OBONA SEŽANA H OBČINA KOMEN praznik terana In pršuta duiovlje íéstivalkras 2011 Nedelja, 14. avgust - DUTOVLJE Dogodki čez cel dan / 16:00 POVORKA KMEČKIH VOZ 19:00 Primorski fantje in Dan Ponjer Praznik sv. Roka v Nabrežini z razstavami in okusi tradicije praznik terana In pršuta OBÜNA Iffl Ijgp bhzAINA I^H ... OBČINA KOMEN festivalkras 2011 Nedelja, 14. avgust - DUTOVLJE Dogodki čez cel dan / 16:00 POVORKA KMEČKIH VOZ 19:00 Primorski fantje in Dan Ponjer Primorski in kovinar Cipputi Marko Marinčič Warren Buffett je malo znan ameriški gospod, ki bo 30. avgusta dopolnil 81 let. Po reviji Forbes je leta 2008 prehitel Billa Gatesa, ki je bil celih 13 let najbogatejši zemljan. Gates ga je potem spet prehitel, a Buffett ni veliko zaostal. Gospod Buffett je preko družbe Berkshire Hathaway glavni delničar bonitetne agencije Moody's. Drugi delničar pa je družba Capital World Investors družine Lovelace, ki z družbo McGraw-Hill nadzoruje tudi agencijo Stan-dard&Poors. Obe agenciji imata z 80% trga (tretji, Fitch, pripada 19%) monopol nad bonitetnimi ocenami držav in velikih korpora-cij v svetu. Njihove ocene pogojujejo borze, trge in politiko držav. Ne samo male Grčije ali Portugalske pač pa celo ZDA, kot smo videli v primeru bonitetne ocene, s katero so udarili po Obami. Gospod Buffett navsezadnje odloča, kdaj bo šel v pokoj kovinar Cipputi, če si za prispodobo izposodimo junaka Altanovih vinjet. Prav tako odloča o zategovanju pasu grškega natakarja, irske bolničarke, španskega šolnika ali Američana, ki je najel posojilo za hišo. A komu odgovarja gospod Buffett? Kdo ga je izvolil? Kdo ga nadzoruje? V teh vprašanjih je srž ključnih dilem za demokracijo na pragu tretjega tisočletja. Bonitetne agencije na videz nastopajo kot nevtralne entitete, ki »od zunaj« ocenjujejo družbe in države. V resnici pa so del sistema. Gospod Buffett gotovo ne zanemari priložnosti špekulacije na nihanju cen delnic ali v menjavi valut, ki ga sam povzroči s svojimi ocenami. V delniškem sestavu bonitetnih agencij so banke in investicijski skladi, ki so obenem glavni akterji špekulacije na trgih. Nimam dokazov, a prisegel bi, da so v dneh panične razprodaje delnic na debelo kupovali ogromne delniške pakete po ceni sezonskih razprodaj. Pustimo vprašanje etike in družbene pravičnosti, ki je itak tuja kapitalski igri. Postavlja pa se problem demokracije. V svetu danes vlada »super klan«, ki uhaja vsakemu mehanizmu demokratičnega nadzora. Nacionalne države so v prejšnjem stoletju obvladovale nacionalni kapitalizem, če so ga. Danes, ko je kapitalska oblast globalna in lahko pohodi prav vsako državo, vključno z ZDA, ni politične inštitucije, ki bi ji bila kos. Najbrž je tudi še dolgo ne bo. Nujno pa bi bilo, da bi se vodilne države dogovorile za nov sistem pravil globalne igre. Sedanji, sklenjen po drugi svetovni vojni v Bretton Woodsu, že dolgo ni več ustrezen. dnevnik SOBOTA, 13. AVGUSTA 2011 Št. 192 (20.207) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Sinoči jih je sprejela vlada pod pristiskom finančnih trgov Novi varčevalni ukrepi za 45,5 milijarde evrov Z njimi naj bi uravnotežili proračun l. 2013 - Kritični odzivi opozicije REPEN - Kraška ohcet 2011 Vzela se bosta Martina in Aleš Včeraj predstavili tokratni par in program letošnje prireditve - Višek v nedeljo, 28. avgusta, s poroko REPEN - Na letošnji, »srebrni« Kraški ohceti se bosta vzela Martina Sossi iz Pulj pri Domju in Aleš Gre-gori iz Bazovice. Par in letošnji potek prireditve, ki v glavnem sledi že ustaljenemu scenariju, so organizatorji predstavili včeraj. Praznovanja se bodo začela v sredo, 24. avgusta, višek pa bo seveda predstavljala praznična poroka, ko se bo v nedeljo, 28. avgusta, okrog para, njegovih sorodnikov in prijateljev zbrala množica noš. Med novostmi velja omeniti vsaj gostovanje sardinske folklorne skupine Kellarious iz kraja Selargius blizu Ca-gliarija, ki bo s TFS Stu ledi zaplesala v soboto, 27. avgusta. Na 5. strani RIM - Vlada je na sinočnji izredni seji soglasno sprejela sveženj dodatnih varčevalnih ukrepov, da bi skušala uravnotežiti proračun že leta 2013 in ne 2014, kot je sprva načrtovala. K temu jo je prisilil pritisk finančnih trgov, ukrepe pa je v veliki meri »diktirala« Evropska centralna banka. Po navedbah premierja Silvia Berlusconija bo učinek teh ukrepov 45,5 milijarde evrov, od tega 20 milijard v letu 2012 in 25,5 milijarde evrov v letu 2013. Berlusconi je dejal, da vlada ne namerava zahtevati zaupnice za odobritev novega paketa, prvi odzivi opozicije pa so bili zelo kritični. Na 4. strani Slovenija: Žekš zavrača kritike in očitke SSO Na 3. strani Na Krasu sestanki o daljnovodu Terna Na 7. strani Kako bi se rešili |. • • | V • V M divjih prašičev? Na 7. strani Na Rojcah 60 novih stanovanj in vrtec Na 12. strani V Gorici poskočili stanovanjski stroški Na 12. strani DOLINA - Ogenj na tovornjakih z odpadki Velik nočni požar pred telovadnico 2 Nedelj a, 14. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / koroška - Na osnovi dogovora med manjšino, deželo in vlado V torek prve nove dvojezične table v Železni Kapli in Žitari vasi Skupno jih bo 164 - Na slovesnosti tudi slovenski premier Pahor in avstrijski kancler Faymann CELOVEC - V Železni Kapli in v Žitari vasi bodo v torek, 16. avgusta, začeli postavljati prve nove dvojezične krajevne napise na avstrijskem Koroškem, kjer bo v prihodnje 164 dvojezično označenih naselij. Pred tem bo v Celovcu potekala slovesnost, na kateri pričakujejo tudi slovenskega pre-mierja Boruta Pahorja in avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna. Dogovor o novi ureditvi za dvojezične krajevne table, ki ga nekateri hvalijo kot "zgodovinsko rešitev," kritiki pa ga v najboljšem primeru ocenjujejo kot "mi-nimalistični kompromis," so predsedniki treh slovenskih političnih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), deželne vlade avstrijske Koroške ter deželni glavar Gerhard Dörfler in državni sekretar Josef Ostermayer dosegli 26. aprila v Celovcu. V prihodnje naj bi na Koroškem bilo dvojezično označenih 164 naselij, sklenjena je bila nova ureditev za rabo slovenščine na uradih, dogovorili pa so se med drugim tudi o dodelitvi denarnih sredstev za organizacije in projekte slovenske manjšine. Avstrijska politika je dogovor takoj podprla, med delom koroških Slovencev, zlasti med pristaši NSKS, pa je zaradi restriktivnosti ureditve, predvsem tudi na področju rabe slovenščine na uradih, prevladala kritika. NSKS, ZSO in SKS so v skupnem pismu avstrijski vladi sicer zahtevali še nekaj popravkov, ki jih pa parlament v svojem skoraj soglasnem sklepanju konec julija ni upošteval. Z začetkom postavitve novih dvojezičnih krajevnih tabel 16. avgusta naj bi se po prepričanju avstrijske politike in večjega dela tamkajšnje medijske scene dokončno izpolnile zahteve 7. člena ADP glede manjšinskega varstva. Dopoldne bo v dvorani grbov deželnega dvorca v Celovcu, kjer hranijo tudi znameniti koroški knežji kamen, slovesnost, ki se je bosta udeležila tudi slovenski premier Pahor ter avstrijski kancler Faymann. Ob 14.30 se bodo visoki gostje udeležili postavitve nove dvojezične krajevne table v Železni Kapli, ki bo zaradi dolgih imen v obeh jezikih - v nemščini Bad Eisenkappel - največja krajevna tabla v Avstriji. Nato bo sledila še postavitev tabel v Žitari vasi. Preostale nove dvojezične table bodo postavili do letošnje jeseni. Izdelali so jih v domačem podjetju v Grabštanju v Podjuni, ki pa bo tako kot velika večina krajev na naselitvenem območju Slovencev na avstrijskem Koroškem tudi v prihodnje ostal brez vidne dvojezičnosti. Železna Kapla bo v torek končno ob nemškem dobila tudi slovenski krajevni napis Slovenska zdravilišča v prvih sedmih mesecih s šest odstotkov večjim obiskom LJUBLJANA - Slovenska naravna zdravilišča so v prvih sedmih mesecih letos po oceni Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč dosegla dober rezultat. Število prihodov tujih gostov se je namreč povečalo za 9,6 odstotka, domačih gostov za 3,7 odstotka, skupaj pa se je število prihodov povečalo za 6,1 odstotka. Število gostov je v prvih sedmih mesecih leta preseglo 385.500, od tega je bilo domačih 220.500, tujih pa več kot 165.000. Domači gostje so ustvarili 965.800 nočitev, kar je tri odstotke več kot lani, tuji pa 676.000, kar je kar 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ gostov je bilo iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Med nekoč vodilnimi trgi pa beležijo rast prihoda gostov iz Nemčije (+23 odstotkov), prijetno pa so presenečeni tudi nad obiskom iz Rusije, saj so letošnji obisk v primerjavi z lanskim zvišali za 46 odstotkov, nočitve pa za 43 odstotkov (na 97.000). Domači gostje so ustvarili za 6,6 odstotka več hotelskih nočitev, v apartmajih se je število domačih nočitev znižalo za 4,6 odstotka, v kampih pa za 3,2 odstotka. Avgusta pričakujejo zapolnitev prostih kapacitet še z več italijanskimi gosti. ČEZMEJNI AVTOBUS - Ob sobotah, nedeljah in praznikih Povezava med Krasom in morjem Avtobusno zvezo Štanjel - Devin omogočata občini Komen in Devin-Nabrežina ob pomoči Zadružne kraške banke - Tudi vmesne postaje TRST - Avtobusna povezava med Štanjelom in Devinom, med Krasom in morjem, je v poletnih mesecih že prava stalnica. Že nekaj let jo namreč omogočata občini Komen in Devin-Nabrežina s pomočjo Zadružne kraške banke. Avtobus bo vozil vsako soboto, nedeljo in ob praznikih (na voljo bo torej tudi v ponedeljek, 15. avgusta). Lani se je z njim vozilo okrog sto petdeset potnikov na mesec. Kot so nam pojasnili v Turistično-informacijskem centru v Štanjelu, se večina potnikov pelje v smeri s Krasa proti morju, ob nedeljah pa je tudi nekaj več potnikov v obratni smeri; to so Tržačani in turisti, ki si privoščijo izlet na Kras. Njihova želja je, da se bi se ga posluževali predvsem tuji gostje, ki bi si tako na udoben in poceni način lahko ogledali znamenitosti na obeh straneh nekdanje meje. Avtobus vozi trikrat dnevno v obe smeri: iz Štanjela odpelje ob 9., 14. in 19. uri, iz Devina ob 10:10, 15:10 in 20:10, predvidene pa so tudi številne vmesne postaje (na primer v Tupel-čah, Komnu, Šempolaju, Sesljanskem zalivu). Cene enosmernih vozovnic znašajo med 1,35 in 2,05 evra. Letošnja novost so popusti, ki jih lahko potniki unovčijo ob predložitvi avtobusne vozovnice, če si želijo ogledati Devinski grad, Galerijo Lojzeta Spa-cala in Kraško hišo v Štanjelu. Podrobnejše informacije nudijo v Turistično-informacij-skem centru Štanjel (00386 5 7690056, 00386 41 383986 ali na e-mail naslovu tic.stanjel@komen.si) in sesljanskem turističnem informativnem centru (0039 040 299166, ali iatsistiana@ma-recarso.it). (pd) S Krasa bo z avtobusom mogoče enostavno priti do morja v Sesljanu kroma LJUBLJANA - Očitno pa je že, da brez predčasnih volitev ne bo šlo Pahor za dogovor, kako do nove vlade, informacije o usodi koalicije še skope LJUBLJANA - Predsednik vlade Borut Pahor je v časniku Večer zapisal, da mora po njegovem mnenju v političnem razredu priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja. Informacije glede nadaljnje usode koalicije so še vedno skope. Kot je opozoril Pahor, v zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo hitre in odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije. "Če večina ljudi misli, da je vlada poglavitni krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najboljše, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade," je še zapisal premier. Ob tem je Pahor dodal, da je sprejetje vloge največjega grešnega kozla v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. "Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečanja nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Vse to in drugo, menim, je smer, ki se mi zdi za Slovenijo primerna. Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje," je zaključil Pahor. V Pahorjevem kabinetu so pojasnili, da premier predsednika DZ Pavla Gantarja o odstopu Katarine Kresal, s katero se je sestal v četrtek, še ni obvestil. To bo storil v zakonsko določenem roku, in sicer v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave. Pisno odstopno izjavo je Pahor prejel v četrtek, torej ima čas do 18. avgusta. Kot določa poslovnik DZ, se obvestilo o odstopu ministra uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila, kar pomeni, da bi se skrajni rok za sejo DZ iztekel 25. avgusta. Neznanka ostaja tudi vprašanje, ali je Pahor morda govoril tudi z ostalimi člani LDS. Predsednik sveta LDS Anton Anderlič je na vprašanje STA, ali so v stranki že kaj govorili s Pahorjem, dejal, da on ni, za druge člane stranke pa ne ve. Na nadaljnje vprašanje, ali so se v stranki kaj pogovarjali s Kresalovo in ali je bila na sedežu stranke, pa je Anderlič odgovoril, da se oni "pogovarjajo vseskozi". Tudi o novem kandidatu za notranjega ministra še ne razmišljajo, pravi Anderlič, saj želijo najprej počakati na Pahorjevo odločitev, kako naprej. Kot je znano, je bila sicer Kresalova na volitvah leta 2008 izvoljena v parlament, a jo je ob imenovanju za ministrico zamenjal prav Anderlič. Kresalova se bo po odhodu z ministrstva zaposlila v LDS, kar pomeni, da bo Anderlič ostal poslanec. Generalni direktor policije Janko Goršek pa je v četrtek povedal, da so preiskovalci v okviru predkazenskega postopka v primeru najema prostorov za NPU na Dimičevi ulici okrožnemu državnemu tožilstvu že posredovali določene ugotovitve. Policija je pri tem po Gorškovih besedah opravila več razgovorov, tudi z njim.S preiskavo so začeli zaradi ugotavljanja morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj, ki bi jih lahko storile tudi uradne osebe, pravi Goršek. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je glede pred-kazenskega postopka zoper ministrico za notranje zadeve v odstopu poslal odprto pismo ministru za pravosodje Alešu Zalarju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. Zanima ga, ali lahko v tem primeru pričakujemo hiter razplet policijsko-tožilskega predkazenskega postopka. (STA) SLOVENIJA - Pred praznikom Policisti opozarjajo na več motoristov v prometu LJUBLJANA - Sončen in prazničen konec tedna bo na slovenske ceste ponovno privabil veliko motoristov, zato policisti vse udeležence opozarjajo na previdno in strpno vožnjo. Policisti si skupaj z drugimi pristojnimi službami prizadevajo za večjo varnost motoristov, ki sodijo med najbolj ogrožene skupine udeležencev v cestnem prometu. Vendar pa lahko za svojo varnost največ naredijo motoristi sami, ko vozijo po predpisih, uporabljajo ustrezno in dobro vidno zaščitno opremo, na motor pa se podajajo le dobro psihofizično pripravljeni, svetujejo policisti. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki eno-slednih motornih vozil, sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Doslej je letos na slovenskih cestah umrlo 18, lani pa v enakem obdobju 20 motoristov. Ob tem policisti opozarjajo, da motoristi niso vedno krivi za prometne nesreče, povzročijo namreč le polovico prometnih nesreč, v katerih izgubijo življenje. Na območju vseh policijskih uprav bodo policisti do 15. avgusta izvajali aktivnosti, namenjene boljši varnosti voznikov enoslednih vozil. Pozorni bodo zlasti na upoštevanje omejitve hitrosti in drugih prometnih predpisov, psihofizično stanje voznikov in tehnično brezhibnost vozil. Na varnost motoristov pa bodo na policiji, ministrstvih, nevladnih organizacijah in tudi predstavniki civilne družbe pozorni vse do konca motoristične sezone. Lani se je v Sloveniji zgodilo 21.353 prometnih nesreč, kar je za 3,6 odstotka več kot leta 2009. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 138 udeležencev, leto poprej 171. Hudo telesno je bilo poškodovanih 865 ljudi, leta 2009 pa 1035. Lahko telesno poškodovanih je bilo 9453 ljudi, medtem ko leto poprej 11.083 udeležencev. V prometnih nesrečah je lani umrlo 23 voznikov enoslednih motornih vozil, leto prej 31. Hudo telesno se je v nesrečah poškodovalo 211 motoristov, leta 2009 pa 246. Lahko telesno poškodovanih je bilo lani 679 motoristov, leto poprej pa 874, še navajajo na policiji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 13. avgusta 2011 3 ljubljana - Slovensko financiranje manjšine spletna anketa Žekš zavrača očitke SSO Voda in poziva k sodelovanju Iz Ljubljane na osnovi razpisov Slovencem v Italiji letos 3,6 milijona evrov LJUBLJANA - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zavrača nedavne kritike Sveta slovenskih organizacij glede načina financiranja in poskusov vplivanja na organiziranost krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Kot so opozorili v uradu, je zmotno prepričanje, da mora biti denar krovnim organizacijam manjšine zagotovljen avtomatično. SSO je uradu v začetku avgusta očital, da je sredstva za obe obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji - poleg SSO še Slovenski kulturno-gospodarski zvezi - letos znižal za po okoli 34.000 evrov. Ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu so očitali, da z od-tegovanjem finančnih podpor ogroža vlogo SKGZ in SSO znotraj organizacij slovenske manjšine v Italiji in v odnosih s predstavniki Italije. Kot so še ocenili v svojem stališču, ki so ga med drugim posredovali slovenskemu političnemu vrhu, gre pri tem za »nesprejemljive in izsi-ljevalske poskuse poseganja v našo organiziranost«. Žekš naj bi namreč zmanjšanje sredstev utemeljeval s tem, da slovenska manjšina v Italiji ni sprejela ukrepov za racionalnejše delovanje krovnih organizacij. V slovenskem vladnem uradu so v odzivu na te očitke med drugim opozorili, da sicer priznavajo pomembno vlogo obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, vendar je po njihovem mnenju »zmotno prepričanje, da jim morajo bi- Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš kroma ti finančna sredstva zagotovljena sama po sebi, avtomatično«. »Smisel javnih razpisov je, da lahko razpisnik finančno podpre tiste projekte in dejavnosti, ki so v danem trenutku po njegovi oceni smotrne. Zato pri letošnjem rahlem zmanjšanju sredstev za SSO ne gre niti za izsiljevanje, niti za politične pritiske, sploh pa ne za pritiske za združitev obeh krovnih organizacij, čeprav si res želimo, da bi obe krovni organizaciji bolje sodelo- vali,« so še zapisali v Žekševem uradu. Ocenili so tudi, da »bo SSO to rahlo zmanjšanje nedvomno z lahkoto prenesel s končno doseženim povečanim financiranjem z italijanske strani in seveda s prepotrebno racionalizacijo svojega delovanja«. V sklopu javnega razpisa urada za leto 2011 so imeli sicer pri dodeljevanju sredstev prednost projekti, ki so se navezovali na celoletne aktivnosti urada ob praznovanju 20. obletnice slovenske samostojnosti, še posebej na celodnevno srečanje Dobrodošli doma, ki je v prvem tednu julija v Ljubljani združilo Slovence z vsega sveta, so še zapisali. Glede konkretnih zneskov so v uradu pojasnili, da so v sklopu razpisa za področje zamejstva namenil 7,8 milijona evrov, od tega več kot 3,6 milijona evrov za slovensko manjšino v Italiji. SSO je od tega dobil 180.000 evrov, SKGZ pa 186.000 evrov. Dodatno je urad za Slovence v Italiji letos namenil še 13.000 evrov v obliki interventnih sredstev, dodal bo tudi še 102.000 evrov za aktivnosti Zavoda za slovensko izobraževanje v Špetru Slo-venov. Temu je treba prišteti tudi 157.000 evrov za financiranje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu preko ministrstvo za kulturo ter sredstva, ki jih manjšini namenjajo ostala ministrstva. Ob koncu sporočila so v Žekševem uradu še opozorili na nevarnost, da se v tem težkem političnem času politične zdrahe iz Slovenije prenesejo v zamejstvo in tam še povečajo že tako prevelike delitve. Zato vse Slovence v zamejstvu in predvsem njihova vodstva pozivajo, da delujejo »državotvorno, povezano in v korist slovenstva«. Vse prijavitelje projektov, uspešne in manj uspešne, pa obenem urad poziva, »da finančno podporo iz Slovenije cenijo in so zanjo slovenskim davkoplačevalcem hvaležni«. iz pipe je boljša Za veliko večino sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika je voda iz pipe najboljša. 69 odst. sodelujočih v anketi namreč pije vodo iz pipe, le 7 odst. iz steklenice, 24 odst. pa pije istočasno vodo iz pipe in tudi mineralno vodo iz steklenice. Rezultat ankete priča o velikem zanimanju ljudi za to vprašanje, zato jim na nedavnem ljudskem referendumu ni bilo vseeno, če bo voda še naprej ostala javna dobrina ali pa ji bo usojena postopna privatizacija. Pijete vodo iz pipe ali iz steklenice? CD CD C CD _N j*: CD -t—> co _M >_» SRX, Beograd - - Bicv c^^i^wz-v 1 «->/1 k .nna un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.378,35 -0,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.269,13 2.180,55 +1,13 +0,62 S&P 500, New York 1.178,61 +0,51 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.166,54 5.997,74 5.320,03 +3,20 +3,45 +3,04 CAC 40, Pariz 3.213,88 +4,02 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.215,00 988,70 2.307,33 +2,71 +0,13 +4,15 Nikkei, Tokio 8.963,72 -0,20 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.850,59 19.620,01 2.593,17 +1,94 +0,13 +0,45 Sensex, Mubaj 17.059,40 -0,42 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 13. