno dekle. 503 Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, pgtenh-mohe Se cbbiva najboljše pecivo! izdaja z« konzorcij «Jutra» Adol| Riboiodna tiskarna d