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik VREME repen - Predstavitev letošnje prireditve, ki bo od 24. do 28. avgusta Na srebrni Kraški ohceti se bosta vzela Martina in Aleš Višek petdnevnega praznika bo v nedeljo, ko se bosta Martina Sossi in Aleš Gregori poročila - Nekaj bo tudi novosti Na prenovljenem repenskem placu se bosta letos prvič kot mož in žena, a tudi zadnjič v ledih stanu, zavrtela Martina Sossi iz Pulj pri Domju in Aleš Gregori iz Bazovice. Na včerajšnji tiskovni konferenci v galeriji Kraške hiše, na kateri so ju organizatorji prvič uradno predstavili, sta bila dokaj v zadregi, saj sta povedala, da nista navajena na kamere, fotoaparate in novinarje. Program letošnje srebrne obletnice Kraške ohceti, poročnega običaja, ki je bil značilen od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja, se ne bo bistveno spremenil od prejšnjih, saj poteka ohcet že od leta 1968 po ustaljenem scenariju. Nekaj novosti pa bo letošnja, 25. izvedba, kljub vsemu prinesla. Naj opozorimo na primer, da bodo v Repnu letos gostili folklorno skupino Kellarious iz kraja Selargius blizu Cagliarija na Sardiniji, ki bo nastopila v soboto, 27. avgusta, s tržaško folklorno skupino Stu ledi. »V Selargiusu prirejajo namreč že petdeset let poroko po starih običajih, ki je podobna naši. Lani so nas povabili na Sardinijo, da bi sodelovali pri poroki, tokrat pa jim mi vračamo uslugo, tako da bodo oni zaplesali na naši ohceti,« je dejala duša Kraške ohceti, predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin. Z novostmi pa se bomo soočili že prvi dan praznovanj, in sicer v sre- do, 24. avgusta, ko bosta program Srečno pot novic in novica v Pokrajinskem muzeju oblikovala MePZ Lipa in MePZ Slovenec Slavec, pri katerem poje letošnji izbrani par. Naj omenimo tudi, da bodo pri razstavi ročnih del, ki ji bodo predstavili v četrtek, 25. avgusta, imeli glavno vlogo kamnarji s Krasa. Kot rečeno, se bo praznik pričel v sredo, 24. avgusta, ko bodo ob 19. uri v Kraški hiši uradno odprli letošnjo Kraško ohcet, ob 21. uri pa bosta zbora MePZ Lipa in MePZ Slovenec Slavec v Pokrajinskem muzeju voščila Srečno pot novicu in novici. V četrtek, 25. avgusta, bodo ob 18. uri odprli osmice, razstave, kioske KD Kraški dom in NK Kras na trgu ter muzej Kraška hiša, ki bodo delovali do zaključka prireditve. Domačo kapljico in prigrizek si bo letos mogoče privoščiti pri Ja-kopin'veh (KD Skala), Batk'veh (Škabar-Gomizelj), P'r Olge (Škabar Edo), Čel-din'veh (LD Doberdob), PlVnčičeveh (SD Mladina), Žeštk'veh (Tavčar Renzo), Pepc'veh (ŠD Brdina) in pri Tru'bčeveh (Konzorcij vina Kras). Še isti dan bodo kamnoseki ob 19. uri pri »komunski štjerni« predstavili svoja ročna dela, ob 20. uri pa se bosta zaročenca poslovila od ledih stanu z zadnjim plesom ob 23. uri na trgu v Repnu z ansamblom Happy day. V petek, 26. avgusta, bo ob 22. uri na vrsti tradicionalna podoknica pri »komunski štjerni«, na trgu pa bosta občinstvo zabavala ansambla Taims in Kraški muzi-kanti. V soboto, 27. avgusta, bosta ob 19. uri na trgu nastopili folklorni skupini Kel-larious in Stu ledi, ob 20.30 pa bo prevoz bale s Cola v Kraško hišo in običajen ples na trgu, tokrat s Kraškim kvintetom. Višek, a tudi zaključek prireditve, bo v nedeljo, 28. avgusta, ko se bodo noše ob 8.30 zbrale v Kraški hiši oz. ob 9. uri na Colu, od koder bodo krenile proti Tabru, kjer bosta Martina in Aleš ob 10. uri dahnila pričakovani da. Sprevod noš z novo-poročencema na čelu se bo nato s Tabra spustil skozi Poklon in Col v Repen do Kraške hiše, kjer bo ob 12. uri še slovesna predaja neveste. Po kosilu pa bosta ob 17. uri novoporočenca na trgu odprla ples ob melodijah Alpskega kvinteta. Letošnjo prireditev so omogočili Fundacija CRTrieste, Dežela FJK, Pokrajina Trst, Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, pripravljalni odbor Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, tržaški intermodalni terminal pri Fernetičih Spa, Zadružna kraška banka, SDGZ in KB 1909, katerim se predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus iskreno zahvaljuje. »Občani pa ostajajo bistven element pri uspehu Kraške ohceti, ki vztraja že 43 let,« meni župan Pisani. Znamenito prireditev so včeraj predstavili v galeriji Kraške hiše, desno pa sta fotografu nastavila še njena letošnja protagonista, Martina Sossi in Aleš Gregori kroma Noši kraškega para Kot običajno bosta ženinu nošo darovali krovni organizaciji SKGZ in SSO -uradno mu jo bosta izročila v ponedeljek, 22. avgusta, na sedežu SSO v Ulici Doniz-zetti; nevestina noša pa ostaja tradicionalno skrivnost vse do poročnega dne in tako bo tudi letos. Martinino obleko, ki jo poklanja Občina Repentabor, bomo lahko prvič videli šele v nedeljo zjutraj. Parkirišča in avtobus Tudi letos bodo organizatorji poskrbeli za primerna parkirišča. Največje bo nameščeno pri nogometnem igrišču, kjer sta družini Škabar in Rebecchi dali na razpolago svoji zemljišči. Repenski župan Marko Pisani pa poziva obiskovalce Kraške oh-ceti, naj se vedejo strpno in naj sledijo napotkom redarjev, da ne bo prometnih zastojev. Ob tem velja opozoriti tudi na avtobus, ki bo peljal s Proseka (parkirišče pri telovadnici Ervatti) in s Fernetičev (izpred kasarne finančnih stražnikov) do prizorišča, in sicer v soboto ob 18. do 22. ure ter v nedeljo od 9. do 22. ure. Delovala pa bo tudi informativna točka na začetku repen-skega trga, kjer bo na voljo informativni material o Kraški ohceti ter knjige o kraških lepotah. Danes in jutri na Tabru V Repnu pa bo živo že pred začetkom Kraške ohceti. Danes bodo v cerkvi na Ta-bru z nastopom Vokalne akademije Ljubljana - VAL pod vodstvom Stojana Kureta obeležili 1100. obletnico prve znane omembe Tabra. Jutri pa bosta Patrizia Vas-cotto in Marko Kravos poskrbela za branje pesnitve Repentabor Luciana Moran-dinija po t. i. pesniški poti, ki pelje od restavracije Furlan do Tabra. Zbirališče bo ob 18.30 pred restavracijo Furlan, od koder bodo udeleženci krenili proti cerkvi, kjer bo ob 21. uri koncert v sklopu prireditve V zvokih krajev (Nei suoni dei luoghi). Andreja Farneti obisk - V okviru popotovanja po številnih italijanskih mestih so se včeraj ustavili na tržaških trgih Brusači iz Rezije predstavili star poklic Prišli so s svojimi kolesi z brusilnimi kamni na volanu - Pričevanje Gina Buttola, ki se je navdušil za poklic kot 8-letni deček in sledil očetovim stopnjam Gino Buttolo je bil star komaj osem let, ko se je pridružil očetu, brusaču in Solbice v Reziji in mu začel med poletnimi počitnicami pomagati pri brušenju. Poklic ga je tako prevzel, da je postal del njegovega življenja. Podedoval je očetovo brusilno kolo in odšel z njim na pot, v bližnje kraje, kot so Osop-po in Humin, pa tudi v bolj oddaljene. »Po vaseh smo se pomudili po dva ali tri dni, pozimi smo spali kar v kravjih hlevih, na toplem, poleti v senikih,« se je včeraj spominjal na Goldonijevem trgu, eni od tržaških etap kolone rezijanskih brusačev. Vsi so prišli s starimi kolesi z brusilnimi kamni nad volanom in so na tržaških trgih (Goldoni, Stara mitnica, Borzni trg) prikazali radovednim Tržačanom svojo staro obrt. Ob tem so jim zaigrali člani pihalnega orkestra od Korošcev in člani folklorne skupine od Banov s harmonikarjem Radom Andolškom na čelu. Na Borznem trgu je goste iz Rezije sprejela in pozdravila občinska odbornica za obrtništvo Elena Pel-laschiar, na pomolu Audace je Andolšek nategnil meh in zadonela je slovenska Mi se imamo radi. Brusačem iz Rezije na njihovem popotovanju po Italiji (bili so v Firencah, Bologni, Milanu, Padovi Benetkah, Trevisu, Pordenonu, danes bodo v Vidmu) sledi bivalni avtomobil, opremljen s fotografijami o življenju brusačev v preteklost, ki Levo Gino Buttolo, desno njegov brusaški kolega med prikazom brušenja na Goldonijevem trgu kroma jih je zbral in hrani muzej brusačev iz Solbice. V teku desetletij se je poklic brusačev v marsičem posodobil. Buttolo ne obiskuje več krajev s kolesom, temveč z majhnim tovornjakom, poleg brušenja nožev in škarij ter popravljanja dežnikov pa tudi prodaja nože in dežnike. Prilagoditi se je pač treba sodobnemu času, je povedal. V duši pa je ostal še vedno pravi brusač, tisti na kolesu z brusilnim kamnom na volanu. M.K. 6 Sobota, 13. avgusta 2011 TRST / DOLINA - Ogenj uničil tri tovornjake za odvoz odpadkov in poškodoval pročelje objekta Strahovit nočni požar KARABINJERJI Zasledovali so ju pred občinsko telovadnico od Trsta_ Gasilci in karabinjerji ocenjujejo, da požar naj ne bi bil podtaknjen - Domačine prebudilo pokanje pnevmatik do Tkofij Prebivalce Doline je včeraj dobro uro pred sončnim vzhodom prebudil iz sna nenaden hrup, ki je prihajal z območja občinske telovadnice Silvana Klabjana. Trem, štirim glasnim pokom je sledil grozljiv prizor. Nad tremi tovornjaki za odvoz odpadkov, ki so bili parkirani tik pred telovadnico, se je visoko dvigal ogenj. Zublji so dejansko uničili vse tri tovornjake, poškodovano pa je tudi pročelje dolinskega športnega objekta. Požar je izbruhnil med 4.30 in 4.50, prvi so na prizorišče pritekli osupli domačini, ki so brez oklevanja poklicali gasilce, karabinjerje in policijo. Med tistimi, ki stanujejo prav blizu telovadnice, je Davorin Ota, uslužbenec podjetja za odvoz odpadkov Caruter: »Slišal sem pokanje, podobno streljanju ali pirotehničnim ognjem. V resnici je bilo to pokanje pnevmatik. Pogledal sem in videl grozen ogenj, ki se je dvigal iz tovornjakov.« Po dolinskih karabinjerjih so prispeli gasilci in policisti. Tržaški gasilci so klic prejeli ob 5.03 in minuto pozneje so bili že na cesti s tremi vozili. V Dolini so pogasili požar, ki je zajel prednje dele treh tovornjakov. To so večja vozila, v katerih dolinska občinska služba in podjetje Caruter skladiščita odpadke, ki jih po vaseh pobirata z manjšimi tovornjaki. Večja vozila, ki so včeraj zgorela, pa stisnjene odpadke odpeljejo v Trst, v Ulici Errera in Pietraferra-ta, kjer pristojna podjetja sprejemajo ločene in navadne odpadke ter jih preusmerijo v specializirana odlagališča oz. v Acega-sovo sežigalnico. Požar se je vnel na tovornjaku Občine Dolina, ki je bil parkiran v sredini (kabino je uničilo, obe prednji gumi sta eksplodirali). Požar se je takoj razširil na levi in desni tovornjak. Prvi, prav tako last Občine Dolina, je bil poln papirja ter kartona. Desni tovornjak, ki je bil prazen in opran, je last sicilskega podjetja Caruter, ki ima že dve leti v zakupu pobiranje navadnih odpadkov, ki niso za reciklažo. Slednje vozilo je bil skoraj novo, prvi dve sta bili stari od 10 do 15 let. Po gašenju so tržaški in miljski gasilci v sodelovanju z občinskimi uslužbenci in nekaterimi podjetji več ur previdno namakali in odstranjevali odpadke, večinoma papir. Medtem je odvoz odpadkov iz dolinske občine v Trst potekal v izrednih razmerah, z manjšimi tovornjaki in ob pomoči upraviteljev tržaških zbirnih centrov. »Ob pogledu na požar mi je sprva skoraj šlo na jok, ko pa so mi povedali, da se ni nihče poškodoval, sem si oddahnila. S ka-rabinjerji smo stalno na vezi, nazadnje so mi povedali, da bi lahko šlo za kratek stik. To bi bila pravzaprav še dobra novica,« je popoldne povedala županja Fulvia Pre-molin, ki je kmalu po izbruhu požara prispela k telovadnici. O dogodku jo je prvi obvestil njen predhodnik Boris Pangerc, sama pa je okrog 5.30 poklicala vodjo pristojne občinske službe Mitjo Lovriha, ki je takoj prekinil dopustovanje in tudi sam pri-hitel v parkirišče. Županja je podčrtala, da so se včeraj prav vsi izkazali, od karabi-njerjev, policistov in gasilcev do občinskih uslužbencev in zasebnih podjetij. Zunanja stran dolinskega športnega objekta, ki so jo pred nedavnim prebarvali, je poškodovana. Zaradi zelo visoke temperature je počilo devet okenskih šip, velik del fasade pa je črn ali okrušen. V notranjosti telovadnici škode na prvi pogled ni, kar je potrdila tudi občinska odbornica Elisabet-ta Sormani, ki je pristojna za službo za odvoz odpadkov. Dejala je, da je zaradi požara zaprepadena in da čaka na ugotovitve preiskovalcev: »Hudo je, ker dogodek negativno vpliva na storitve in občane. Služba vsekakor nadaljuje z delom, zaenkrat bomo pač odvažali odpadke z manjšimi tovornjaki.« Sprva je kazalo, da je bil požar podtaknjen, forenziki pa tega suma niso potrdili, saj pri ogledu vozil niso našli nobenega elementa, ki bi to domnevo podkrepil. Na pogorišču ni ostankov sumljivih predmetov ali kakršnegakoli sprožila. Poveljnik miljskih karabinjerjev Maurizio Funari (pod njegovo okrilje sodi dolinska postaja karabinjerjev, ki preiskuje dogodek v sodelovanju z državnim tožilstvom) je povedal, da je trenutno najbolj verjetna razlaga kratek stik ali kaka druga elektronska okvara, ki naj bi sku- Tokrat so nam fotografije že navsezgodaj poslali bralci, zaradi tega se jim zahvaljujemo; desno je nočni posnetek požara pred telovadnico (foto Elvis Hacin), spodaj pa jutranji prizor po uspešnem gašenju (foto Claudio Bratos, tudi na prvi strani) paj z bencinom in odpadki povzročila velik požar. Krajani, ki so dopoldne začudeno opazovali dim nad tovornjaki, so imeli različne razlage, tudi krajevni mediji so nanizali take in drugačne hipoteze. Na misel je prišel preprosti vandalizem, ki ga narekuje avgustovski dolgčas (pred nekaj nočmi so v Naselju sv. Sergija zažgali avtomobil in nekaj motornih koles), pa tudi najbolj sugestivna opcija - mafijsko opozorilo. To možnost so omenjali, češ da je podjetje, ki ima v zakupu pobiranje dela odpadkov, iz južne Italije (sedež je v sicilski Messini). Res pa je, da je ogenj izbruhnil na tovornjaku Občine Dolina. Nenavadno bi bilo poslati podjetju opozorilo tako, da zažgemo sosednji tovornjak. Vmes je nekdo omenjal tudi možnost, da je nekdo s piromanskim posegom izrazil svoje neodobravanje glede tovornjakov, parkiranih pred telovadnico. To se dogaja od 16. julija, ko se je začela obnova zbirnega cen- tra za kosovne odpadke pri pokopališču v Boljuncu. Občina mora namreč prilagoditi zbirni center zakonsko določenim varnostnim predpisom. Tako ali drugače, vsi so si bili včeraj enotni v mnenju, da tovrstnih dogodkov na našem koncu nismo vajeni. Občina Dolina medtem sporoča, da bo služba za ločeno zbiranje odpadkov od torka dalje redno nadaljevala z delom, v upanju, da bo težav čim manj. Aljoša Fonda V noči med četrtkom in petkom je prišlo v Trstu do spektaku-larnega avtomobilskega zasledovanja, kakršnih smo navajeni v filmih. Tržaški karabinjerji so ukraden avtomobil zasledovali kakih petnajst kilometrov, in sicer od glavne tržaške železniške postaje do nekdanjega mejnega prehoda Škofije in še dlje, saj so enega od dveh osumljencev prijeli nekaj kilometrov po meji. Drugi je izginil, z dogodkom se sedaj ukvarja slovenska policija. Zgodilo se je okrog 2.30. Patrulja karabinjerjev je na Trgu Liberta ukazala vozniku peugeota 508 z italijansko tablico, naj se ustavi. Voznik tega ni storil, pritisnil je na plin in švignil mimo patrulje. Karabinjerja sta sedla v službeni avtomobil in steklo je razburljivo zasledovanje. Avtomobil peugeot je sredi noči bežal skozi speči Trst, pot je nadaljeval proti Rabujezu in čez mejo v Slovenijo. Le nekaj kilometrov po meji je voznik zaradi vratolomne vožnje na hitri cesti proti Kopru trčil ob zaščitno ograjo, pri čemer ni bilo drugih vpletenih vozil. Avto se je obrnil, voznik je odprl vrata in peš zbežal na bližnja polja. Karabinjerji so prijeli njegovega sopotnika, lažje poškodovanega 27-letnega romunskega državljana G. I., ki stanuje v Gorici. Sedež tržaških karabinjerjev je medtem o dogajanju obvestil koprsko policijsko upravo, ki je po prijetju prevzela aretiranca in išče pobeglega avtomobilista. Karabinjerji so ugotovili, da je bil peugeot 13. aprila letos ukraden v Aosti, izvirno registrsko tablico pa so tatovi zamenjali z novo. S »pištolo« sredi trga V parfumeriji v Korzu Saba so karabinjerji in tržaški mestni redarji včeraj dopoldne posegli zaradi poskusa tatvine. Uslužbenki ni uspelo zadržati okrog 50 let stare ženske, redarji in karabinjerji pa so jo ustavili na bližnjem Goldonijevem trgu. Ob pogledu na redarje je osumljenka vzela iz torbice pištolo in jo namerila vanje. Redarjev in mimoidočih pa orožje ni kaj prida vznemirilo, saj je bilo tudi od daleč jasno, da gre za igračo. Žensko je naposled odpeljal rešilec, saj naj bi imela psihične motnje. OBČINA TRST - Župan Cosolini o prejemkih članov upravnih svetov soudeleženih podjetij Manjše plače vodilnim? Občinska uprava pripravlja odlok za »racionalizacijo stroškov« vodilnih v podjetjih Acegas/Aps, Trieste trasporti, AMT in Esatto So plače vodilnih v podjetjih, pri katerih je soudeležena tržaška občina, primerne sedanjemu težkemu kriznemu obdobju? To vprašanje si je zastavil tržaški župan Roberto Cosolini, odgovor nanj pa bo znan v kratkem, potem ko bo občinska uprava uradno izvedela, koliko prejemajo razni predsedniki, direktorji, pooblaščeni upravitelji in člani upravnih svetov soudeleženih podjetij, preverila, ali prejemki ustrezajo posameznim zadolžitvam, in pripravila odlok, s katerim bo »racionalizirala« te »stroške politike,« kot jih je župan imenoval na tiskovni konferenci. Povod zanjo je dalo tiskovno sporočilo, s katerim je občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis očital Cosoliniju, da se ni držal volilne obljube o ustanovitvi odbora garantov za imenovanje predstavnikov občine v raznih ustanovah in organizacijah, in samovoljno imenoval predstavnika v upravni odbor ustanove Promo-trieste in v pokrajinsko komisijo za delo. Župan je njegov poseg ocenil kot »simpatično poletno polemiko,« in pojasnil, da je pač moral opraviti imenovanja, ker ga je v to prisilil zakonski termin. Pojasnil je, da vsaj v primeru predstavnika v pokrajinski komisiji za delo ni to »dobičkonosna funkcija«, saj so njegovi izkupički »enaki nič evrov«. Gre torej za povsem prostovoljno delo. Odbor garantov za imenovanja bo vsekakor ustanovljen, med njegovimi zadolžitvami bo tudi preverjanje kandidatov za predstavnike občine v drugih podjetjih, tistih »dobičkonosnih«, kot so na primer Acegas/Aps, AMT, Trieste trasporti in iz-terjevalnica Esatto. Občinski upravi so znani prejemki predsednikov in članov upravnih svetov teh podjetij, saj jih neposredno določijo posamezne skupščine članov. Drugače pa je s prejemki pooblaščenih upraviteljev in z raznimi bonitetami, ki jih prejemajo člani upravnih svetov za razne posebne zadolžitve. Občinska uprava je zahtevala seznam s skupnimi prejemki in bonitetami vodilnih članov teh podjetij, da bi ocenila, ali so primerni, ali pa precenjeni. Številk o prejemkih raznih direktorjev, pooblaščenih upraviteljev in drugih vo- Roberto Cosolini kroma dilnih članov Cosolini ni posredoval. To bo storil, ko bo imel vpogled v celotno dokumentacijo. Pač pa je omenil primer članov upravnega sveta izterjevalnice Esatto. Vloga podjetja je preprosta: izterjati plačila za odvoz odpadkov in davka na nepremičnine ICI. Zadolžitev treh članov upravnega sveta je preprosta, rutinska. Kljub temu pa prejmejo skupno več, kot prejme mesečno župan (od 3.200 do 3.300 evrov) ali dvakrat več kot prejemajo občinski odborniki (1.600 do 1.700 evrov). Ko bodo znane »številke« o prejemkih, bo uprava pripravila odlok, s katerim bo »racionalizirala« te stroške. Kako? Z znižanjem števila članov upravnih svetov in vodilnih in s »primerno ureditvijo« plač in bonitet. Občina bo morala medtem imenovati nova predstavnika v upravni svet hol-dinške družbe Acegas/Aps, saj sta dosedanja od Dipiazzove uprave imenovana predstavnika Manlio Romanelli (zet Pari-sa Lippija) in Renzo Codarin odstopila. Co-solini je pozdravil odstopa kot »odgovorno gesto«. Nova predstavnika pa bo imenoval po ustanovitvi odbora garantov, seveda po posvetovanju s tremi odborniki, ki skrbijo za stike s soudeleženimi podjetji, to je odbornikom za proračun Consolijem, odbornikom za gospodarski razvoj Ome-rom in odbornikom za okolje Laurenijem. M.K. / TRST Sobota, 13. avgusta 2011 7 pokrajina trst - Srečanje s predsednico Basso Poropat in podpredsednikom Dolencem Nobenega pokola: iščemo rešitev za oddaljitev divjih prašičev Dodatnih 20 tisoč evrov za namestitev električnih pastirjev in mrež - Skupne strategije za rešitev problema »Ne delamo si utvar: problema divjih prašičev ne bomo rešili tako zlahka, njihovo število pa bomo skušali po naših močeh čim bolj omejiti, pravzaprav omejiti škodo, ki jo oni povzročajo. S tem pa, naj bo jasno, ne napovedujemo nobenega pokola.« Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat je bila včeraj jezna zaradi laži, ki se pojavljajo v krajevnem italijanskem tisku: tržaška pokrajinska uprava namreč ne spodbuja krvoločne iztrebitve divjih merjascev, pač pa išče naj-smotrnejšo in obenem najprimernejšo rešitev za njihovo oddaljitev iz mestnega zaledja oz. širše okolice. Te živali, ki se res zelo hitro razmnožujejo, namreč povzročajo precejšnjo škodo tako na obdelanih površinah vinogradnikov, kmetovalcev in posameznikov, kot tudi na cestah, saj večkrat povzročajo prometne nesreče, zadnje čase pa tudi na poslopjih in drugačni imovini. Pokrajinska uprava se je zato odločila za dodaten ukrep: namenila bo dodatnih 20 tisoč evrov za namestitev električnih pastirjev oz. mrež in opozorilnih naprav, ki naj bi preprečili ali vsaj omejili naval divjih prašičev v mestno periferijo. »Uprava je problemu divjih prašičev samo v lanskem letu namenila ogromno denarja, in sicer 180 tisoč evrov, kar gre za kritje škode kmetovalcem, vinarjem ter voznikom, za sežigalnico in za posege naših straž. Precejšnje breme torej za našo bilanco.« Poropato-va se je pri tem zaustavila pri ideji o ureditvi klavnice, kjer bi lahko predelali meso divjih prašičev v prehrambne namene. »Odvažanjepobitih divjih prašičev v sežigalnico nas letno stane 3.000 evrov. Kaj ni škoda denarja?« Julija je pokrajinski podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj in politike za Kras Igor Dolenc sklical prvo zeleno omizje za kmetijstvo, pri katerem sodelujejo še občinska in deželna uprava, Trgovinska zbornica, pokrajinski Inšpektorat za kmetijstvo, Inšpektorat za gozdove, Deželna agencija za podeželski razvoj ERSA, zbornica agronomov, konzorciji proizvajalcev, sindikalne in naravovarstvene organizacije ter združenja potrošnikov. Na srečanju so med drugim nanizali glavne probleme, ki jih bo sedaj treba rešiti in med katere spadajo tudi divji prašiči. »Seveda je za njihovo reši-tevpotrebno složno sodelovanje vseh akterjev, od deželnih in občinskih uprav, do strokovnjakov in naravoslovcev za iskanje skupnih strategij,« je pojasnil Dolenc. Divjih prašičev je največ v gozdovih med Prosekom in Katinaro, kjer se ljudje ne zmenijo na pozive lovskih čuvajev, ki jih vse od leta 1995 svarijo, naj ne hranijo teh živali. »Prav gotovo smo za to krivi tudi sami, saj smo s pretirano urbanizacijo iznakazili teritorij, pa tudi za čiščenje gozdov okrog mesta ne skrbimo dovolj, tako da so te živali našle v njih primeren habitat,« je priznala Bassa Poropatova in dodala, da je naloga pokrajinske uprave namreč v prvi vrsti ta, da skrbi za varnost in zaščito ljudi tudi s pomočjo pokrajinskih straž (in ne lovcev, kot to širijo zle govorice), za primerne preventivne akcije in za povračilo škode, ki jo te živali povzročajo. Srečanja se je udeležil tudi lovski čuvaj Maurizio Rozza, ki je novinarjem pojasnil, da ne gre za divje prašiče, ki živijo na Krasu (teh je v primerjavi mnogo manj) in so se pomaknili proti mestu. »To so druge črede, ki so se naselile v mestnem zaledju, kjer so našle dovolj vode, mehko zemljo za praskanje in dovolj hrane ... tudi v bližini hiš. Ljudi se ne bojijo.« Glede njihovega odstrela pa je pojasnil, da Pokrajina Trst nima pri tem večjih pristojnosti, zanj so odgovorni lovci. Vinogradnik Andrej Ferfoglia, ki ima svoje trte pod Lajnarji pri Rojanu, je potožil, da mu divji prašiči pridejo celo pred hišo, kjer se igra njegov otrok, na njivi pa očistijo, vse, kar se očistiti da - od zelenjave, do sadja in grozdja. Če se takoj ne ukrepa, bo namreč prekipelo in takrat bo prepozno. (sas) Divja prašiča sta se fotografu nastavila kar pri Ferlugih kroma Vabilo na Septembrski vaški praznik v Gročani SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga prireja že tradicionalni Septembrski vaški praznik, ki bo letos na sporedu od petka, 9. septembra, do nedelje, 11. septembra. Tudi letos se prireditev uokvirja v širšo pobudo Pot zemlje in vode, virov življenja v sodelovanju s pripravljalnim odborom Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, občino Dolino in Kmečko zvezo. Zaradi tega bo razstava-sejem potekala v širši obliki s stojnicami, na katerih bodo kmetovalci in obrtniki s krajevnega obmejnega območja imeli možnost promovirati in ovrednotiti svoje kmetijske in druge pridelke ter izdelke. Razstava/sejem bo samo v soboto, 10. in v nedeljo, 11. septembra. V ta namen bodo postavljene stojnice na širšem območju vaškega jedra, ki bo obiskovalcem omogočil krožno pot okoli vasi in ogled omenjenih stojnic. Ob tem bo na vaškem trgu potekala tradicionalna šagra. Kmečka zveza in Slovensko kulturno društvo Krasno polje vabita kmetije, da se udeležijo z lastno ponudbo razstave/sejma tipičnih pridelkov in izdelkov. Prispevek za udeležbo znaša 35 €/stojnico za delno kritje stroškov. Za dodatne informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze (040 362941) od po-nedejka, 22. avgusta naprej. kras - Informativni sestanki o daljnovodu družbe Terna »To niso vdrževalna dela« Sinoči srečanji v zgoniški občini, v četrtek pa pri Banih - Poziv lastnikom, naj ne podpišejo nobenih uradnih dokumentov Združenje lastnikov kraških zemljišč in Agrarna skupnost sta sklenili prvi krog informativnih sestankov po kraških vaseh o problemu daljnovoda družbe Terna. Sinoči je o tem tekla beseda v Saležu in Zgoniku, v petek pa pri Banih. Vladimir Vremec in Carlo Grgič sta na vseh sestankih pozvala lastnike zemljišč, naj ne podpišejo nobenih dokumentov, ki jim jih ponujajo pooblaščenci italijanske družbe za proizvodnjo in dobavo električne energije. Terna namreč vztraja, da ne gre za gradnjo ali okrepitev obstoječega daljnovoda Tržič-Padriče, temveč le za njegovo vzdrževanje. Gre za zelo različna postopka in tudi morebitne odškodnine lastnikom zemljišč so zelo različne. Agrarna skupnost in lastniki kraških zemljišč so se proti daljnovodu pritožili na predsednika republike Giorgia Napolitana, ki bo v skladu z ustaljeno prakso najbrž vso dokumentacijo poslal v presojo Deželnemu upravnemu sodišču. Istočasno so nasprotniki načrta Terne izročili predsedniku deželnega sveta Mauriziu Franzu ljudsko peticijo z več kot dva tisoč podpisi. V njej zahtevajo, naj daljnovod vkopljejo ob trasi avtoceste, kar Terna zavrača, češ da je predrago. To je tudi stališče deželne vlade, ki je prav pred nekaj dnevi pristala na daljnovod Sre-dipolje-Videm, ki mu nasprotuje večina zainteresirani občinskih uprav. O daljnovodu Terna je predsinočnjim tekla beseda pri Banih kroma Morettijev film na Gradu sv. Justa V sklopu poletne filmske prireditve bodo drevi na Gradu sv.Ju-sta predvajali zadnji film režiserja Nannija Morettija Habemus papam. V glavnih vlogah nastopajo Michel Piccoli, Jerzy Sturh, Renato Scarpa in sam Moretti. Začetek ob 21. uri. Jutri zvečer je na sporedu film bratov Joela in Ethana Coena Il Grinta, ki ga bodo predvajali v originalnem angleškem jeziku z italijanskimi podnaslovi. Tudi v tem primeru začetek ob 21. uri. Danes v Miljah Vogadamata z glasbo V Miljah bo danes v sklopu poletnega pusta pisana veslaška prireditev Vogadamata, ki je dejansko veslaško tekmovanje občinskih pustnih skupin. Začetek ob 19. uri. Sledil bo koncert s pihalnim orkestrom iz Zagorja v Sloveniji ter s hrvaško glasbeno skupino Koza Nostra iz Buj v Istri. Narkotest pozitiven, voznika ob dovoljenje Tržaški karabinjerji so v teh dneh zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog odvzeli dve vozniški dovoljenji. Nazadnje so v noči na petek podvrgli predhodnemu nar-kotestu »Drugwipe 5 S« 42-letne-ga Tržačana, ki se je peljal z motornim kolesom znamke Peugeot. Test je pokazal, da je motorist po vsej verjetnosti zaužil heroin. Krvni preizkus bi ta sum ovrgel ali potrdil, a ga je zainteresirani odklonil. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in ga prijavili sodstvu. Podobna kazen je pred dnevi doletela 34-letnega Tržačana. Narkotest ali tudi »drogometer« je nov pripomoček, ki so ga tržaški karabinjerji in policisti začeli uporabljati pred dvema mesecema. Test ni stoodstotno zanesljiv, zato predvideva zakon naknadno še pregled krvi, ki ga opravijo v bolnišnici. V kratkem pa naj bi policijskim silam dovolili uporabo novejšega narkotesta, ki je trenutno v preizkusni fazi. Slednji naj bi bil zanesljivejši, zaradi česar pregled krvi ne bi bil več potreben. žalostna vest - Pogreb je bil v četrtek Carlo Papucci gostinec, ki je imel rad kulturo V Buji pri Vidmu je v četrtek legel k zadnjemu počitku gostinec Carlo Papucci, ki je imel zelo rad kulturo in tudi politiko. Med Slovenci je bil znan kot dolgoletni upravitelj društvene gostilne na Kontovelu, marsikdo pa se ga spominja tudi kot upravitelja znane tržaške kavarne Tommaseo. Papucci je vodil Tommaseo v letih pred korenito obnovo kavarne, v kateri so se pod njegovo »taktirko« zbirali kulturniki, izobraženci, umetniki in študenti. V tistih letih je tudi po njegovi zaslugi nastal kulturni krožek Niccolo Tommaseo, ki je potem deloval na Kontovelu v tamkajšnji društveni gostilni. Pokojni Papucci je bil človek številnih zanimanj, kot priča pestra kulturna dejavnost, ki se je redno odvijala v kontovelski gostilni. Ne samo pesniški večeri in predstavitve knjig, temveč tudi druge prireditve, ki so na Konto-vel privabljale ljudi iz raznoraznih krajev. Za vse je imel Papucci, ki je pozorno spremljal tudi dogajanja v slovenski manjšini, lepe in prijazne besede. Kontovelci in vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. Sinu Andreju in družini tudi sožalje Primorskega dnevnika. 8 Sobota, 13. avgusta 2011 KULTURA NABREŽINA - Sinoči odprtje praznika in številnih razstav Praznik sv. Roka z okusi tradicije Levo nabrežinska godba na pihala, ki je zaigrala na odprtju praznika sv. Roka; spodaj odprtje razstave o šoli v času zavezniške vojaške uprave kroma Nabrežinski trg in z njim domači kulturni dom in Kamnarska hiša Iga Grudna so sinoči zaživeli v prazničnem duhu vaškega patrona sv. Roka, okusov domače tradicije in pogleda na morje (saj je petdnevni praznik v devinsko-nabre-žinski občini povezan z letošnjimi občinskimi izvedbami Kmetijskih dnevov). Uradno odprtje je zazvenelo ob zvokih nabrežinske godbe na pihala in zahvali župana Giorgia Reta ter podžupana Massima Romite vsem številnim sodelujočim na prazniku. Župan je še posebej izpostavil vse tesnejše sodelovanje s srenjami, zaželel pa je, da bi ob prihodnji izvedbi bila že vidna vrsto let pričakovana prenova osrednjega nabre-žinskega trga. Še pred uradnim odprtjem so v Kamnarski hiši Iga Grudna odprli niz razstav. SK Devin je pripravil razstavo obrtniških ročnih del krožka Začarana nit, Miloš Zidarič pa je ponudil na ogled fotografije sugestivnih sončnih zatonov v Tržaškem zalivu. Sejem rabljenih knjig v preddverju pa je vabil prostovoljne prispevke za nakup novih knjig za občinsko knjižnico Nade Pertot v Nabrežini. V društvu Igo Gruden so si številni domačini že pred odprtjem ogledali učilnico iz petdesetih let prejšnjega stoletja, s stoli, klopmi, zvezki, knjigami in vsakovrstnimi lesenimi šolskimi potrebščinami veren prikaz šolskega življenja v dobi zavezniške vojaške uprave. Življenjski duh temu šolskemu tihožitju iz preteklosti je s svojo prisotnostjo dal Bruno Kralj, ki se je po natanko 60 letih »vrnil« za kateder, saj je v Nabrežini poučeval v obdobju 1951-1954. Nabrežinska preteklost je zaživela tudi na razstavi rodovnikov 61 rodbin, ki jih je po petih letih raziskovalnega dela sestavil domačin Aleš Pertot. Predstavil ga je ravnatelj Zvonko Legiša, Pertot pa je že napovedal, da »se ne bo ustavil pri Nabrežini,« temveč bo raziskoval tudi rodovnike družin iz drugih vasi v občini. Ljudje so si na sedežu društva tu- BARKOVLJE - Barcolissima 2011 Počitniško vzdušje v gozdiču ob krožniku domačih rib in glasbi V barkovljanskem borovem gozdiču bo še do ponedeljka, 15. avgusta, vladalo počitniško vzdušje. V sredo je namreč tam zaživela prireditev Barcolissima 2011. Mimoidoči se lahko sprehajajo med neštetimi stojnicami z raznorazno ponudbo, zvečer pa si lahko privoščijo domači ribji krožnik in koncert kroma Včeraj danes di ogledali razstavo o Janezu Grudnu, slovenskem kiparju v Argentini, v kavarni Gruden pa res domiselno razstavo slik-kompozicij z vsakovrstnimi urami in ostanki okvirov slik, ki jih je sestavil Luciano Donega. Praznik sv. Roka se bo s svojimi razstavami, kioski, glasbo in drugimi kulturnimi utrinki nadaljeval do 16. avgusta. M.K. Danes, SOBOTA, 13. avgusta 2011 LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 -Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 19.47 in zatone ob 5.40 Jutri, NEDELJA, 14. avgusta 2011 DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. [I] Lekarne Danes, 13. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dellOrologio 6 (040 300305). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mt Kino KOPER - KOLOSEJ - 16.30 »Hitri in drzni 5«; 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Kako se znebiti šefa?«; 16.00 »Kung fu Panda« (sinhr.); 21.40, 23.30 »Oddelek groze«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.15, 21.00, 23.20 »Zelena svetilka 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 10.00, 12.30, 15.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 19.00 »Pingvini gospoda Popperja«; 12.50, 18.30, 21.10, 23.45 »Prvi maščevalec 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 »Kako se znebiti šefa?«; 18.40, 21.00, 23.20 »Super 8«; 12.40, 16.40, 21.20, 23.40 »Vzpon planeta opic«; 12.10, 15.40, 18.10, 20.50, 23.25 »Zamenjava«; 13.30, 18.35, 21.05, 23.35 »Zelena svetilka 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Nessuno mi puo giudicare«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Grease sing a long«; Dvorana 3: 16.20, 17.50, 19.15, 20.45 »Diario di una schiap-pa«; 22.15 »Captain America il primo vendicatore - 2D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »Diario di una schiappa 2«; 22.15 »Tekken«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni dopust. ¿j Čestitke AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Le amiche della sposa«. ARISTON - 18.45 »Le donne del 6. piano«; Poletna arena: 21.00 »I ragazzi stanno be-ne«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Tekken«; 16.40, 19.20, 22.00 »Captain America - 2D«; 16.10, 21.30 »Captain America 3D«; 16.30, 19.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 18.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 3D«; 16.30, 19.00, 21.45 »Hanna«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 16.30, 19.05, 21.40 »Le amiche della sposa«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Harry Potter e i doni della morte 2 - 2D«; 18.15, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Almeno tu nell'universo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Cars 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. Danes bo nona ZORA na Konto-velu k šopku let dodala še 90. cvet, zdaj bo ta res velik in lep. Vse naj naj ji želita Andrej in Anamarija. Vsi travniki zelenijo in rožice cvetijo, zate jih bomo danes nabrali in v šopek dali, v njem je povito tudi naše voščilo: danes draga mama, tašča in nona ZORA na Kontovelu 90 let slaviš -korajžno tako naprej, sončne in zdrave dni ti Marino, Neva in Martin želijo. Draga nona ZORA, za tvoj 90. rojstni dan, ko stiskamo ti dlan, naša je iskrena želja, mnogo zdravja in veselja. Edvin, Alenka in Angelo. Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je spet ta dan, ko praznuješ 90. rojstni dan. Ostani tako »in gamba« kot si, to ti želiva Darjo in Majda. Danes slavi na Kontovelu visok življenjski jubilej naša draga ZORA. Vse najboljše in še veliko trdnega zdravja ji voščiva iz srca Albina in Franko. VPrebenegu se mi veselimo, ker z nonotoma MILKO in PEPIJEM zlato poroko slavimo. Željo v srcu nosimo iskreno, da dolgo vidva bi ostala eno. Alena, Asja, Sanja in Mitja. Danes praznujeta 50 let poroke MILKA in PEPIRAPOTEC. Še veliko let skupnega življenja v zdravju, jima želijo brata Mirko in Marjan ter sestra Silva z družinami. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. TRST Sobota, 13. avgusta 2011 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA MEGA MIX in VENERA Delovali bodo dobro založeni kioski H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bo zavod zaprt danes, 13. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2011/2012 se bo začel 8. septembra ob 8. uri. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti danes, 13. in v torek, 16. avgusta. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta danes, 13. in v torek, 16. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it -scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile na spletni strani urada www.scuola.fvg.it objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj za Tržaško pokrajino. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istru-zione.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo ŠAGRA na Proseku 13» 14. in 15. avgusta z ansamblom SOUVENIR med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. S Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita na dvodnevno turo v Kamniške Alpe v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta. Start iz Kamniške Bistrice čez Korošico na Ojstrico in Planjavo s prenočevanjem na Kamniškem sedlu. Naslednji dan pohod čez Tursko goro na Rinke in sestop v Kamniško Bistrico. Tura je težavna. Start iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave na info@skdevin.it ali pa 334-9772080 (Aljoša). SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mač-kolje-Prebeneg pripravlja izlet v partizansko Bolnico Franja v nedeljo, 28. avgusta. Zainteresirane prosimo, da se javijo na tel. št. 040228896 (Nerina) do 20. avgusta. I!3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v cerkvico na Pečah v dolini Glinščice k sveti maši, ki bo danes, 13. avgusta, ob 17. uri. Maševal bo trebenski župnik gospod Ivo Miklavc. NA PROSEKU organizira šagro God-beno društvo Prosek danes, 13., 14. in 15. avgusta. Igrajo: ansambel Souvenir in ansambel Mi. V nedeljo, 14. avgusta, koncert godbe Salež. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Foschiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079. AŠZ SLOGA sporoča udeležencem poletnih odbojkarskih priprav, da je zbirališče za odhod v Mežico v torek, 16. avgusta, ob 9. uri na parkirišču ob krožišču (smer Bani) na Opčinah. Odbod avtobusa ob 9.30. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi zaprti od torka 16. do petka 19. avgusta. BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave: od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitaloslove-no@libero.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 17., 24. in 31. avgusta: »Oblikuj-mo meduze«; »Barvane slamice«; 19. in 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00 ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta do 17. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt do 20. avgusta. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040-573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040327122, faks 040-327511, anagra-fe@com-monrupino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.monrupino.ts.it. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorli-go-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). ANED - Združenje bivših deporti-rancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v reziden-čnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna raz- svetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacir-coscrizione@comune.trieste.it, tel. št. 040-225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: poletje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. PRIMORCI BEREMO 2011 - do 20. novembra bodo v Narodni in študijski knjižnici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije prejmete v knjižnici (ponedeljek - petek, 9.00 -17.00, tel. 040-635629, e-mail bib-slo@spin.it). S Poslovni oglasi BAR V KRIŽU PRI BOJANI vabi v torek, 16.8., ob 20.30 na VEČER s skupino BANDOMAT. TRST, STROGI CENTER, prestižna palača, stanovanje 80 kv.m, peto nadstropje, dvigalo, balkon, odlično stanje, svetlobno, klima, alarmna naprava, plačilo ogrevanja po uporabi. Eur 245.000,00 Eventuelno podzemni box za dva avtomobila. 345/6407888 H Prireditve 1100 LETNICA TABRA - te obletnice se bomo v sodelovanju z repentabr-sko občino s posebnim programom spomnili danes, 13. avgusta, ob 20. uri. Osrednja točka bo nastop Komornega moškega zbora Val - Vokalna akademija Ljubljana, ki ga vodi Stojan Kuret. Solista: sopranistka K. Bitenc in baritonist M. Fink; klavirska spremljava: M. Prus. SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. MUZIKAMNOLOM - koncerti v očarljivem kamnolomu v Repniču (Zgo-nik), v sredo 17. avgusta, koncert Dalmatinske klape Maslina iz Šibe-nika, v soboto, 20. avgusta, koncert ciganske skupine Šukar. Koncerte, ki spadajo v niz Teatri a Teatro, prireja Tržaška Pokrajina v sodelovanju z Glasbeno kulturnim društvom Drugamuzika. Začetek koncertov ob 21. uri. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Kata-lonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in Društvo slovenskih izobražencev vabita v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v Zin-kov dom na otvoritev razstave ilu-stratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Hele- na Janežič, bo ob priliki Jernejeve-ga tedna in študijskih dnevov Draga v Zinkovem domu odprta do nedelje, 4. septembra. SKUPINA ETNOPLOČ vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. L. Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. PRODAM KNJIGE za 5. letnik DIZ J. Štefan. Tel. št. 348-5738696. SMO V MESECU KRAŠKE OHCETI -na razpolago imam ročno vezene rute za nošo. Klicati na tel. št. 040299820. H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. DEJAN ima odprto osmico na Kon-tovelu. DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040229180. MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandro in Jožko Škerk. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104 OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! Prispevki V spomin na gospo Irene Lugnani daruje Olimpija 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Ervina Sterni-ja darujeta Bruno in Gigi Košuta z družinama 50,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. V spomin na dragega brata Ervina Sternija daruje brat Claudio z družino 100,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na dragega Omerota Sed-maka daruje Liana Devetak 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na teto Gizelo Legiša daruje Nevo Leghissa z družino 55,00 evrov za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Gizelo Legiša daruje družina Kalc 50,00 evrov za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Ervina Sternija daruje Vanda Starc 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na starše daruje Olimpija Susič 30,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Ervinota Sternija darujejo Anica Fajka in otroci 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 10 Sobota, 13. avgusta 2011 KULTURA trst - Ob stopetdesetletnici rojstva Rudolfa Steinerja Steinerjeve risbe na tabli odsevajo redefinicijo globusa Razstava v Studiu Tommaseo je odprta še do 10. septembra Tudi Trst je obeležil stopetdeset-letnico rojstva Rudolfa Steinerja, pomembnega avstrijskega misleca in pedagoga, ki je postavil temelje antropo-zofske medicine in principov biodina-mičnega kmetijstva. Njegova vsestranska osebnost je pustila opazno sled tudi na področju likovne in glasbene umetnosti ter arhitekture. Intenzivno se je posvečal tudi likovnemu ustvarjanju, predvsem slikarstvu in kiparstvu, višek njegove ustvarjalnosti pa se odseva v gradnji prvega Goetheanuma v Dor-nachu v Švici. V Studiu Tommaseo v Trstu si lahko ogledamo vse do 10. septembra prelepe Steinerjeve originalne risbe na papirju, razstava z naslovom »Il mondo riversato« oživlja umetnost in svobodo filozofije Rudolfa Steinerja ter je sad sodelovanja Sodobnega Trsta z Art Space. Steiner se je rodil v Kraljevcu, ki je bil takrat pod Avstro Ogrsko ter se je vzporedno izšolal v smeri matematike ter naravoslovnih ved poleg literature in filozofije. Posebno pozornost je namenjal študiju Goetheja in njegovega opusa. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in poučevanjem. Steiner je med letoma 1919 in 1924 predaval po dobrem delu Evrope o različnih, še danes aktualnih temah. Svoje pogede je objavil v svojih temeljnih knjigah, ki predstavljajo osnovo za vez med duhovnostjo in njenim odsevom v našem vsakdanjem življenju, z zelo stvarnimi napotki, ki povezujejo različna področja. Številna predavanja so bila prav tako prepisana in objavljena in še danes predstavljajo pomemben vir razkrivanja odgovorov na temeljna vprašana, ki si jih vsak človek postavlja in prav v teh zapiskih odkriva neslute-ne povezave med še tako različnimi vidiki življenja, ki se stvarno in organsko povezujejo. Razstavljene risbe so nastale prav med temi predavanji in hranijo intenzivnost miselne izpovedi, kjer je grafični vidik pot povezovanja obeh možganskih sfer, ustvarjalni proces pa podpira znanstveno zasnovano pot raziskovanja in je prav v tem še kako aktualen in vreden poglobitve. V Trstu je potekal med drugim simpozij, ki so ga vodili izvedenci in so študijsko poglobili prav vpliv Steinerja na umetnost, še posebej na nekatere mojstre sodobne umetnosti, kot je npr. Joseph Beuys. Razstava na ogled v Studiu Tom-maseo (Ulica del Monte 2/1), katere kustosinja je Gabriella Cardazzo, pred- edinburgh Festival s pridihom Azije Mednarodni festival v škotskem Edinburghu, ki se je pričel včeraj, bo do 4. septembra združeval klasično in sodobno glasbo, gledališče, opero, ples in vizualne umetnosti, zvrstili pa se bodo tudi številni manjši priključeni festivali, med njimi knjižni. Festival se sicer letos osredotoča na azijske kulture in njihov preplet s kulturami Zahoda. Evropske umetnike, raziskovalce in filozofe že stoletja navdihuje azijski kontinent - od obiska Marca Pola na dvoru Kublaj Kana v 14. stoletju do očaranosti glasbenikov in skladateljev, kot sta bila Claude Debussy in Gustav Mahler nad glasbo in glasbili Kitajske, Indije, Indonezije in Japonske, je zapisal direktor festivala Jonathan Mills. stavlja pet risb večjega formata, ki jih je Steiner izrisal na tablo na energičen in sintetičen način, da bi podprl predavanja (preko 6.000 jih je bilo prepisanih in objavljenih, številne publikacije so doživele prevod iz nemščine še v druge jezike) o religioznih in ekonomskih impulzih, o zaznavanju ter osnovi psihičnega ter duhovnega življenja, premikanje proti vzhodu in specifiki čutila vonja. Originali so last Steiner-jevega arhiva v Dornachu in so prvič na ogled v Trstu. Direktor švicarskega arhiva Walter Kugler je med drugim o Steinerje-vem pristopu napisal za Luxflux: »Risati je pomenilo Steinerju nekaj neraz-družljivega pri procesu spoznavanja. Vsekakor gre za predstavitev, spomin, za pravilno vsklajevanje misli in pojavov, ki bi sicer bili leteči, vsekakor izredno mobilni, duhovne narave ... Stei-nerjeve risbe na tabli odsevajo redefi- nicijo globusa ... « Predavanja, ki so se odvijala v Berlinu, Münchnu, Helsinkiju in Pragi so bila sprejeta kot dogodki epohalne razsežnosti. Med njegovimi slušatelji so bili med drugim tudi Kafka in Max Brod, Kandinsky, Tucholsky in Rosa Luxemburg poleg številnih zdravnikov in župnikov, delavcev in študentov, učiteljev in poljedelcev, ki so jih sicer hronisti prezirali, vendar so pustili s svojim delom v času opazno sled. Na razstavi si lahko ogledamo nemški 45 minutni barvni dokumentarec Christiana Labharta iz leta 2007 »Die Vielseitikkeit eines Aussenseiters«, ki prikazuje mnogostranskost outseiderja. V videoposnetku so prikazani kraji, kjer je živel, njegov arhiv in stvaritve ter zbrana pričevanja posameznikov. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote med 17. in 20. uro, vstop je prost. Jasna Merku TOMIZZEV DUH Grda, o grda bo smrt Evrope Milan Rakovac_ »Evropa laže, Ljubljana spi«, piše ingeniozni Srečko Kosovel. In še »lepa, o, lepa bo smrt Evrope« ... Ma to bilo deboto prija sto lit! Prvo ča mi gre kroz glavu; ma di su danas vo-luminozni inteligenti, koji su pomi-cali ljudski pensir priko horizonta. Groteskno tuote parafraziran jene-ga mrež tri najveca poeta »jadranske transverzale«, almeno po mojen gu-štu, a to su počietkon 20. Stolitja Janko Polic Kamov, pak za njin Srečko Kosovel pak potle Pier Paolo Pasolini. Kamov piše da hoce Hrvatsku »kavana, biblioteka i antireligijske relgije«, Pasolini o buducnosti (na-šoj sadašnjosti) čiji ce »figli fascisti velegeranno sulle navi della nuova preistoria«. Europa je na kolini, la Merkel u Mediteran hita salvagen-te, ma uve stare civlizacije od Lisa-bona pirko Madrida i Rome do Atene niece da capati pojas spasa, meio che 'demo tutti fondo!!! Gdje je rješenje? Svakako, ne nikako u pret-varanju banaka (i državnih budžeta!) u SVETE KRAVE, a samo to se danas radi... Piše Primož Cirman v Dnevniku: „Evropa umira. Društvo narodov in apoteka, oboje laž. Operacije. Revolucije! Tako je Srečko Kosovel ugotavljal v zadnjem ustvarjalnem obdobju svojega prekratkega življenja, ko so nad večjim delom 'weimarske' Evrope že začele padati temne sence brutalnih različic ideologij, ki so nato usodno zaznamovale 20. stoletje. Če je Kosovel kot ena od žrtev genocidne narave (italijanskega) fašizma hitro sprevidel, da bo ta od znotraj spodkopal temelje že tako 'mračne Evrope', bi bilo zanimivo prebrati, kaj bi o stanju duha na stari celini zapisal danes. Zagotovo bi hitro ugotovil, da se je Evropa v zadnjih petih letih spre- menila do neprepoznavnosti. Kot največji poraženki svetovne finančne krize ji grozi, da bo v naslednjem desetletju končala v svetovni ekonomski in politični 'drugi ligi'... Kriza je dokončno začela odštevati dneve evropskemu povojnemu socialno-ekonomskemu modelu kot prevladujoči dogmi na Zahodu, ki v imenu globalne konkurenčnosti načrtno radira njegove ostanke... V dolžniški krizi, iz katere se je zaradi vedno dražjega najemanja posojil za tekoče potrebe težko rešiti, četudi država 'dela vse prav' in do onemoglosti klesti po javnem sektorju, je že skoraj tretjina od 17 držav s skupno evropsko valuto - najmanj ena pa že de facto - insolventna... 'Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila in kar bo lažnega, bo v prah steptala,' je odgovor pred skoraj devetdesetimi leti poskušal najti Srečko Kosovel. Kaj je nato sledilo, vemo. In tudi danes se vedno bolj zdi, da se Evropa iz svoje zgodovine ni ničesar naučila."... Ipak, mislim da je u pravu Kosovel - jer, potrebna je svima neka hipotetična NOVA SILA. Što je ona, gdje je ona, kad ce doci? Možda jednog dana kad se, osim monete Euro, shvati nužnost stvaranja kontinentalnih sveopcih struktura, kad se stvori Europa-kao-federacija. Ali; bojim se da ce taj dan doci tek onda kada totalni bankrot slomi kičmu europskih sadašnjih struktura, na-pose nacionalnih država i njihovih banaka. Bojim se da nacional-egoi-zam ne može obuzdati ama baš ni-šta i nitko - osim njegove vlastite propasti - a to pokazuju dok ovo pišem i londonski demonstranti... salzburg Letni festival glasbenih presežkov Visoka kvalitetna raven predstav in koncertov Dobrodelna gesta za obnovo dvorane na Japonskem Na salzburškem festivalu so ne-zamudljivi dogodki na dnevnem redu in vtis umetniškega kot tudi monde-nega leska je v 91-ih letih preživel kljub kriznim obdobjem, saj se v Mozartovem mestu vsako poletje zberejo najbolj znani in širše prepoznavni umetniki svetovnega slovesa in je zato povsem razumljivo, da so dvorane vedno razprodane, kar dopolnjuje in potrjuje edinstveno, praznično vzdušje. Za ohranitev tega vsebinskega nivoja ima trenutno največj zaslug Markus Hinterhäuser, ki je letos postal generalni intendant po vzornem vodenju glasbenega dela festivala (ki je z njim doživel zanimiv vzpon in razvoj tudi na koncertnem področju). Žal bo to tudi zadnje leto mandata glasbenika, ki je znal privabiti s svojimi umetniškimi vizijami bolj zahtevne sladokusce kot tudi klasično naravnano publiko. Operni program potrjuje to usmeritev z Mozartovo trilogijo v posodobljenih različicah jubilejnih režij Clausa Gutha na eni strani, in s štirimi novimi produkcijami z izjemno zanimivimi kombinacijami dirigentov, pevcev in režiserjev na drugi. Riccardo Muti je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan na odru zgodovinske skalne dvorane Jahalne šole, kjer dirigira v Verdijevem Mac-bethu, ki ga je režiral Peter Stein; drugi velikan režije, kot je Christoph Marthaler, pa je dal svoj pečat Janač-kovi operi Zadeva Makropulos. V kategorijo predstav, za katere je odprt lov na (nemogočo) vstopnico, spada tudi Straussova opera Ženska brez sence, diva Anna Netrebko pa deluje kot magnet za publiko z nastopom v enodejanki Jolanta Petra Ilijča Čaj-kovskega v kombinaciji z glasbeno Violinistka Viktoria Mullova pravljico Slavček Igorja Stravinskega. Slednja produkcija je v teh dneh v ospredju največje pozornosti, saj so Netrebkova, tenorist Pjotr Beczala in dirigent Ivor Bolton na tiskovni konferenci javno sprejeli pobudo za odprto generalko z vstopom proti plačilu, katere dobiček bo šel danes po-potresni obnovi koncertne dvorane Muza Kawasaki na Japonskem. Dobrodelna pobuda potrjuje tudi posebno vez med Japonsko in Evropo na osnovi izjemne ljubezni in spoštovanja do kulture in glasbe, ki jo azijski ljubitelji vedno izkazujejo tudi na tem festivalu. Japoncev je bilo veliko tudi v sredo na enkratnem koncertu v veliki dvorani Mozarteuma, ki sta ga pred polnoštevilnim, mednarodnim občinstvom izvedla zvezda violinskega ozvezdja Viktoria Mullova in južnoafriški pianist Kristian Bezuidenhout. Program ni bil namenjen vrednotenju redko izvedene literature, temveč odkrivanju drugačnih aspektov obče znanih Beethovnovih sonat, kar je predstavljajo seveda velik izziv za vrhunska glasbenika in dodatno spodbudo za publiko. Koncert je imel v določenem smislu raziskovalni značaj, saj se je osredotočil na iskanje komornega zvočnega ravnovesja v protislovju z bolj običajnim poudarjanjem Beethovnove temperamentne dialektike kontrastov zrele ustvarjalne dobe v legendarni Kreutzerjevi sonati, kot tudi z zgodnjeromantičnimi iskrami še klasicistično zasnovanih sonat op. 23 in op.12/3. Posebnost prijema je izhajala v prvi vrsti iz izbire glasbil, saj je pianist igral na kopijo fortepiana Graf, kar pomeni, da je bil klavirski zvok krajši po širini in po trajanju; značilnosti glasbila so usmerile violinistko v iskanje ravno tako drobnega zvoka in jedrnatega, čeprav muzika-ličnega fraziranja za doseganje enakovredne teže v glasbenem dialogu. Žal pa se je izkazalo, da je grajenje tega odnosa v zgodnji razvojni fazi, v kateri je prišla do izraza bolj skrb za oblikovanje zvoka kot prepričljivo branje skladb. Odlični pianist se je na osnovi solidne izkušnje na področju igranja na stara glasbila izkazal s kristalno čistim izvajanjem in muzikaličnim vrednotenjem detajlov, bolj zadržana violinistka pa ni uspela izraziti svojega pogleda na interpretacijsko plat, saj ni osvobodila ekspresivnosti vezi koncepta, niti pod pritiskom intenzivnega glasbenega dvoboja sonate op. 47, ki je dala Tolstoju navdih za novelo o usodni strasti. Vrnitev k izvirnemu zvoku zgodnjega 19. stoletja je bila zanimiva zamisel, ki pa je v tem primeru funkcionirala le delno, saj je filo-loška patina dobila stranski učinek odpovedi živosti izraza. Rossana Paliaga / SVET GOSPODARSTVO - Francija, Italija, Španija in Belgija uvedle prepoved prodaj na kratko Evropske borze turbulenten teden končale z občutno rastjo Tudi newyorška borza končala v zelenem - Evro in nafta sta se včeraj podražila FRANKFURT - Osrednje evropske borze so zadnji trgovalni dan tedna, ki so ga zaznamovala izrazita nihanja, včeraj sklenile z občutno rastjo. V zelenem je končal tudi Wall Street. Zaskrbljenost svetovnih vlagateljev glede ponovne recesije v ZDA so namreč zasenčili optimistični podatki o rasti tamkajšnje trgovine na drobno. Podražila sta se tudi evro in nafta. Teden, ki se izteka, so na borznem parketu na obeh straneh Atlantika zaznamovali občutni padci in vzponi tečajev delnic, analitiki pa ga opisujejo kot enega najbolj negotovih v zadnjih letih. Razpoloženje vlagateljev se je namreč od ponedeljka, ko so se prvič odzvali na znižanje bonitetne ocene ZDA, do včeraj močno spreminjalo. V Evropi so bili enkrat pesimistični, ker sta jih skrbela stanje svetovnega gospodarstva in izpostavljenost bank državam, kot je Grčija, spet drugič pa so bili dobro razpoloženi, saj so jih poteze, kot je bila odločitev Evropske centralne banke (ECB), da bo kupovala obveznice Italije in Španije, navdale z optimizmom. Včeraj so bili borzni posredniki kljub nekaterim nič kaj pozitivnim novicam dobro razpoloženi. Med drugimi je namreč negativno odmevala novica, da se je grško gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju občutno skrčilo. Na letni ravni je bil upad bruto domačega proizvoda (BDP) 6,9-odstoten, je ugotovila grška statistična agencija, a podatek je sezonsko neprilagojen. Tudi objava francoskega statističnega urada, da je francosko gospodarstvo v drugem trimesečju stagniralo, potem ko je v četrtletju pred tem beležilo 0,9-odstotno rast BDP, ni prinesla razloga za veselje. Francoski finančni minister Francois Baroin je sicer zatrdil, da je francosko gospodarstvo kljub temu "trdno". Evropski organ za vrednostne papirje in trge (Esma) pa je včeraj sporočil, da so Francija, Italija, Španija in Belgija že uvedle ali razširile prepovedi prodaj na kratko (short selling), ali pa bodo to storile v kratkem. S tem se želijo države zoperstaviti "lažnim govoricam", ki destabilizirajo trge. Nekateri analitiki sicer dvomijo, da bo imela ta prepoved pozitivne posledice na daljši rok. Kot opozarjajo, je podobna poteza leta 2008 v resnici prispevala k intenziviranju negotovosti na trgih. Mešana znamenja, vezana na gospodarstvo, so včeraj prihajala tudi iz ZDA. Novica, da je indeks potrošniškega zaupanja univerze Michigan v začetku avgusta v primerjavi z julijem nazadoval na 54,9 točke, kar je najnižje po maju 1980, je tečajem na Wall Streetu odvzela nekoliko zaleta. Bolj optimistično je medtem bilo sporočilo ameri- škega ministrstva za trgovino, da je trgovina na drobno v ZDA julija narasla za 0,5 od- stotka, kar je največ v zadnjih štirih mesecih, hkrati pa je to tudi več, kot je pričakovala stroka. To je očitno na splošno prepričalo tako vlagatelje v Evropi kot v ZDA. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj zvišal. Pridobil je 4,15 odstotka in končal pri 2307,33 točke. V Londonu se je indeks FTSE 100 okrepil za 3,04 odstotka na 5320,03 točke. Pariški indeks CAC 40 se je zvišal za 4,02 odstotka na 3213,88 točke, frankfurtski DAX pa za 3,45 odstotka na 5997,74 točke. Indeks ATX na borzi na Dunaju je šel navzgor za 2,71 odstotka na 2215 točk, indeks SMI na borzi Zürichu za 4,37 odstotka na 5252,81 točke, indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu pa za 4,09 odstotka na 16.658,49 točke. V pozitivnem območju je končal trgovanje tudi newyorški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.269,02 točke, kar je za 125,71 točke oz. 1,13 več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 15,30 točke oz. 0,61 odstotka in se ustavil pri 2507,98 točke. Ne glede na slabe novice o rasti BDP v Grčiji in Franciji je včeraj pridobil tudi evro. Za skupno evropsko valuto je bilo treba na borzi v Frankfurtu odšteti 1,4253 dolarja, kar je 0,10 odstotka več kot v četrtek, ko je evro stal 1,4238 dolarja. ECB pa je referenčni tečaj opoldne po srednjeevropskem času postavila pri 1,4250 dolarja (v četrtek pri 1,4143 dolarja). Trgovci s črnim zlatom skrbno spremljajo gospodarske podatke in dogajanje na svetovnih borzah, saj vse to vpliva na prihodnje povpraševanje po nafti. Skladno z včerajšnjo rastjo delniških indeksov so se tako okrepile tudi cene črnega zlata. Zahod-noteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi podražila za 18 centov na 85,90 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za sever-nomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu zvišale za 41 centov na 108,43 dolarja za sod. Boljše razpoloženje na borzah pa je zmanjšalo pritisk vlagateljev na naložbe, ki veljajo za varen pristan. Vrednost zlata in tečaj švicarskega franka sta se tako včeraj znižala. (STA) SIRIJA - Represija Več mrtvih v nasilju varnostnih sil DAMASK - Ulice sirskih mest so včeraj pod geslom "Ne bomo pokleknili" znova zavzeli tisoči protestnikov, ki so pozivali k odstopu predsednika Bašarja al Asada. Asadove sile so se na demonstracije odzvale s streljanjem na demonstrante, pri čemer je bilo ubitih najmanj 11 ljudi. Tri osebe so po navedbah sirskih aktivistov pod streli varnostnih sil umrle v Homsu, ena pa v Hami. Varnostne sile so na protestnike streljale tudi v provinci Id-lib na meji s Turčijo, pri čemer sta umrli dve osebi, še eno smrtno žrtev pa so zabeležili v Alepu na severu države. Še trije ljudje so zaradi nasilja vladnih sil umrli v Damasku, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Da bi preprečili demonstracije, so varnostne sile na protestnike streljale tudi v Deir Ezoru. O tem, da se pritisk režima na protestnike ne glede na številne kritike mednarodne skupnosti le stopnjuje, govori tudi aretacija vodje Sirske lige za zaščito človekovih pravic Abdela Ka-rima Rihavija. Po besedah aktivistov so ga Asadove sile v četrtek aretirale v Damasku. (STA) Sobota, 13. avgusta 2011 Odkrili trupla ljudi, ki so jih žive zakopali BUDIMPEŠTA - Madžarska policija je v četrtek v gozdu na otoku Czepel na jugu Budimpešte odkrila trupla več oseb, ki naj bi jih morilci okradli in nato žive zakopali. Policisti so v povezavi z grozljivim odkritjem že aretirali tri osebe. Policijo je na dogajanje na otoku v četrtek opozoril moški, ki je enaki usodi ubežal le za las, saj se mu je uspelo izkopati iz zemlje in pobegniti psu čuvaju, ki so ga zločinci pustili v gozdu, da bi pazil na zakopane žrtve. Po pripovedi preživelega moškega, ki jo je včeraj objavil madžarski dnevnik Magyar Nem-zet, so ga trije zločinci - mož in par brezdomcev, ki sta živela v gozdu - zvabili v gozdno kočo, kjer so ga napadli. Potem ko so ga okradli, so zahtevali kodo pin njegove bančne kartice, s pomočjo katere bi lahko na bankomatu dvignili denar z njegovega računa. Ko jim je kodo povedal, so ga zvezali, zakopali v zemljo in odšli. Moški, ki se mu je uspelo rešiti, je takoj po prihodu domov poklical policijo. Policisti so v 24 urah po pogovoru z moškim že aretirali tri osebe, osumljene vpletenosti v zločin. V gozdu so doslej odkrili štiri trupla, a teren še preiskujejo v iskanju morebitnih drugih žrtev. Sodišče zavrnilo poziv za izpustitev Timošenkove KIJEV - Prizivno sodišče v Kijevu je včeraj zavrnilo zahtevo za izpustitev nekdanje ukrajinske premierke Julije Ti-mošenko iz pripora. Timošenkovo so aretirali pred tednom dni zaradi kršitve sodnega postopka. "Za obravnavanje zahteve za izpustitev Timošenkove ni pravnih razlogov," je pojasnila sodnica Olga Efimova. Dodala je, da je včerajšnja odločitev dokončna in se nanjo ni moč pritožiti. Timošenkova ob včerajšnji razglasitvi odločitve ni bila navzoča, njeni podporniki v polni dvorani pa so vzklike, kot so "Sramota!" in "Kriminal v sodnikovem mestu! Tirana v zapor!", namenili sodniku, ki je sporočil dokončno odločitev sodišča. "V Ukrajini sodni sistem sploh ne obstaja. Absurdno je, da pošljejo v zapor nekoga, ki sploh nima pravice, da bi odločitev izpodbijal," je povedal odvetnik Timošenkove Jurij Suhov. Timošenkovi sodijo zaradi pogodbe o dobavi ruskega zemeljskega plina, ki jo je kot tedanja ukrajinska premierka leta 2009 podpisala s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Pogodba naj bi bila po mnenju tožilstva za Ukrajino izredno neugodna. Če bo Timo-šenkova spoznana za krivo, ji grozi do 10 let zapora. Timošenkova sicer trdi, da je žrtev maščevanja ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča proti voditeljem oranžne revolucije, po kateri je leta 2004 na oblast v Ukrajini prišla bolj zahodno usmerjena vlada. Janukovič zanika vpletenost v sojenje in pravi, da se v delo sodišča ne bo vpletal. (STA) V. BRITANIJA - Razmere se sicer umirjajo V Londonu umrla peta žrtev izgredov LONDON - V Londonu je v četrtek zvečer v bolnišnici umrla peta žrtev izgredov, 68-letni moški, ki je bil hudo poškodovan v ponedeljek na zahodu prestolnice, je včeraj sporočila britanska policija. Razmere v Veliki Britaniji so sicer včeraj bile relativno mirne. Moški je umrl nekaj minut pred polnočjo zaradi hudih poškodb glave. Našli so ga v ponedeljek zvečer v Ealingu na zahodu Londona, kjer je bilo v divjanju iz-grednikov oplenjenih in zažganih več lokalov ter avtomobilov. Policija je že uvedla preiskavo umora in včeraj v zvezi z incidentom aretirala nekega 22-letnika. "To je bil brutalen dogodek, ki je pripeljal do nerazumnega umora nedolžnega moškega," je povedal predstavnik Metropo-litanske policije John McFarlane. 68-letni Richard Mannington Bowes je bil tako že peta žrtev izgredov v Veliki Britaniji. Kot prvo štejejo smrt 29-let-nega Marka Duggana, očeta štirih otrok, ki ga je ustrelil policist. Njegova smrt je potem tudi zanetila izgrede v Tottenhamu na severu Londona, ki so se nato hitro razširili tudi na drugod in v druga mesta. Še trije ljudje pa so umrli v ponedeljek na jugu Londona, ko je avtomobil z veliko hitrostjo zapeljal v množico, ki je branila svoje ime^e. Policija je v tem primeru doslej prijela tri osumljence, med njimi celo 16-letnika. 32-letnika, ki so ga prijeli najprej, pa so medtem proti plačilu varščine izpustili na prostost. V noči na včeraj o novih izgredih niso poročali. To je bila že druga relativno mirna noč za državo, vendar pa policija še ne namerava zmanjšati svoje prisotnosti na ulicah. V Londonu bo tako približno 16.000 policistov ostalo še najmanj preko konca tedna, da bi preprečili morebitno ponovitev neredov. Poleg tega je policija v boju proti izgrednikom dobila več pooblastil. Ne le, da lahko uporabi gumijaste naboje in vodne topove, ampak bodo policisti lahko protestnikom z glav snemali tudi krinke in maske. Prav tako bodo lahko razglasili policijsko uro, če bi bilo to potrebno. (STA) NEMČIJA - 13. avgusta 1961 je Nemška demokratična republike začela graditi zid, ki je Berlin delil 28 let Berlinski zid pred 50 leti razdelil Nemce V spomin na žrtve zidu bodo danes po vsej državi zastave razobešene na pol droga, ob 12. uri pa se bodo obletnice spomnili z minuto molka BERLIN - Prebivalci vzhodnega dela Berlina so se 13. avgusta 1961 nepričakovano zbudili za bodečo žico, Nemška demokratična republika (NDR) pa je začela graditi zid, ki je Berlin in Nemce delil 28 let. V Berlinu bodo 50-letnico začetka gradnje zidu, ki je zaznamoval zgodovino mesta, obeležili z več kot sto prireditvami, ki bodo vrhunec dosegle danes. NDR se je odločila, da bo končala eksodus svojih prebivalcev na Zahod z ločitvijo Berlina, ki je bil po koncu druge svetovne vojne razdeljen na štiri območja - ameriško-britansko-francoskega in sovjetskega -, s tem pa priljubljeno izhodišče za ubežnike iz strogega sovjetskega sistema na Zahod. Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta leta 1961 je namreč na Zahod iz komunistične vzhodne Nemčije pobegnilo 2,5 milijona ljudi. Oblasti NDR so v največji tajnosti angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako dobesedno zabetonirali delitve hladne vojne v Evropi. Na "nedeljo bodeče žice", kot je ta dan dobil ime, so se prebivalci vzhodnega Berlina zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od prijateljev in svojcev, ki so ostali na drugi strani zidu. Oblasti NDR pa so po drugi strani zgodovinski dan proslavile z večerno gala prireditvijo pod geslom "Odbila je trinajsta ura", ki je bilo sicer do nedavnega skrivnost. Sedanji berlinski župan Klaus Wowereit je 13. avgust 1961 označil za "najbolj tragičen datum v zgodovini Berlina po koncu druge svetovne vojne". Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9. novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav. Zid je presekal 193 ulic ter 12 prog podzemne železnice ali avtobusnih linij. Med vzhodnim in zahodnim Berlinom je bilo osem mejnih prehodov, poleg tega je bilo še šest mejnih prehodov med NDR in zahodnim Berlinom. Zid je varovalo 11.500 oboroženih stražarjev, ki so mejo nadzorovali s 302 stražnima stolpoma in so imeli ukaz, da "ustavijo ali likvidirajo" vsakogar, tudi otroke, ki bi skušali nezakonito priti preko zidu. Kljub temu naj bi na drugo stran do padca zidu uspelo prebežati kakim 5000 ljudem. Mnogi so pobegnili skozi okoli 17 predorov pod zidom, ki so bili v minulih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine. Glede na ugotovitve znanstveni- kov je med letoma 1961 in 1989 v poskusu prečkanja zidu umrlo - bilo ubitih ali pa se je ubilo - najmanj 136 ljudi. Večino žrtev so pri poskusu bega ubili mejni stražarji. Mnogim med njimi so po združitvi Nemčij sodili, a so bili večinoma obsojeni na pogojne kazni, saj so vztrajali, da so samo sledili ukazom nadrejenih. V spomin na žrtve zidu bodo danes po vsej Nemčiji zastave razobeše-ne na pol droga. V Berlinu pa se bodo ob 12. uri oglasili cerkveni zvonovi, avtobusi in vlaki se bodo za minuto ustavili, ljudje se bodo obletnice spomnili z minuto molka. Berlinski župan Wowereit je k minuti molka pozval vse prebivalce Nemčije. "To bi bil znak demokracije in svobode, pa tudi znak spomina," je poudaril. V Berlinu se bodo neslavne obletnice spomnili tudi s številnimi prireditvami. Osrednja slovesnost bo potekala danes na ulici Bernauer Strasse, ki je ležala na meji, po napovedih pa se je bosta udeležila tudi nemški predsednik Christian Wulff in kanclerka Angela Merkel. Na tej slovesnosti bodo med drugim odprli drugi del spominskega parka na poti na nekdanji meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, kjer so nekoč patruljirali vojaki NDR. Ta del spominskega parka bo posvečen uničenju mesta zaradi zidu. Bernauer Strasse je veljala za simbol delitve. Pločnik je bil na zahodni strani, hiše so ostale na vzhodni. Svet so šokirale podobe prebivalcev ulice, ki so 13. avgusta 1961 z oken skakali na drugo stran zidu v mreže, ki so jih držali prebivalci zahodnega Berlina. Ze od polnoči do 6. ure zjutraj bodo v Kapeli sprave na Bernauer Strasse prebirali biografije žrtev zidu. Kapelo so zgradili na temeljih Cerkve sprave, ki je stala na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom in so jo leta 1985 razstrelili na ukaz oblasti NDR. Maja Cerkovnik (STA) 1 2 Sobota, 13. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik o w 0 s 1 K Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Program za prekvalifikacijo rajonov Na Rojcah šestdeset novih stanovanj in vrtec FJKz rebalansom namenila podjetju ATER še tri milijone evrov - Pred koncem leta zaključek del v Ulici Mazzini Prihodnje leto bodo na Rojcah začeli graditi 60 novih neprofitnih stanovanj in nov vrtec z dvema sekcijama. Dežela Furlanija-Julijska krajina je z rebalansom proračuna namenila goriškemu pokrajinskemu podjetju ATER dodatne tri milijone evrov, ki bodo končno omogočili začetek izvajanja projekta za prekvalifikacijo Rojc, ki je bil izdelan že pred leti v okviru drugega programa za prekvalifikacijo rajonov (t.i. »contratti di quartiere«). Načrt, sta včeraj povedala deželni odbornik Riccardo Riccardi in goriški župan Ettore Romoli, je skupno vreden 15.320.000 evrov. Del denarja - okrog 5.500.000 evrov - je že pred časom zagotovilo ministrstvo za infrastrukture, okrog 9.300.000 evrov pa bo vložila dežela FJK. »Delno kritje projekta je deželna uprava že zagotovila pred leti, brez programskega dogovora in treh milijonov, ki smo jih namenili z zadnjim rebalansom, pa bi podjetje ATER ne moglo nadaljevati načrtovanja,« je povedal Riccardi, Romoli pa je izpostavil, da bi v nasprotnem primeru tvegali, da bi izgubili že dodeljena državna sredstva. Sporazum o prekvalifikaciji rajona Rojce sta Furlanija-Julijska krajina in omenjeno ministrstvo podpisala že leta 2007. Zaradi birokratskih zapletov, spremenjenih razmer in večkratne posodobitve projekta se je postopek zavlekel, po dodelitvi dodatnega denarja pa bo pokrajinsko podjetje ATER lahko nadaljevalo z načrtovanjem. Izvršni projekt bo predvidoma odobren pred zaključkom tekočega leta, dela naj bi se začela v teku leta 2012. Projekt predvideva izgradnjo 60 novih stanovanj na območju bivše klavnice (24+36) ter uresničitev vrtca, ki ne bo imel treh sekcij, kot je bilo sprva predvideno, pač pa dve. Pred koncem avgusta bo podjetje ATER izbralo tudi izvajalca, ki bo uredilo 39 stanovanj v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Na razpis se je prijavilo 150 gradbenih podjetij, dela naj bi se začela novembra. Pred koncem tekočega leta bodo zaključili tudi dela v Ulici Mazzini, kjer bo na voljo devetnajst novih neprofitnih stanovanj in dve trgovini. Dodatnih deset stanovanj bodo prihodnje leto uredili v Ulici Rabatta, dvanajst pa v Ulici Formica. (Ale) Obnovljeno poslopje podjetja ATER v Ulici Mazzini v Gorici bumbaca TRŽIČ - V tovarni elektromotorjev Ansaldo Manj dni doma Skrajšali obdobje dopolnilne blagajne - Za prihodnje leto že imajo naročila V tržiški tovarni Ansaldo se začenja drugo obdobje dopolnilne blagajne, ki bo po besedah vodstva obrata prizadelo manj delavcev, kot je bilo svojčas predvideno. Ukrep naj bi zadeval nekaj desetin delavcev, ki bodo septembra izostali od dela dva dneva, ne pa pet dni, kot so pred nekaj tedni napovedali sindikati. Za dopolnilno blagajno so se v tovarni Ansaldo odločili, ker se nekateri proizvodni procesi ne morejo nadaljevati zaradi tehničnih težav, ki naj bi jih v kratkem rešili. Iz vodstva podjetja zato poudarjajo, da delavci ne bodo oškodovani, saj so se s sindikati že dogovorili, da bo od septembra do decembra proizvodnja potekala tudi nekaj sobot. Med zadnjim srečanjem med vodstvom trži-škega obrata in sindikalisti je prišlo na dan tudi, da ima tovarna naročila za večji del prihodnjega leta, s čemer so delavci in sindikalisti nedvomno zadovoljni. Po predvidenem planu poteka tudi opremljanje nove hale, v kateri je proizvodnja stekla že maja. »Če se bodo uresničile napovedi o novih naročilih, v okviru katerih bi v prihodnosti gradili velike motorje za potniške ladje, bi z opremljanjem hale lahko še pospešili,« pojasnjujejo iz vodstva tržiške tovarne Ansaldo in poudarjajo, da ravnokar iščejo poslovne partnerje v številnih državah, v katere bi lahko razširili svoje tržišče. Iščejo dedke-redarje Goriška občina išče prostovoljce, ki bodo v prihodnjih mesecih nadzirali promet pred šolami pred in po začetku pouka. Vlogo »dedkov redarjev« po novem ne bodo opravljali le upokojenci, pač pa se lahko prijavijo vsi polnoletni občani. Prijave zbirajo na deželi do konca avgusta. Obrazci so na voljo na goriškem poveljstvu mestnih redarjev in spletni strani dežele FJK (portal Lokalna policija in varnost). Popravila ogrevanja Težave v zvezi z ogrevanjem stanovanjskih blokov v tržiškem rajonu Pancan bo rešilo podjetje GTE iz Ri-vignana. Naložba bo vredna 122.000 evrov, s tem denarjem pa bodo popravili črpalke za toplo vodo, ki niso delovale, kot bi morale. Stanovanjske bloke so prenovili v okviru projekta za obnovo mestne četrti, za uresničitev katerega je tržiška občina prejela dvajset milijonov evrov državnih sredstev. Komisija za skupno mesto Tržiška opozicijske občinska svetnika Luigi Blasig in Maurizio Vol-pato zahteva ustanovitev svetniške komisije, ki bi se ukvarjala z načrtom za združitev občin Tržič, Ron-ke in Štarancan. Po njihovem mnenju bi z združitvijo treh občin izboljšali javne storitve, poleg tega pa bi bila novonastala občina tako velika in vplivna, da bi dežela morala upoštevati njene zahteve pogosteje, kot se danes dogaja z občino Tržič. Poslednje slovo Množica sorodnikov in prijateljev se je včeraj v cerkvi v tržiškem rajonu Marcelliana poslovila od 15-letne-ga Vincenza Pellegrina, ki se je v torek smrtno ponesrečil s svojim skuterjem v Štarancanu. Mašo je daroval duhovnik Giovanni Vicen-tini, med udeleženci obreda so bili tudi mladi igralci nogometne ekipe iz Štarancana, s katero je Vincenzo igral. Prijatelj računalnik Septembra se bodo na goriškem in tržiškem sedežu zavoda IAL začeli tečaji računalništva. Na voljo bo pestra izbira tečajev, med katerimi se bodo udeleženci posvečali izključno programom, ki jih zanimajo in jih potrebujejo. Več informacij je na voljo na spletni strani www.ialweb.it. GORICA - Julijski podatki zavoda ISTAT Stanovanjski stroški poskočili Vzdrževanje in drugi stroški gospodinjstev zrasli za 34,9 odstotka - Cene prehrane in oblačil skoraj nespremenjene Cene oblačil in prehrane se julija v Gorici niso posebno povišale, poskočili pa so stanovanjski stroški. To je mogoče razbrati iz zadnjega poročila goriške komisije za nadzor nad cenami, ki vsak mesec zbira podatke o življenjskih stroških na podlagi navodil državnega statističnega instituta Istat. Po podatkih goriške komisije zavoda Istat za nadzor nad cenami so življenjski stroški povprečno narasli za 0,6 odstotka. Pri cenah oblačil v goriških trgovinah komisija med junijem in julijem ni zabeležila posebnih sprememb, malo ali nič pa so se povišale cene riža in testenin. Cena svežega mleka se je povišala za 0,2 odstotka, cena trajnega mleka pa za 0,9 odstotka. Cena mleka v prahu se julija ni spremenila, tudi pri cenah raznih vrst mesa in mesnatih izdelkov ni bilo posebnih poviškov. »Nekatere vrste sirov so postale za 0,2 do 0,3 odstotka dražje, cena piva -tako italijanskega kot tujega - pa je rahlo upadla. Cena čokolade Nutella je zrasla za 3,5 odstotka, cena krompirja pa se je znižala za 3,9 odstotka,« je povedal goriški občinski odbornik in predsednik komisije za nadzor nad cenami Sergio Cosma, ki pa je izpostavil močan porast stanovanjskih stroškov: »Najemnine se niso bistveno povišale - zrasle so za 0,5 odstotka - poskočili pa so stroški za vzdrževanje in druge storitve, ki se jih poslužujejo gospodinjstva. Zrasle so namreč za 34,9 odstotka. Cena električne energije je zrasla za 1,9 odstotka, cena plina pa za 3,8 odstotka.« (Ale) Stanovanjski bloki na Drevoredu Colombo bumbaca MARINA JULIA Kdaj turistično ovrednotenje? »Tržiški občinski odbor je pred kratkim odobril odlok, ki bo omogočil spremembo regulacijskega načrta, zato me zanima, kdaj bo občina dejansko omogočila turistično ovrednotenje Marin Julie?« Tržiški občinski svetnik Ljudstva svobode Giuseppe Nicoli je vložil svetniško vprašanje o prihodnosti Marine Julie, obmorskega kraja v tržiški občini, za katerega že leta obljubljajo poživitev in prekvalifikacijo. Nicoli opozarja, da je svojčas lastnik turističnega naselja Albatross pripravil projekt za ovrednotenje Marine Julie, ki je po mnenju desnosredinskega svetnika boljši od dosedanjih načrtov javnih uprav. Zaradi tega je po mnenju Nicolija treba pri vseh bodočih načrtih upoštevati tudi mnenja zasebnih podjetnikov in družb, ki so pripravljena vlagati v razvoj Marine Julie. Na tržiški občini že več let razmišljajo o ovrednotenju območja med Marino Novo in šta-rancansko plažo, doslej pa se je zadeva vedno zatikala pri finančnih sredstvih, ki jih ni bilo na razpolago. Prvi načrt za ureditev območja so izdelali že leta 1989, z nekaterimi spremembami pa so ga potrdili leta 2007. Za tržiško občino je omenjeno območje strateškega pomena, saj ima velik razvojni potencial. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. avgusta 2011 13 GORIŠKA POKRAJINA - Zelena luč za šest standardnih projektov Interreg Z evropskimi sredstvi tudi čezmejna kolesarska mreža Med projektnimi temami zaposlovanje in izobraževanje - Partnerjem skupno 7.300.000 evrov V prejšnjih dneh je bila na deželnem uradnem listu objavljena prednostna lestvica standardnih projektov, ki bodo deležni financiranja v okviru programa Interreg Ita-lija-Slovenija 2007-2013. Med izbranimi je kar šest projektov, v katerih je goriška pokrajina vodilni partner oz. partner v projektu, projektna področja pa so razvoj traj-nostne mobilnosti, promocija turizma in značilnih izdelkov, javna razsvetljava, socialna ekonomija in izobraževanje. Skupno si bodo partnerji, ki sodelujejo v odobrenih projektih, porazdelili okrog7.300.000 evrov. »Pokrajina veliko stavi na evropsko načrtovanje in čezmejno sodelovanje. Zato nas je razveselila novica, da je bilo sprejetih kar šest projektov, s katerimi smo se z drugimi partnerji prijavili na razpis za standardne projekte,« je povedala Sara Vito, ki je na mestu pokrajinskega odbornika za čezmejne zadeve nasledila Marka Ma-rinčiča. Po njenem navajanju je upravi bil posebno pri srcu projekt CroCTaL, pri katerem je pokrajina vodilni partner. Projekt, v katerega bodo vložili 1.349.000 evrov, se je na prednostni lestvici uvrstil na prvo mesto. Namenjen je izboljšanju trajnostne mobilnosti na čezmejnem teritoriju in predvsem uresničitvi nekaterih čezmejnih kolesarskih poti. »Na območju goriške pokrajine bomo izvedli štiri posege: tri načrtujemo v Brdih, enega pa na območju občine Sovodnje. Povezali bomo kolesarske poti na eni in drugi strani meje,« je povedal pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig. Načrtovanje in uresničevanje trajnostne javne razsvetljave sta cilja projekta Fulurelights, ki ga vodi občina Šempeter-Vrtojba in ki je vreden 1.157.000 evrov. Ob analizi svetlobnega onesnaževanja bodo na nekaterih območjih (npr. v Doberdobu) namestili tudi inovativna svetila. Izboljšanje konkurenčnosti čezmejnega območja na področju kulturne in turistične ponudbe je cilj projekta Heritaste (1.334.000 evrov), promocija značilnih izdelkov, pridelkov in turizma z odprtjem čezmejnega enogastronomske-ga centra pa je cilj projekta Solum (1.300.318, vodi občina Nova Gorica). Dva projekta, ki jima sledi pokrajinska direkcija za socialo, je predstavila funkcionarka Marjeta Kranner. Prvi, ki ga vodi zveza zadrug Legaco-op FJK, so poimenovali SEA Social Economy Agency: namenjen je spodbujanju zaposlovanja šibkejših družbenih skupin z ustanovitvijo nekakšne čezmejne agencije za socialno ekonomijo. Krannerjeva se je zaustavila še pri projektu Study circles, v okviru katerega bodo na Krasu in v Brdih spodbujali neformalno izobraževanje odraslih po zgledu modelov, ki jih že uporabljajo v drugih evropskih državah. (Ale) GORICA Namesto ceste hospic, jasli in mrtvašnica »Načrtovane dostopne ceste do goriške bolnišnice ne bodo zgradili, zdaj pa se župan Ettore Romoli sprašuje, čemu naj nameni pet milijonov evrov, ki jih je prejel od dežele za omenjeni projekt. Odgovor je zelo enostaven: denar je bil namenjen cesti, ki bi koristila celi pokrajinski skupnosti in zdravstvu nasploh. Zato tega denarja ne gre porabiti za gradnjo drugih cest, pač pa ga je treba vložiti v zdravstvene in socialne storitve.« Tako poudarja goriški občinski svetnik Bernardo De Santis in pojasnjuje, da bi tudi v Gorici treba zgraditi hospic, v katerem bi terminalni bolniki dostojno preživeli svoje zadnje dni. Poleg tega bi po mnenju De Santisa treba zgraditi novo mrtvašnico in v bolnišnici postaviti na noge jaslični vrtec, v katerem bi bilo poskrbljeno za otroke tako uslužbencev kot bolnikov. GORICA - Po mestu z današnjim dnem vozi nov avtobus Električen, tih in zmogljiv Pred pokrajinsko palačo bodo namestili elektronsko tablo z urnikom prihoda avtobusov Včerajšnja poskusna vožnja goriškega električnega avtobusa Tudi Gorica je dobila svoj prvi električni avtobus, potem ko se je z okolju prijaznim vozilom Tržič pohvalil v začetku marca. Nov avtobus na električni pogon je kupilo pokrajinsko prevozno podjetje APT, z današnjim dnem pa bo začel voziti po mestnih ulicah. Včeraj so se na poskusno vožnjo novega avtobusa podali krajevni upravitelji, tako da so se z njim peljali predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, direktor podjetja APT Paolo Polli, goriški župan Ettore Romoli in deželni odbornik Riccardo Riccardi. »Avtobusni prevozi v naši deželi delujejo zelo dobro, po drugi strani pa moramo izboljšati storitve naših železnic. Če pa hočemo izboljšati železnice, tega na smemo storiti na račun avtobusnih povezav, ki se jih poslužuje osemdeset odstotkov uporabnikov javnih prevoznih sredstev,« je med drugim poudaril Riccardi. »Avtobus smo kupili pri podjetju Rampini iz Perugie, plačali pa smo ga okrog 400.000 evrov. Gre za zelo tiho in zmogljivo vozilo, na katerem se lahko pelje štirideset potnikov,« je povedal predsednik podjetja APT Polli in pojasnil, da so ekološki avtobusi precej dražji od dizelskih. »Pri istem proizvajalci smo kupili še dizelski avtobus, ki ga bomo dobili septembra, zanj pa smo plačali 187.000 evrov,« je razložil Polli in poudaril, da je goriško prevozno podjetje APT edino v deželi, ki se lahko ponaša z dvema električnima avtobusoma. Odločitev podjetja APT o nakupu električnega avtobusa so včeraj pohvalili bumbaca tako Romoli kot Gherghetta in Riccardi. Poudarili so, da so električni avtobusi zelo primerni za vožnjo po mestih, saj ne onesnažujejo mestnih središč z izpušnimi plini, poleg tega pa so varčni tudi iz vidika porabe. Dizelski avtobus z enim litrom goriva opravi tri kilometre poti, avtobus na električni pogon z enim kilovatom prevozi en kilometer, vsak kilovat pa stane med 15 in 20 centov. Nov goriški električni avtobus ima avtonomijo 150 kilometrov, njegove baterije pa se napolnijo v štirih do osmih urah. Pokrajinsko podjetje APT bo v kratkem namestilo tudi tri elektronske table z urnikom prihoda avtobusov. Dve bodo namestili pred pokrajinsko palačo, kjer je navadno veliko potnikov, lokacijo za tretjo pa še izbirajo. (dr) BUKOVICA - Drevi Z elektronsko glasbo se začenja festival Z večerom elektronske glasbe, poimenovanim House Passion, Wet Edition, na katerem bodo nastopili DJ-ji Ian F, Mike Vale, Patt Ricks in Richie Beat, se v Bukovi-ci drevi začenja tretji festival Poletje v Bukowci, ki postaja eden najbolj zanimivih in prepoznavnih poletnih dogodkov na Primorskem in bo skušal z vsebinsko pestrostjo programa do prvega septembra zadovoljiti najširši možni krog obiskovalcev. Organizatorji festivala, ki bo letos potekal s podnaslovom Poletje strasti, so mladi, zbrani v Društvu Mladi Renče-Vogrsko. Pred nekaj leti jim je predsednik države Danilo Turk podelil nagrado za najboljši mladinski prostovoljni projekt v Sloveniji. Po otvoritvenem večeru elektronske glasbe, bodo v petek v okviru dogodka Rock šok 2011 v Bukovici nastopili v tujini trenutno najbolj prepoznavni slovenski rokerji Elvis Jackson. Dan kasneje bo na sporedu večer stand up komedije, na katerem bodo za salve smeha poskrbeli nekateri od najboljših slovenskih stand up komikov Denis Avdič, Lucija Čirovič, Boštjan Gorenc - Pižama in Perica Jerkovič. V petek, 26. avgusta, bo na sporedu še drugi house dogodek - House Passion, Sexy Edition, na katerem bo glavna zvezda večera DJ Niki Belucci. Sklepno dejanje letošnjega Poletja v Bukowci bo koncert a capella pevskega zbora Perpetuum Jazzile v četrtek, 1. septembra. Vrhunec festivala ob koncih tedna bodo v Bukovici povezovali številni drugi dogodki, kot na primer turnir v odbojki na mivki in malem nogometu, filmski, gledališki in vinsko-kulinarični večeri, na voljo pa bo tudi predavanje o moči pozitivnega mišljenja in sproščanje v Karaoke baru. (nn) Slovesnost v Ravnici V organizaciji območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Veteran Nova Gorica, Mestne občine Nova Gorica in Krajevne skupnosti Ravnica bo jutri ob 18. uri na igrišču v Ravnici v okviru krajevnega praznika slovesnost ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije z odkritjem spominskega obeležja. Slavnostni govornik bo kontraadmiral Renato Pe-trič, namestnik načelnika general-štaba Slovenske vojske. V kulturnem programu bodo sodelovali kvintet trobil Slovenske vojske in moški pevski zbor Lipa iz Ravnice. (nn) TRŽIČ - V Laškem v pričakovanju na veliki šmaren Poletne prireditve in zaprte trgovine Niti avgusta si ne privošči dopusta tržiška služba za pomoč starejšim občanom - Njen telefon stalno zvoni Številne družine so občutile posledice gospodarske krize, zato pa so se morale odpovedati daljšim dopustom. Zaradi tega so se v marsikateri občini odločili, da kljub svojim vse revnejšim proračunom priredijo kopico poletnih dogodkov. Tako je tudi v Laškem, kjer v teh dneh v Tržiču, Ronkah, Štarancanu, Dobji in Pierisu potekajo najrazličnejše prireditve in šagre. Najdaljšo tradicijo izmed vseh poletnih prireditev v Laškem ima pobuda Agosto ronchese, ki jo v Ron-kah prirejajo že štiriinštirideset let, zaključila pa se je prejšnjo sredo. V Tržiču bo živahno predvsem konec meseca; v rajonu Aris bo v petek, 26. avgusta, ob 20.30 koncert tržiške godbe na pihala. Isti večer bo ob 21. uri na Trgu Republike gledališka predstava v narečju »Pa-paci, caro papaci«, ki jo prirejajo v sodelovanju z Univerzo za tretje starostno obdobje. V sredo, 31. avgusta, bo na osrednjem mestnem trgu plesni večer z naslovom »Alexander Show«. Na Trgu Falcone Borsellino je v teku niz filmskih večerov; prihodnji film - »Shrek e vissero felici e contenti« - bodo predvajali v torek, 16. avgusta, medtem ko v četrtek, 18. avgusta, bo na sporedu film »La versione di Barney«. Številne tržiške trgovine so v teh dneh zaprte zaradi dopusta, v prodajalnah oblačil pa se je polegla gneča, ki je zaznamovala prve dni poletnih dopustov. Nekateri trgovci so se ogrevali, da bi zvečer podaljšali ur- nik odprtja svojih trgovin, njihov predlog pa je nazadnje propadel, saj je bilo zanimanja premalo. Do manjše polemike je prišlo glede Marine Julie, saj dežela ni omogočila, da bi bile trgovine odprte tudi na veliki šmaren. Že decembra lanskega leta je občinski odbornik Massimo Schiavo pisal deželi, da bi opozoril na težave, ki jih bo trži-škim trgovcem povzročil nov deželni zakon za trgovino. Njegova določila namreč prepovedujejo odprtje tržiških trgovin ob praznikih, kar velja tudi za Marino Julio, čeprav gre za turistični kraj. Deželna odbornica Angela Brandi je svojčas vzela na znanje zahteve tržiških upraviteljev in zagotovila, da bo primerno ukrepala, doslej pa o njenih ukrepih ni ne duha ne sluha, pravijo v Tržiču. Med poletnimi meseci si pa nikakor ne privošči dopusta tržiška služba za pomoč starejšim občanom, ki je vseskozi dosegljiva na telefonski številki 0481-766901. »Za najrazličnejše potrebe in težave nam telefonirajo številni občani, tako da se je uvedba telefonske številke izkazala za pravo odločitev. Opazili smo tudi, da obiski po domovih niso bili tako uspešni, saj številni starejši občani niso niti odprli vrat našim prostovoljcem,« razlaga tržiška odbornica za socialo Cristiana Morsolin. Prostovoljci iz omenjene službe imajo svoj sedež v Ulici Volta, starejšim občanom pa pomagajo na najrazličnejše načine: na dom jim nosijo torbe z nakupi ali pa se odpravijo do družinskega zdravnika po naročilo za pregled. Sinoči se je začela šagra v Pierisu 1 4 Sobota, 13. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / GRADEŽ - Lagunamovies Drevi zaključni večer s Toffolom in Covacichem Na otoku Anfora sredi grade-ške lagune se bo drevi zaključil osmi festival Lagunamovies, ki je nastal po zamisli Sergia Naitza, Daniele Vol-pe in Paole Sain. Med današnjim večerom se bosta s filmskim kritikom Paolom Polesinijem pogovarjala Davide Toffolo, pevec skupine Tre al-legri ragazzi morti, in tržaški pisatelj Mauro Covacich. Partner prireditve bo vinarski konzorcij iz Dolenj. Motorni čoln Nuova Cristina bo proti prireditvenemu prostoru odplul ob 19. uri iz starega grade-škega portiča, za udeležbo pa je potrebna prijava na telefonskih števil- kah 0491-82929 ali 0481-82347. Ob zaključku večera bo za pogostitev poskrbel gradeški agriturizem Ai Ciodi. V GRADIŠČU Fantini razstavlja V galeriji Fortezza v Gradišču bodo danes ob 19. uri odprli razstavo likovnih del furlanskega umetnika Pietra Fantinija. Spregovorila bo umetnostna kritičarka Cristina Faresin. Razstavo si je do konca avgusta mogoče ogledati ob četrtkih, petkih in sobotah med 10. uro in 12.30 ter med 20.30 in 22.30, ob nedeljah pa med 10. in 12.30. V GORICI Folklora na znamkah Znamke in tudi fotografije, ki so posvečene folklori, bodo z današnjim dnem razstavljene na sedežu združenja Nuovo lavoro v goriškem Raštelu; na ogled jih bo postavil zbiratelj Giovanni Punzo. Odprtje razstave bo ob 19. uri. NOVA GORICA - Musica Creativa Začenja se tabor mladih godbenic in godbenikov V organizaciji Zveze slovenskih godb in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti se v Novi Gorici danes začenja 31. tabor mladih godbenic in godbenikov, tokrat s posebnim imenom Musica Creativa, saj bo na taboru, ki bo potekal v novogoriškem dijaškem domu in Točki ZKD ogromno priložnosti za vsakovrstno glasbeno ustvarjanje. Tako kot vsako leto bodo udeleženci tabora - letos se ga udeležuje 55 mladih glasbenikov z vseh koncev Slovenije in nekaj gostov iz Avstrije - ob zaključku ta- bora zaigrali v orkestru, ki mu bo dirigiral dirigent Zveze slovenskih godb Miro Saje. Zaključni koncert bo na sporedu v soboto, 20. avgusta, ob 11. uri v prostorih ZKD Točke v Novi Gorici. V okviru tabora bodo za mlade udeležence, stare od 11 do 27 let, potekali »ma-sterclassi« s priznanimi domačimi in tujimi mentorji, ki imajo reference na področju orkestrske in solistične igre. Del tabora bodo tudi posebne ustvarjalne delavnice, na katerih se bodo udeleženci srečali z različnimi možnostmi glasbenega ustvarjanja. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. Razstave ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja odprtje Razstave folklore - Mednarodne razstave fotografij in filatelije danes, 13. avgusta, ob 19. uri v Raštelu 74 v Gorici. V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Va-lentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equilibri. V GALERIJI PAVILJON Hitovega Business Centra na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je na ogled razstava popotniških risb in akvarelov Franca Goloba; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 19. uro, vstop prost. Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidora Kokovnika (harmonika). o Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Mina - Celentano« v pe-tek,19. avgusta, ob 20.30 v parku dvorca Coronini v Gorici; »The Beatles« v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v občinskem bazenu v Gorici; »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. VELIKOŠMARENSKI KONCERT bo v ponedeljek, 15. avgusta, ob 21. uri na goriškem Travniku: mestna godba na pihala bo zaigrala italijansko in evropsko himno ter Verdijev »Nabucco«, sledil bo program ameriških skladb. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuo-le in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 3341243766, 328-3155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libe-ro.it. & Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Do- berdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povratek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo; informacije in vpisovanje po tel. 3484735330 (Lucia Ferfolja) ali e-mailu: lu-cia.fer72@libero.it. H Čestitke Na Vrhu bo danes veselo! Zaplesala bosta ANASTAZJA in PIERO. Srebrno poroko z nami slavila in kupico vinca na zdravje popila. Juhej, ju- hej, srečno naprej! □ Obvestila JAMARSKA KULTURNA SKUPINA ARUPAKUPA iz Jamelj organizira v nedeljo, 14. avgusta, ogled jame Vodnice (Grotta di Boriano) pri Komnu. Zbirališče bo ob 9. uri na Trinkovi ulici v Jamljah. Izlet je primeren tudi za otroke od 3. leta starosti dalje. Sledila bo družabnost z jedmi na žaru; informacije po tel. 340-8832498 (Martin Fai-diga) ali na naslov arupakupa.spe-leo@gmail.com. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi zaprti za dopust do 19. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali od 16. avgusta do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lo-šinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zgla-sijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. OKENCA ZAPRTA JAVNOSTI: v ponedeljek in v torek, 15. in 16. avgusta, bodo okenca družb Ambiente Newco, Newco Energia in Isogas zaprta javnosti. Od 17. avgusta dalje bodo okenca ponovno odprta po običajnem urniku. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta 2011. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ulici Mame-li v Gorici bo do 20. avgusta veljal skrajšan urnik: odprta bo med 10. uro in 12.30. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Prireditve PREDSTAVITEV vodiča o župnijski cerkvi sv. Roka v goriškem Podturnu avtorice Liliane Mlakar bo danes, 13. avgusta, ob 18. uri v tamkajšnji cerkvi; nekaj skladb bo na orgle zaigral Mirko Butkovič. TRADICIONALNA SPOMINSKA SLOVESNOST z mašo za padle v prvi svetovni vojni pred kaverno z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha bo v soboto, 20. avgusta, ob 11. uri. TURISTIČNO DRUŠTVO KANAL OB SOČI prireja »Skoke z mosta - Kanal 2011«: danes, 13. avgusta, ob 16. uri zaključni turnir rekreacijske lige odbojke na mivki, ob 20.30 koncert dalmatinske skupine Kumpanji s Korčule (vstopnica 10 evrov); v nedeljo, 14. avgusta, ob 9. uri prihod starodobnih vozil in delavnice za mladino: priprava mladih skakalcev za skoke s skal (prijava na dan prireditve); ob 11. uri predstavitev 80 starodobnih vozil pred občino, ob 15.30 revija mladih skakalcev, ob 16. uri skoki s 17-meterskega mostu, ob 17. uri akrobatsko letalo, ob 18.30 dalje na igrišču pred OŠ Kanal ples z ansamblom Happy Day in Magic Show Maris, ob 19. uri razglasitev rezultatov skokov v vodo in skokov mladincev s skakalnice, ob 21. uri izbira Miss Soče, ob 22.30 slovensko-ita-lijanski duet Gianni Rijavec in Zuleika Morsut, ob 24. uri ognjemet; v nedeljo vstop prost. ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 13. avgusta, ob 18.30 bo g. Luigi Tavano predstavil nov vodnik o cerkvi iz Podturna, ob 20.30 ples s skupino Exes; v ponedeljek, 15. avgusta, ob 15.30 ples s skupino Dario and Friends; v torek, 16. avgusta, ob 10.30 slovesna maša, ob 20.30 ples s skupino Fanta-sym, ob 22.30 tombola. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperi-tivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coro-nini.it. GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade-žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Li-bri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): v sredo, 17. avgusta, pa bo Riccardo Maranzana vodil literarno srečanje z naslovom »La linea apparente«. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju San Vito ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri. Cena vključno z degustacijo je 20 evrov, obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 ali 0431-898148 in na cul-tura@comunegrado.it). »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): v torek, 16. avgusta, ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »Shrek e vissero felici e contenti« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje); »Aris in mu-sica« v petek, 26. avgusta, ob 20.30 v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papaci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča. Informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.monfalcone.go.it. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damir-ja Feigla. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: v četrtek, 18. avgusta, ob 21. uri »I diabolici« Henrija-Georgesa Clouzota; v četrtek 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Pre-mingerja; v četrtek 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta Eastwooda; vstop prost. 0 Mali oglasi PRODAM po 1,50 evra liter, domače belo in rdeče vino v Štandrežu; tel. 3485856977. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Edmondo Pecorari v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču; 11.30, Vilma Domini por. Colausig (ob 10.30 iz videmske splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.00, Mario Gregori blagoslov v kapeli na pokopališču; sledila bo upepelitev. 15.8.2010 15.8.2011 Renato Zavadlal Mineva žalostno leto, odkar si nenadoma in brez slovesa odšel, dragi tata. Misel nate živi. Sin Fabio z Leonido Štandrež, 13. avgusta 2011 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 13. avgusta 2011 15 SLOVENIJA TA TEDEN Vendarle predčasne volitve? Vojko Flegar Slovenska vlada je ta teden ostala še brez petega ministra, natančneje ministrice. S tem se je znašla na robu legalnosti, saj sta zasedeni le še dve tretjini po zakonu predvidenih ministrskih mest. Zakon takšne situacije sredi mandata ne predvideva, pravi pa, da mora mandatar ob nastopu dobiti zaupnico poslancev vsaj za dve tretjini članov kabineta, za tretjino pa jo mora dobiti najkasneje v treh mesecih, če ne, parlament s sklepom ugotovi, da je vladi prenehal mandat. Po analogiji, pravijo nekateri pravniki, mora premier Borut Pahor torej najkasneje čez mesec dni za junija zasedene začasne re-sorje predlagati ministre s polnimi pooblastili in zanje dobiti podporo v parlamentu ali pa bo Slovenija ostala brez vlade. Prvo ni verjetno, namreč, da bi Pahor lahko računal na potrditev morebitnih ministrskih kandidatov v parlamentu, drugo pa bi napovedalo predčasne volitve. Po odhodu dveh koalicijskih strank (Desusa in Zaresa) so v le-vosredinski vladi s premierovimi socialnimi demokrati junija ostali le še liberalni demokrati notranje ministrice Katarine Kresal. In prav ona je v sredo, po poročilih računskega sodišča in stališču proti-korupcijske komisije, da je ministrstvo za notranje zadeve ravnalo neracionalno ter zasebniku priskrbelo korist na račun davkoplačevalcev, ko je najelo prostore za elitno kriminalistično agencijo (Nacionalni preiskovalni urad). Čeprav niti revizorji niti protikorupcijska komisija ministrici koruptivnega ravnanja neposredno niso očitali, pa je njen položaj po obeh poročilih postal preprosto nevzdržen. Afera z najetjem prostorov je ena tistih, ki se Kresalove trdovratno držijo že dolgo časa. Zaradi nje se je na pobudo opozicijskih poslancev tudi že zagovarjala v parlamentu, poleg tega pa ji opozicija in del javnosti že dalj časa očitajo še vrsto drugih večjih ali manjših grehov. Na drugi strani pa je Katarini Kresal treba priznati tudi najmanj dve »dobri deli«. V času njenega mandata sta se, tudi po zaslugi drakonsko povišanih kazni, občutno izboljšala prometna varnost in znižalo število smrtnih žrtev prometnih nesreč, izvršna oblast oziroma za to pristojno notranje ministrstvo pa je končno »priznalo« sodbi ustavnega sodišča in začelo urejati položaj ti. izbrisanih prebivalcev Slovenije (tistim, ki jim je bilo neposredno po osamosvojitvi onemogočeno pridobiti državljanstvo, ker niso bili rojeni v Sloveniji, so pa v njej živeli že pred njo), zaradi katerega se je Slovenija znašla tudi pred evropskimi institucijami. Z drugimi besedami, Katarina Kresal kot ministrica po »učinkovitosti« ni bila nič bistveno slabša ali boljša od »povprečja« ministrov Pahorjeve vlade, prav tako kot celotna vlada s premierom na čelu pa je »pogrnila« predvsem pri verodostojnosti. Koliko utemeljeni so očitki, ki še ne 40-letno pravnico oziroma odvetnico spremljajo vse od dne, ko je leta 2007 prevzela vodenje takrat povsem demo-ralizirane liberalne demokracije, dolga leta najmočnejše slovenske stranke, je še danes težko reči, gotovo pa je, da se ji je komaj katerega posrečilo prepričljivo ovreči. Najtežji med njimi pa je tisti o klientelizmu, povezanem s korupcijo; skrajna različica tega je teza, po kateri je (bila) Kresalova samo novo politično pročelje starih omrežij nekdaj prve vladne stranke. Kakor koli, kot ministrica je Kresalova nepreklicno odstopila po objavi stališča protikorupcijske komisije, da je njeno ministrstvo prostore za Nacionalni preiskovalni urad najelo od ministričinega v postopku jasno favoriziranega osebnega prijatelja, še dan prej, po objavi podobno uničujoče revizije računskega stališča, pa je Pahorju odstop zgolj ponudila. Ta ga je zavrnil, nepreklicni odstop pa sprejel z obžalovanjem. Razumljivo, kajti odhod Kresalove kljub temu, da njena stranka ostaja v koaliciji, močno poslabšuje možnosti vlade, da dočaka redni konec mandata. Drugače rečeno, predčasne volitve, ki največji vladni stranki in Pahorju osebno doslej niso niti malo dišale, uradno zato, ker bi bilo za državo slabo, če bi šla na volitve prav v času ponovne globalne re-cesijske grožnje, so od tega tedna videti skoraj neizogibne. Najverjetnejši rok je december, kajti predsednik vlade se je trdno odločil, da v prvi polovici septembra najprej poskuša poslance prepričati v rebalans proračuna. Možnosti, da bi se mu to posrečilo, so sila pičle, saj imata koalicijski stranki le tretjino glasov, na podporo opozicije in tudi donedavnih koalicijskih partnerk pa ne moreta računati. PISMA UREDNIŠTVU Strešice v senatu Priznam, da sem res začuden ob vesti, da v senatu nimajo strešice za priimek Tamare Blažine, čeprav razpolagajo z računalniškim sistemom, ki je med najsodobnejšimi. Lahko povem, kako je bilo z mojim priimkom, saj sem bil doslej edini s šumnikom. Ko sem bil izvoljen v senat, pred 24 leti, so mi na prvih sejah v zapisniku priimek pisali z apostrofom na koncu, češ da nimajo strešice. Obljubili pa so, da bodo zanjo poskrbeli. Bili so časi, ko je zapisnike in druge dokumente izdajala tiskarna senata, ki je ijmela linotipe in svinčene črke. V Vatikanu so naročili komplet šumnikov, saj so vedeli, da cerkev tiska v vseh jezikih sveta. Prišli so v nekaj tednih in tako sem od konca leta 1987 postal tudi uradno Spetič, s strešico. Stojan Spetič Zdravstvene izkaznice Primorski dnevnik danes, 12. avgusta, objavlja na prvi strani vest, da „Agencija za prihodke vrača dostojanstvo slovenski pisavi". Prav tako bi iz naslova z mastnim tiskom čez celo stran ter iz podnaslova članka na 5. strani lahko razbrali, da je problem pravilno zapisanih imen in priimkov s šumniki na zdravstvenih izkaznicah, ki jih izdaja Agencija za prihodke, končno rešen. V resnici še zdaleč ni tako! V nadaljevanju avtor članka sicer priznava, da sta ime in priimek natisnjena tako s strešicami kot brez... zaradi povezave med davčno številko in izvirnim ime- nom. Čemu? Kaj ima davčna številka opraviti s pravilno zapisanim uradnim imenom in priimkom neke osebe? Koda, sestavljena po določenih pravilih, sama na sebi ne razkriva dejanskega imena in priimka neke osebe, saj imajo lahko tudi različna imena enako zaporedje treh istih črk v kodi. Poleg tega je npr. v Sloveniji Emšo sestavljena iz samih številk. Ime osebe pa je lahko samo eno, uradno, tisto, ki je bilo registrirano ob rojstvu in zapisano v matične knjige, in ki je že zdavnaj pravilno zapisano na uradnih dokumentih, to je osebnih izkaznicah, ki jih izdajajo občinski uradi! Poleg tega članek tudi ne omenja (in tudi fotografija ne prikazuje) hrbtne strani izkaznice, t.i. Evropske izkaznice za zdravstveno zavarovanje (TEAM), kjer sta ime in priimek zavarovanca še vedno popačena, zapisana izključno brez strešic nad šumniki! Ali je to vse dostojanstvo, ki ga premore italijanska državna administracija do svojih državljanov slovenskega jezika? Ustavi in zakonom navkljub? Ali je res potrebno, da se uradnemu imenu doda še popačeno ime, da bo imel uradni dokument polno veljavnost? Ali ni to že groteskno? Tudi sam sem včeraj prejel po pošti novi izkaznici za dva od svojih otrok, ki imata šumnike v imenu, za katere sem v preteklosti že zaman zahteval „pravilno verzijo dokumenta". Ker je v spremnem pismu z navodili pisalo, naj se imetniki obrnejo na bližnje okence Agencije za prihodke v primeru, da zasledijo kako napako v anagrafskih oz. osebnih podatkih, sem se danes nemudoma tja tudi osebno odpravil in opozoril na napake ter seveda zahteval m nov dokument, v skladu z najnovejšo okrožnico Agencije za prihodke, ki naj bi napovedovala končno izdajo izkaznic s pravilno zapisanimi imeni. V odgovor sem od uslužbenke, seveda - jasno -nič krive za to, ter menda od poslovodje urada, ki se nama je medtem pridružila, prejel neke vrste opravičila, češ, da sistem še izpopolnjujejo, da so v tej prehodni fazi tiskali dvojni zapis imen in to samo na prednji strani, da bodo v kratkem menda izdajali izkaznice z imeni in priimki v eni sami obliki, torej s šumniki, in to tudi na hrbtni strani zdravstvenih izkaznic ... Če je res tako, zakaj niso prej izpopolnili sistema in šele nato odposlali končno urejene dokumente? Kakšen smisel ima ustvarjati zmedo in nejevoljo prizadetih, še posebno, ko sem pred komaj enim mesecem za hčerko, ki ji je veljavnost zdravstvene izkaznice potekla, že prejel po pošti novo izkaznico, seveda brez strešic, zdaj pa to „spakedranščino"? Kaj naj si mislim kot državljan, pripadnik priznane narodne manjšine, davčni zavezanec in davkoplačevalec? Ali ni prava potrata javnega denarja to ponavljajoče se izdajanje „psevdo izkaznic" v pričakovanju „pravih" torej pravilno izpolnjenih? Do kdaj se bodo državne institucije še tako norčevale iz slovenske manjšine? Kdaj bo že enkrat te farse konec? Marko De Luisa SKLAD MITJA CUK SVETUJE Pospešiti integracijo Vprašanje družbene integracije oseb z umanjkljajem je pri Skladu Mitja Čuk nenehno prisotno. Naj gre za duševno ali telesno prizadetost, za izločenost zaradi ekonomskih in kulturnih razlogov, za družinske težave, vezane na odvisnost, na pretirano zaposlenost staršev, na nevrotične motnje ali na karkoli drugega. Kdor se s takimi problemi sooča površno, opazi le to, kar je vidno: fizična hiba ali poškodba, človek priklenjen na voziček, odstopajoče obnašanje zaostale osebe, moteče vedenje; ne spozna pa za pomoči potrebnega npr. otroka iz kulturno in ekonomsko šibkejše družine, ne zazna bede otroka alkoholikov ali narkomanov, osamljenosti otroka prezaposlenih staršev ali družin, ki so zašle v stisko in krizo. Sklad je bil ustanovljen kot Sklad za slovenske prizadete otroke, ko pa je prisluhnil tudi drugim potrebam otrok in mladostnikov v stiski, se je odprl širši vrsti dejavnosti in razvil vzporedne pobude, da bi z njimi omogočil vsem enake možnosti udeležbe in udejstvovanja. V okviru Sklada deluje še istoimensko vzgojno-zaposlitveno središče, ki je po sili razmer in političnih pretenzij moralo nastati kot samostojna enota. Društvo VZS-CEO Mitja Čuk Onlus je nastalo zaradi tega, ker sta takratna Krajevna zdravstvena enota in tedanji predstavnik slovenske Psihopedagoške službe izrazila potrebo, da bi Sklad prevzel organizacijo dnevnega središča za slovenske mladostnike in mlade odrasle z duševnim umanjkljajem. Danes je v našem središču, v katerega je vstop možen skozi občinske socialne službe, (razen če se družina ne odloči, da bo plačevala mesečnino sama!) večina gojencev italijanskega rodu, medtem ko so slovenski gojenci porazdeljeni po mnogih drugih središčih. Zamisel, nastala za slovenske potrebe, je torej doživela preobrazbo, ki spreminja tudi naravo samega dnevnega središča na Kontovelu v prostorih občine Trst. V prvih desetih letih Sklado-vega življenja je bilo v naši družbi slabo poskrbljeno za prizadete otroke. Sklad se je zato odzival na vrsto neposrednih potreb: zagotavljal je plačilo spremljevalcem, da so taki otroci, kot vsi ostali, lahko začeli zahajati v šolo že septembra, in ne šele januarja, ko bi občine odprle svoje denarnice. Ko so slovenske socialne delavke opozorile, da je potreben podporni obšolski pouk, se je Sklad organiziral za obšolske dejavnosti. Družinam otrok z umanjkljajem je dajal napotke, kam naj gredo po nasvet v Slovenijo, vsaj dotlej, dokler ni bila ustanovljena slovenska Psihopedagoška služba. Na nagovor te službe je začel Sklad organizirati lastna poletna središča, v katera so bili prizadeti otroci integrirani, tako da so lahko preživljali svoj čas v široki družbi. V ta središča je namreč zahajalo od 220 do 250 otrok. Nedvomno so se časi danes spremenili, saj lahko že površen bralec ugotovi, da so poletne dejavnosti organizirane že v vsaki vasi, v vsakem društvu, pri športnikih, tabornikih, skavtih in v oratorijih, pa tudi nekatera združenja staršev se angažirajo za to. So tudi drugi, ki take dejavnosti ponujajo v okviru svojega gospodarskega delovanja, od česar si pričakujejo dobiček. Ponudba je torej široka in raznolika. Vzporedno pa je opazen pojav upadanja števila otrok v posameznih središčih in naraščanje števila otrok, ki ne poznajo slovenskega jezika. Tako na primer v sodelovanju s Tržaško pokrajino zahajajo letos v Skladovo poletno središče na Op-činah tudi otroci iz socialno in kulturno šibkih družin, katere pestijo kronični ekonomski umanjkljaj, kulturna podhranjenost in izhajajoče slabe higienske razmere, razvade, neolikanost, vedenjske motnje in podobno. Pri Skladu skušamo za čas, ko so nam otroci zaupani, z vrsto posegov in dejavnosti pomagati, da bi ti vsaj začasno spoznali drugačne razmere in odnose. Nekateri pripominjajo, da je preveč italijanskih otrok. Pokrajinska socialna služba nima posluha niti za stvari, za katere bi jih morala imeti (pred pošiljanjem v središče otroke pregledati, da bi ne bili potencialni nosilci človeških zajedavcev), kaj šele da bi bi bila pozorna na ostale značilnosti kulturnega milje-ja. Sklad pa seveda ob vsem tem nadaljuje po svojih močeh solidarnostno širiti in utrjevati kulturno in socialno integracijo. To počenja tudi z navidezno v drugačno sfero usmerjenimi pobudami. Npr. srečanje vaških društev na kresovanju, kjer bi gojenci iz dnevnega središča na Kontovelu in druge osebe z umanjkljajem skupaj s pevci, skavti in taborniki sodelovali pri pobudi za obiskovalce. Prav tako je bilo zamišljeno sodelovanje z openskimi trgovci ali z rajonskimi sveti ob prirejanju veselic, praznovanj in podobnega. Nič manj pomembno ni odpiranje Skladovih vrat tudi drugim dejavnostim, da bi te postale priložnost, katere bi se udeleževali tudi ljudje z umanjklja-jem in njihovi spremljevalci. Tako je nastala razstavna dejavnost v Galeriji Milko Bambič, ali sodelovanje z mojstri v veščinah joge in tajčija, zamišljeni so bili likovni, tkalski in drugi krožki... ali informacija z lastno revijo. Vrata so na široko odprta, le stopiti čez prag je treba. Zaradi splošnega ozkega gledanja in zaprtosti duha je marsikaj še vedno na začetni razvojni fazi. Po drugi strani si je Sklad tudi iz sredine ljudi z umanjkljajem zamislil nekaj vidnejših pobud, ki bi bile priložnost za t.i. »normalne«. Tak je že osmo leto prirejeni Košarkarski turnir pri Briščikih, ki združuje kakih 100 posebnih atletov in njihovih spremljevalcev, privabi k sodelovanju šole in njihove učence, ostalih »normalnih« pa je bolj malo: nekaj trenerjev, častni gost, nekaj predstavnikov športnih društev in oblasti. Nikogar ne moreš prisiliti, to je nedvomno, hkrati pa ugotoviš, da je naša mentaliteta zavrta in se le stežka odpira. Podobno je z mednarodnim gledališkim festivalom FestinvalOp, ki je letos zaživel že tretjič. Medtem ko je obisk različnih posebnih gledaliških skupin iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije zadovoljiv, nekatere šole pripeljejo svoje razrede na ogled, se navadno niti ena sama »normalna« oseba spontano ne odloči za ogled pobude. Vendar Sklad vztraja, ker ve, da delo s prizadetimi ne pomeni le spraviti prizadete na kup in tam počenjati dejavnosti, katerim so gojenci kos, ali v skrajnem primeru le varovati tiste, ki niso sposobni za drugo, pač pa, da mora prizadetim omogočiti, da se vživijo v vsa področja življenja in družbe in hkrati družbo osveščati, naj tudi sama spozna drugačnost in začne ceniti ter obiskovati integracijske priložnosti in pobude, ki so ji ponujene. Sklad je nastal za slovenske prizadete otroke in zanje dela tudi danes v drugačnih okoliščinah in v okviru potreb, ki so danes nedvomno popolnoma drugačne od tistih pred tridesetimi leti v času njegovega nastanka. Če bi bile ekonomske in organizacijske okoliščine, v katerih deluje Sklad danes, nekoliko bolj stabilne, bi bila njegova razvojna usmeritev za pospešitev integracije oseb z umanjkljajem, zlasti tistih z motnjami v duševnem razvoju, kakor tudi prizadevanja, da bi t.i. normalni imeli stik s svetom »drugih«, hitrejša in učinkovitejša. (jec) 1 6 Nedelja, 14. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Zelo sem navezan na Videm in na Udinese« » V Londonu bi bilo lepo izenačiti in doseči vsaj en gol« Samir Handanovič si večkrat privošči akrobatske poteze ansa Bela srajčka, kovček v levi roki in desnica pripravljena za rokovanje z novinarji in navijači. Samir Handa-novič, vratar slovenske nogometne izbrane vrste, je pravi gospod. Z vsemi bi rad pokramljal in vsakič vpraša: »Kako pa je s tabo?« Po sredini prijateljski tekmi, na kateri Slovenija ni blestela, je Samir po tekmi igral vlogo gasilca: »Vse le ni bilo tako slabo. Prijateljske tekme so namenjene predvsem uigravanju. Prepričan sem, da se bomo dobro pripravili na odločilne septembrske dvoboje proti Estoniji in proti Italiji. Selektor je tokrat preizkusil nekatere novosti. Dobro se je vnesel Dare Vršič, ki bi kmalu zatresel nasprotnikovo mrežo.« Kaj pa žvižgi Robertu Korenu? Ni bilo prijetno slišati. Robert si jih ni zaslužil. Morali si trikrat odločilno posredovati. Predvsem obrambna vrsta ni bila najbolj zbrana. Vsi so se potrudili. Nekateri igralci pa niso še uigrani. To je to. Z mislijo si bržkone že na Emirates Stadiumu. Velja. V torek nas čaka izjemno pomembna tekma proti londonskemu Arsenalu. To bo velik boj, saj si vsi želimo uvrstitve v fazo skupin lige prvakov. Dali bomo vse od sebe, čeprav vemo, da je Arsenal pač eden izmed velikanov evropskega nogometa. Kateri je vaš načrt za prvo tekmo v Londonu? Lepo bi bilo igrati neodločeno in doseči vsaj en gol. Tako bi lahko na povratni tekmi v Vidmu imeli kako možnost za napredovanje. Arsenalov napadalec Fabre-gas se medtem seli k Barceloni. Arsenal ni le Fabregas. Trener Wenger ima na razpolago zelo uigrano ekipo. Arsenal igra moderen in čvrst nogomet. K Barceloni je odšel tudi Sanchez. V Vidmu ga boste še kako pogrešali? Sanchez si je zaslužil mesto v enem najboljših evropskih klubov. Filozofija Udineseja je, da ustvari dobre igralce in jih nato proda. Vi pa ste pogodbo z videmskim klubom podaljšali vse do leta 2016. Za športno javno mnenje je bila poteza precej nepričakovana. Zakaj? Pričakovali smo vaš odhod k kakemu velikemu klubu. Zelo sem navezan na Udinese in na Videm. Tu mi nič ne manjka. Tu poznam vse in vsi mi pomagajo, da se iz dneva v dan lahko še izboljšam. Vsemu temu bi se odpovedal le, če bi mi ponudili res izjemno pogodbo pri kakem zelo znanem klubu. Ali so vas snubili klubi iz Italije ali iz tujine? Tako iz Italije kot iz tujine. Imen pa ne morem razkriti. Pet let je dolgo obdobje. To še ne pomeni, da nogometaš ne more prekiniti pogodbe. Dandanes je nemogoče zadržati nogometaša. Ali ste z novo pogodbo iztrgali »nekaj več« oziroma ste izboljšali pogoje za sodelovanje? Podpisal sem zelo korektno pogodbo. Zadovoljen sem. Jan Grgič kolesarstvo Contador razmišlja le o Touru KOEBENHAVN - Španski kolesar Alberto Contador je že razkril nekaj načrtov, povezanih s prihodnjo kolesarsko sezono. Prihodnje leto tako ne namerava nastopiti na dirki po Italiji, na kateri je letos slavil skupno zmago. Namesto Giru, na katerem je slavil tudi v letu 2008, se bo raje posvetil pripravam na največji kolesarski spektakel - dirko po Franciji. Contador, ki mu obtožbe o domnevnem kršenju dopinških pravil zlepa ne pridejo do živega, si želi še četrto lovoriko na Touru. PO BENELUKSU Sergentu četrta etapa AMSTERDAM - Novoze-landec Jesse Sergent (RadioS-hack) je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Beneluksu. Na 14 kilometrov dolgem kronome-tru v Roermondu je premagal Danca Alexa Rasmussna in Belgijca Jurgena Roelandtsa. Skupno je v vodstvu Norvežan Edvald Boasson Hagen (Sky).Edini slovenski predstavnik na dirki Ene-co Tour Grega Bole (Lampre) je bil 77., za zmagovalcem je zaostal minuto in 26 sekund, skupno pa je na 17. mestu (+ 1:21). Norvežan ima skupno zdaj 12 sekund naskoka pred doslej vodilnim Belgijcem Philippom Gilbertom. Slednji je osvojil 25. mesto z 49 sekundami zaostanka. O razpletu včerajšnje etape so odločale vremenske razmere; prvi kolesarji so vozili še na suhih cestah, vse druge pa je motil dež. Ra-smussen je tako zaostal 14 sekund, Roelandts pa 20. Boasson Hagen je bil z 32 sekundami zaostanka deveti, kar je zadoščalo za prevzem majice vodilnega. atletika Kolaričeva še brez norme za SP NOVA GORICA - Nina Kola-rič (Ptuj), slovenska rekorderka, je na atletskem mitingu v Novi Gorici v skoku v daljino zasedla drugo mesto (6,39 m) in zaostala za normo B (6,65 m) za nastop na svetovnem prvenstvu v Daeguju v Južni Koreji (od 27. avgusta do 4. septembra). Zmagala je Slovakinja Jana Veldakova (6,53 m). Kolaričeva bo skušala normo za SP doseči še jutri na domačem mitingu na Ptuju. Najbližje normi za SP je bila v tej sezoni s 6,51 m na Ka-lamati v Grčiji 4. junija. V troskoku je slavil Andrej Ba-tagelj (Kladivar, 15,39 m). nogomet - 1. PD Triestina za uvod proti Saloju RIM - Državna nogometna zveza Lega Pro je objavil koledarje prvenstev prve in druge poklicne divizije (nekdanje C1- in C2-lige), ki se bodo začela v nedeljo, 4. septembra. Triestina bo igrala v skupini B prve poklicne divizije, v kateri naj bi bili po napovedih favorita Spezia in Barletta. Triestina bo v prvem krogu na tržaškem Roccu gostila ekipo Feralpi Salo. V drugem krogu pa bodo gostje Lanciana. Prvenstvo se bo končalo 6. maja. Skupina B, 1. krog: Barletta - Fro-sinone, Bassano - Lanciano, Cremo-nese - Carrarese, Latina - Siracusa, Por-togruaro - Pergocrema, Spezia - An-dria, Sudtirol - Piacenza, Trapani - Pra-to, Triestina - Feralpi Salo. JUTRI - V jutrišnjem drugem krogu državnega pokala bo Triestina gostovala pri B-ligašu, Zemanovi Pes-cari. Tekma bo ob 17.30. jadranje - Finn Vinčec brez regate za medalje LONDON - Koprčan Gašper Vinčec (njegov kondicijski trener je tržaški Slovenec Miloš Kalc) je v Weymouthu in Portlandu v Veliki Britaniji na predolimpijski regati po desetih regatah razreda finn zasedel 12. mesto in končal brez današnje regate za medalje, v kateri bo nastopala najboljša deseterica. Izmed šesterice Slovencev se je v olimpijski jadralski areni leta 2012 le še Vinčec potegoval za najvišja mesta; že v sredo se med najboljšo deseterico ni uspelo uvrstiti posadkama razreda470 in Karlu Hmeljaku. Med dvosedi 470 sta Tina Mrak in Teja Černe v ženski konkurenci po desetih regatah zasedli 16. mesto, Mitja Mikulin in Sebastijan Prinčič pa v moški floti 19. Karlo Hmeljak je v laserju po desetih regatah končal na 28. mestu. nogomet - London Torkova tekma med Arsenalom in Udinesejem bo LONDON - Prva play-off tekma za uvrstitev v ligo prvakov med Arsenalom in Udinesejem ni več pod vprašajem. Angleška policija bo v torek v Londonu, po nekajdnevnih izgredih, zagotovila varnost. Srečanje bodo namreč igrali na Emirates Sta-diumu. Medtem že zmanjkujejo vstopnice za povratno tekmo, ki bo 24. avgusta na videmskem Friuliju. Na razpolago je bilo 26.700 vstopnic, prodali pa so jih že 21 tisoč. PRVI ODSTREL - Še pred začetkom prvenstva je Cagliarijev predsednik Cellino odslovil trenerja sar-dinskega prvoligaša Roberta Dona-donija. Na njegovo mesto se bo usedel novi trener Massimo Ficcadenti. PODALJŠAL POGODBO - Angleški nogometni prvoligaš Manchester United je podaljšal sodelovanje s Korejcem Ji-sungom Parkom. Po novem bo južnokorejski nogometaš na Old Traffordu ostal vsaj do konca sezone 2012/13. FABREGAS - Ena vročih nogometnih zgodb letošnjega poletja, ki pa se pravzaprav vleče že več sezon, bo kot kaže dobila epilog. Srečnega za evropske prvake iz Barcelone, saj se v katalonsko prestolnico iz Arse-nala vrača Cesc Fabregas. Novica še ni uradna, a vse kaže, da je prizadevanje blaugrane, ki je na vsak način želela pripeljati domov nogometaša, ki je zadnjih osem let preživel pri Arsenalu, vendarle obrodila sadove. KAZNOVAN - Selektor Slaven Bilic je zaradi neprimernega obnašanja iz hrvaške nogometne reprezentance izključil Danijela Pranji-ca. Za ta krak se je odločil, ker se igralec nemškega Bayerna po prijateljski tekmi z Irsko v Dublinu (0:0) ni želel rokovati z vodstvom reprezentance, ker je na ta način skušal izraziti nezadovoljstvo s statusom v ekipi. D-LIGA - Državna nogometna zveza LND je objavila seznam skupin D-lige, v kateri je v lanski sezoni nastopal repenski Kras. V skupini C nastopa pet deželnih ekip: Gra-disca, Pordenone, Sacilese, Sanvite-se in Tamai. Ostale ekipe so: Mez-zocorona, Saint Georgen, Belluno, Concordia, Delta Porto Tolle, Gior-gione, Legnago, Sarego, Montebel-luna, Montecchio Maggiore, Sando-na, Union Quinto in Venezia. DANES KOPER-GORICA - Izid 5. kroga: Celje - Nafta 1:1; danes: Luka Koper - Hit Gorica (ob 20.00), Maribor - Domžale. košarka - Priprave na evropsko prvenstvo Slovenski košarkarji z vlakom na drugi del priprav LJUBLJANA - Košarkarska reprezentanca je iz železniške postaje v Ljubljani odpotovala v Kranjsko goro na drugi del priprav za evropsko prvenstvo v Litvi. Kapetan reprezentance Jaka Lakovič je dejal, da so zadovoljni s prvim delom vadbe, v drugem pa bodo skušali odpraviti pomanjkljivosti s pripravljalnih tekem in ohraniti visoke cilje na EP. »V prvem delu smo delali zelo naporno in trdo. Odigrali smo že sedem tekem in zaenkrat gre vse po načrtih. Videli smo, kjer so naše slabosti, na katerih moramo še delati, in kje so dobre strani. To bo dobra popotnica za drugi del priprav. Rezultati v pripravljalnem delu niso pomembni. Pomembna je naša igra, ki še ni taka, kot jo želimo prikazati na EP. To je sicer normalno. Imamo še več kot 20 dni in s trdim delom bomo prav na EP v najboljši formi. Cilji ostajajo najvišji možni. Le taki nas ženejo naprej in omogočajo dobre treninge. Od ciljev ne odstopamo, na EP pa bomo videli, kam lahko merimo,« je povedal Lakovič. Pred odhodom je Roman Volčič, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, podaljšal sponzorsko pogodbo s Telemachom, ter si nato ogledal modro pobarvan vlak, v katerem so na notranji strani vagonov povečane fotografije naših reprezentantov. Ekipa se je dobro razpoložena odpravila na Gorenjsko. V Kranjski Gori bo ostala do 18. avgusta, do odhoda na EP pa jo čakajo še tri tekme; dve z evropskimi prvaki Španci v Malagi ter Granadi ter 24. avgusta še preizkušnja z Litvo v Stožicah. Kapetan slovenske košarkarske izbrane vrste Jaka Lakovič ansa / ŠPORT Nedelja, 14. avgusta 2011 17 JADRANJE - Mladinsko EP v olimpijskem razredu 470 »Njuno prvenstvo se šele začenja« Sivitz Košuta in Farneti kot 5. v zlati skupini - Včeraj prva Srednje močan veter je še kako šel na roko včeraj izjemno koncentriranima jadralcema Čupe Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju, ki sta na zadnji kvalifikacijski regati evropskega mladinskega prvenstva v olimpijskem razredu 470 v belgijskem Nieuwpoortu premočno osvojila prvo mesto. S tem sta se slovenska jadralca, ki nastopata z italijansko reprezentanco, kot skupno pe-touvrščena uvrstila v zlato skupino. V šestih plovih sta osvojila prav toliko prvih mest (3) kot prvouvršče-na Francoza Gabriel Skoczek in Achille Nebout. Čupina jadralca sta bila včeraj brezhibna. To je poudaril tudi njun trener Matjaž Antonaz, ki je takole ocenil njun nastop: »Začela sta zelo zbrano. Po lepem startu sta hitro po-vedla in dobro nadzirala ostale tekmece. Edino lažjo napako sta si privoščila pri drugi stranici, ko sta ju prehitela Francoza. Do konca pa sta taktično dobro jadrala in znova prehitela vse konkurente ter v zadnjem delu plova celo nenormalno veliko povečala prednost. Zasluženo sta se uvrstila v zlato skupino. Zanju pa se pravo prvenstvo šele začenja. Vsi ostali tekmeci so zelo borbeni in odlično pripravljeni. Še naprej morata jadrati tako zbrano.« Čupin trener Antonaz je še dodal: »Danes (včeraj op. ur.) je veter pihal od 10 do 12 vozlov v smeri 280/90, podobno kot naš maestral. Tok je bil precej močan iz nasprotne smeri. Za jutri (danes) pa so znova napovedali srednje močan veter od 15 do 20 vozlov.« Danes so na sporedu trije plo-vi. Evropsko mladinsko prvenstvo se bo končalo v ponedeljek. Od leve: krmar Simon Sivitz Košuta, trener Matjaž Antonaz in flokist Jaš Farneti kroma Na Gardskem jezeru številni naši jadralci Na jadralni regati Ora Cup na Gardskem jezeru v organizaciji Cir-colo Vela Arco so tekmovali mladi jadralci in jadralke sesljanske Čupe ter jadralec barkovljanske Sirene. Z ekipo JK Jadro iz Kopra je tekmovala tudi tržaška Slovenka Jana Germani. V razredu optimist se je v kategorijah mladincev in kadetov pomerilo okrog 240 jadralcev iz sedmih evropskih držav. V treh dneh so mladinci opravili osem, kadeti pa šest plovov. Prav članica koprskega kluba Germanijeva je dosegla najboljšo uvrstitev. V kategoriji mladincev se je v zlati skupini uvrstila na 7. mesto (v enem plo-vu je bila tudi prva). Od Čupinih jadralcev se je Sebastjan Cettul uvrstil na 39. mesto, Luca Carciotti je bil 47., Sirenin jadralec Pietro Osualdini pa je bil 77. V srebrni skupini se je Samuel Ferletti uvrstil na 34. mesto. V kategoriji kadetov sta jadralki Čupe Giorgia Sinigoi in Nina Benedetti pristali na 38. in na 54. mestu. KOŠARKA - C-liga NOGOMET - Pokal Še ena okrepitev za Jadran Jadra-nov mozaik je sestavljen. Odborniki tržaškega slovenskega košarkarskega kluba, ki bo tudi v novi sezoni nastopal v državni C-ligi pod taktirko trenerja Walterja Vatovca, so najeli še enega igralca. Po prihodu Daniela Ba-ticha bodo lahko »plavi« računali še na enega izkušenega košarkarja. To je 202 centimetrov visoki Massimi-liano Spigaglia, ki je v zadnjih dveh sezonah igral pri furlanski ekipi Corno di Rosazzo v B-ligi amaterjev. Krilni košarkar, doma iz Milj, je pred tem igral tudi v A-ligi amaterjev in A2-ligi. Sezono 1996-97 je preživel v Združenih državah Amerike. Nato je pri tržaškem klubu igral v A2-ligi, v sezoni 2000/01 pa je tržaški Telit igral v A1-ligi. Spigaglia je bil takrat na razpolago v začetnem delu priprav, nato je igral v B2-ligi. V B1-, B2-, A- in B-ligi amaterjev je igral vse do konca lanske sezone (Ferrara, Latina, Bologna, Atri, Omegna, Palestrina). Njegove statistike so bile v zadnji sezoni solidne: 45% za dve točki in 31% pri metu izza šestih metrov. »S prihodom Spigaglie smo končali našo kupoprodajno borzo. Ekipa je popolna, saj lahko Max igra tako na krilni poziciji kot na centru,« je povedal Ja-dranov športni vodja Sandi Rauber. Jadranovci bodo priprave na novo sezono začeli v sredo ob 19.30 v telovadnici na Opčinah. NOGOMET - Breg začel priprave na novo sezono v 2. amaterski ligi Visoki cilii Brežanov Novi trener Gianluca Bassanese je optimist - Starost igralcev niha od 19 do 39 let - Prihodnji teden prijateljska tekma proti Vesni Dolinsko društvo Breg je letos zaupalo novemu trenerju Gianluci Bassa-neseju, ki bo v letošnji sezoni vodil nogometno ekipo v drugi amaterski ligi. Trener je v lanski sezoni popeljal mladince San Luigija na sam vrh lestvice deželnega prvenstva, nato je z ekipo osvojil pokal treh pokrajin, ter se uvrstil med prvih 8 v Italiji. Poleg tega je vrsto let branil barve miljske ekipe Muggie. Njegovo ime pa se pojavi tudi v postavi pro-seškega Primorja v letih 1999/2000. Bas-sanese si je že po prvih treningih ustvaril zelo dobro mnenje o ekipi. »Prvi vtis je bil zelo pozitiven. Vsi igralci se zelo potrudijo in radi sodelujejo.Če bomo nadaljevali tako, si bomo z lahkoto utirali pot v prihajajočem prvenstvu« je dejal Bassanese. Breg je v letošnji sezoni ohranil večino lanskih igralcev, skoraj tri četrtine moštva, nekaj pa je tudi novih obrazov (Gulia, Romano, Cigliani, Belladonna). Starost igralcev pa niha od 19 do 39 let. »Mlajši igralci bodo prinesli nekaj svežine v ekipo. Starejši pa bodo delovali kot steber in zgled za ostale,« Tudi Bregovi igralci so začeli priprave na novo sezono Breg 2011/12 Vratarja: David Cresi (letnik 1980) in Stefano Guglia (91) Obramba: Nicolas Potleca (92), Pierpaolo Gargiuolo (73), Marko Križmančič (90), Martin Pettirosso (90), Brian Sovic (86), Iztok Zeriali (92), Stefano Bampi (84). Sredina: Matteo Cigui (87), Luca Coppola (86), Marco Petranich (90), Tommaso Suttora (88), Denis Daris (78), Massimo Drago (72), Lorenzo Degrassi (77), Davide Belladonna (84). Napad: Giuliano Cermelj (72), Matteo Cigliani (91), Simone Romano (92), Mauro Bursich (76), Santo Fazio (76). Trener: Gianluca Bassanese. Trener vratarjev: Duilio Blasina. Načelnik sekcije: Giuliano Praselj. Maser: Walter Potleca kroma je dejal načelnik Bregove sekcije Giu-liano Prašelj. Društvo upa, da se bo ekipa prebila na prvo mesto v drugi amaterski ligi ali pa vsaj se približala lanski uvrstitvi. Igralce sedaj čakajo trije tedni vsakodnevnega trdega dela, tako da bodo lahko s polno paro začeli deželni pokal 28. avgusta. V pričakovanju tega bo dolinsko moštvo igralo prijateljsko tekmo proti Vesni (20. avgusta). (mip) Vesna - Kras kot predjed za novo sezono Večina ekip naših društev je že začela priprave na novo sezono. Na delu so Kras, Vesna, Sovodnje, Primorec, Breg in Zarja. Dan po velikem šmarnu, v torek, se bodo zbrali še nogometaši Juventine, Pri-morja in Mladosti. Federacija je medtem včeraj objavila skupine in koledar državnega in deželnega pokala za 1., 2. in 3. amatersko ligo. Prvi krog bo na sporedu 28. avgusta (tekme se bodo začele ob 16. uri). V državnem amaterskem pokalu bodo od ekip naših društev nastopale Kras, Vesna in Juventina. Tržaški ekipi sta vključeni v skupino M. Poleg njiju sta še Costalunga in San Luigi. Juventina pa bo v skupini L igrala proti Pro Cervignanu, Pro Romansu in združeni tržiški ekipi Fincan-tieri-Monfalcone. Vesna in Kras se bosta pomerila že v prvem pokalnem krogu v Križu. Šušlja se, da bi lahko moštvi anticipira-li tekmo že na soboto, 27. avgusta. Drugi krog bo v sredo, 31. avgusta (ob 20.30), tretji in zadnji pa 4. septembra. V osmino finala se bodo uvrstile prvouvrščene ekipe in štiri najboljše dru-gouvrščene. Osmina finala bo 5. oktobra, če-trtfinale 9. novembra, polfinale 30. novembra, finale pa 6. januarja. V deželnem pokalu za 1. AL so Sovodnje vključili v skupino L. Poleg belo-modrih so še Pro Gorizia, Azzurra in Ison-tina. V skupini N pa so Primorec, Esperia, San Giovanni in Domio. V 2. AL bosta v skupini R igrali tako Zarja kot Primorje. Medsebojni obračun bo na sporedu 4. septembra na Ervattiju pri Briščikih. Breg bo prvo tekmo igral v gosteh na Opčinah, v drugem krogu pa bodo Brežani prosti. Doberdobska Mladost bo igrala v deželnem pokalu za 3. AL. Vse tri tekme bodo »rdeče-plavi«, kot piše na koledarju, igrali v gosteh. DRŽAVNI POKAL - Skupina L, 1. krog (28.8.): Fincantieri-Monfalcone - Ju-ventina; 2. krog (31.8.): Juventina - Pro Cer-vignano; 3. krog: Juventina - Pro Romans. Skupina M, 1. krog: Vesna - Kras Repen; 2. krog: Vesna - Costalunga, Kras - San Lui-gi; 3. krog: San Luigi - Vesna, Kras - Co-stalunga. DEŽELNI POKAL ZA 1. AL - Skupina L, 1. krog: Pro Gorizia - Sovodnje; 2. krog: Sovodnje - Azzurra; 3. krog: Sovod-nje - Isontina. Skupina N, 1. krog: Domio - Primorec; 2. krog: San Giovanni - Primorec; 3. krog: Primorec - Esperia. DEŽELNI POKAL ZA 2. AL - Skupina Q, 1. krog: Opicina - Breg; 2. krog: Breg bo prost; 3. krog: Breg - Mont./D. Bosco. Skupina R, 1. krog: Zarja - Roia-nese, Primorje - Muglia; 2. krog: Muglia -Zarja, Roianese - Primorje; 3. krog: Pri-morje - Zarja. DEŽELNI POKAL ZA 3. AL - Skupina N, 1. krog: Poggio - Mladost; 2. krog: Campanelle - Mladost; 3. krog: Chiarbola - Mladost. Mladost v skupini D Deželna nogometna zveza je objavila seznam skupin prvenstva 3. amaterske lige. Mladost so uvrstili v skupini D: Audax Sanrocchese, Aurisina, C.G.S., Campanelle, Chiarbola, Fiumicello 2004, Lucinico, Moraro, Poggio, Pro Farra, Ruda, Sagrado, Sant Andrea San Vito, Torre, Villa. □ Obvestila AŠZ SLOGAsporoča udeležencem poletnih odbojkarskih priprav, da je zbirališče za odhod v Mežico v torek, 16. avgusta, ob 9. uri na parkirišču ob krožišču (smer Bani) na Opčinah. Odbod avtobusa ob 9.30. ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16. 8. do 20. 8. v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 € ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). Rolkarji Mladine na pripravah v Cerknem Tudi letos so rolkarji ŠD Mladina v sodelovanju z ZSŠDI odšli na priprave v Cerkno nad Idrijo. Šestnajst športnikov, ki sta jih vodila trenerja Roman Rupnik in Erik Tence (tudi predsednik društva), so trenirali od 1. do 5. avgusta. Vadba je bila pestra in je zavzemala razne športne discipline. Največ pozornosti so seveda namenili rolkanju. Treninge so popestrili še s pohodništvom, plavanjem v bazenu in kolesarenjem. Naj omenimo, da so se naši rolkarji povzpeli na Blegoš in Porezen, ki sodita med najvišje vrhove v Cerkljanskem pogorju. Z gorskimi kolesi pa so spoznali gozdove in naravo okoli Cerknega in Ski centra. Konec meseca čaka kriške rolkaqe državno prvenstvo v štafeti, sprint in še tekma v ravnini. 18 Sobota, 13. avgusta 2011 KULTURA TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat objavila pismo neke ogorčene slovenske služkinje: „Italijanski mazzinijanci v Trstu so ustanovili šolo za italijanske služkinje, da jih izuče gospodinjstva in sploh vsega, česar treba znati služkinji. Potem hočejo nas slovenske služkinje eno po eno pošiljati proti Ljubljani. Proti tej nameri Italijanov si moramo same pomagati. Organizirajmo se v naši „Narodni Delavski Organizaciji"! Agitirajmo, da se organizirajo izlasti one mlajše tovarišice, katerim preti še veča nevarnost nego nam. Pomislite le: do štiritisoč je slovenskih služkinj v Trstu! Če bi bile vseh teh štiritisoč organizirane, bi bila to moč, s katero bi se lahko postavile v bran. Slovenske služkinje, vse v eno vrsto v skupno obrambo!" Pri Svetem Jakobu pa se je vršil tradicionalni poletni sejem: „Pri Svetem Jakobu odkar obstoji tamošnja farna cerkev, še ni bilo tako živahnega semnja, kakor je bil ta. In zakaj to? Pač zato, ker so ta semenj priredili šentjakobski Slovenci v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Na prostoru gospoda Preloga, ki je zbog lepega razgleda in svežega zraka eden najlepših in najprimernejših prostorov za take prireditve, je bilo napravljenih raznih šotorov, po katerih so se vrtele naše narodne gospe in gospodične, katerim so pomagali tudi gospodje prodajati razne stvari seveda v korist naših šol. Na šentjakobskem prostoru so bile postavljene mize, ki so bile zasedene vse do zadnjega prostorčka. Po vsem prostranem prostoru se je premikala velika množica ljudstva. Vsem se je bralo veselje in zado-voljnost obraza. Pevsko društvo Ilirija je s svojim moškim in mešanim pevskim zborom pelo krasne zbore, dočim je bil na sredi prostora barjar, na katerem je mladina ska-zovala dolžno čast in spoštovanje boginji Terpsihori. Zvečer so bili spuščeni umetalni ognji in ves semenj je izpal tako, da so rekli vsi udeleženci: ko nam prire-de Šentjakobčani zopet tak semenj, pridemo spet!" TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Pred vrati sedeža komunistične stranke pri Svetem Jakobu je skupina fašistov postavila bombo: „Silovita eksplozija je dvignila kovinski rolo ter ga zvila navzven. Del kamnitega praga v desnem kotu vrat, kjer je bila bomba položena, je tudi močno poškodovalo. Pritisk zraka je razbil številne šipe na oknih hiš, ki so v neposredni bližini sedeža samega. Grom je privabil ljudi od vsepovsod. Prvi prišleci so še opazili gost dim, ki se je dvigal s tal. Eksplozija je poškodovala tudi notranja vrata in deloma tudi notranjost sedeža. Kljub temu, da so ljudje takoj telefonirali na policijo in na karabinjersko postajo pri Sv. Jakobu, je vseeno preteklo precej časa, preden so agenti prišli na kraj terorističnega podviga. Zato je bil izgubljen dragoceni čas, ko je obstajala še kaka možnost, da bi se prijelo neznane zločince. Nekateri mladeniči, ki so bili na vogalu ul San Zenone in Šentjakobskeg trga, so namreč povedali, da so malo prej videli v bližini sedeža plavi avto, baje Aurelio, ki je nenadoma odpeljal z veliko naglico po ulici Giuliani navzdol proti središču mesta. Par minut po eksploziji se je pred sedežem zbralo veliko Šentjakobčanov, ki so z ogorčenjem komentirali to najnovejše zločinsko dejanje tržaških fašistov. Takoj so pričeli zbirati prostovoljne prispevke za popravilo sedeža. Vsa tržaška javnost in vsi pošteni ljudje morajo obsoditi kriminalno početje pobesnelih fašistov, ki z bombnimi napadi spravljajo v nevarnost tudi življenje ljudi. Pomislimo samo kaj bi se zgodilo, če bi v tistem trenutku, ko je prišlo do eksplozije, šla mimo kaka družina z otroki. V tem primeru bi prišlo do človeških žrtev, ki jih le k sreči ni bilo, ker je bila ulica slučajno prazna. Fašisti so se torej spet začeli zatekati k svojemu priljubljenemu orožju, to je k bombnim atentatom!" FILMI PO TV Sobota, 13. avgusta, Rai 3, ob 16.50 Pranzo di Ferragosto Režija: Gianni Di Gregorio Igra: Gianni Di Gregorio Simpatična, ponekod ganljiva a tudi hudomušna zgodba o štirih priletnih ženicah, ki se za veliki šmaren znajdejo v poletno zapuščenem Rimu in se zanje nihče ne zmeni. Otroci so že na počitnicah in še mar jim ni, kako bodo one preživele avgustovski praznik. Zgodi pa se, da skrbi za eno od njih šestdesetle-tni sin, na čigar dom, na vrat na nos pospremijo še ostale štiri vdove. Gianni mora tako poskrbeti za prenočitev in zabavo sivolasih a še vedno nadvse živahnih ženic. Di Gregorio se je režiserskemu poklicu približal v zrelih letih. Pred tem je podpisal celo vrsto scenarijev, med drugimi tudi tistega za delo Gomorra, ki spada med najboljše italijanske filme zadnjih let. Nedelja, 14. agusta, Rai 3, ob 16.15 Zajtrk pri Tiffanyju Režija: Blake Edwards Igrajo: Audrey Hepburn, George Peppard, Patricia Neal in Buddy Ebsen Film, ki je docela zapečatil kariero Audrey Hepburn pripoveduje o Paulu Varjaku, ne-wyorškem pisatelju, ki živi dokaj »dandyjev-sko« življenje. Ko se preseli v novo stanovanjsko sosesko, spozna Holly Golighty, očarljivo in živahno sosedo, ki je obsedena z ne-wyorško visoko družbo in njenim življenjem. To Paula precej zmede, hkrati pa ga seveda privlači. Holly nastopa elegantno in pre-finjeno. Naduto teka od zabave do zabave in neutrudljivo išče primernega partnerja, s katerim bi uresničila svoje sanje. Ponedeljek, 15. avgusta, La 7, ob 23.10 Febbre da cavallo Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Nadvse lahkoten film, ki je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer ^//iuvw trije prijatelji sanjajo, da bodo s pomočjo konjskih stav končno obogateli in se tako rešili težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje, je tudi simpatična komedija, ki ob bolestnem opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. Četrtek, 18. avgusta, Rai 3, ob 15.40 Rimske počitnice Režija: William Wyler Igrajo: Audrey Hepburn, Gregory Peck in Eddie Albert Anne je očarljiva princesa, ki ji ni do tega, da bi se posebno striktno držala protokola in se med obiskom Rima odloči, da se bo prepustila svobodnemu ogledu večnega mesta. Na vrat na nos zapusti palačo, v kateri preživlja svoje rimske dni in se ob pomoči brezposelnega ameriškega novinarja poda rimskemu poletju naproti. Nekakšna, na glavo postavljena pravljica o Pepelki, je odprla daljšo serijo italijanskih in tujih ljubezenskih filmov, katerih dogajanje je postavljeno ravno v večno mesto. Četrtek, 18. avgusta, Rai Movie, ob 18.30 La scelta di Sophie Režija: Alan J. Pakula Igrata: Meryl Streep in Kevin Kline Po istoimenskem romanu Williama Styrona je Pakula posnel film, z interpretacijo katerega si je takrat še zelo mlada Meryl Streep zagotovila oskarja. Nekoliko zapletena in v določenih trenutkih prenasičena zgodba pripoveduje o Sophie, poljskem dekletu, ki je ušlo nacističnemu taborišču in se zateklo v New York. Z njo živi Nathan, židovski intelektualec, za katerega holokavst ni le spomin na grozljive čase, temveč mora, s katero se spopada ob vsakem koraku. Njuno življenje se bistveno spremeni, ko spoznata Stinga, ki se noro zaljubi v Sophie in pri tem spozna kruto resnico. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV afriški veletok am. igralec pitt zemlja, ki jo odreže in obrne plug pri oranju portugalski nogometni as (cristiano) večji kos pohištva del tedna roman ruskega pisatelja leva tolstoja jutranja padavina nekd. madž. nogometaš (laszlo) kofi anan ščetina zbiranje podatkov lida turk del dneva zagrebški nadškof, kardinal (alojzij) vojaški novinec sl. teolog (janez jakob) vrsta zakupnika zemlje enovalentni radikal iz ogljika in vodika robert redford lidija kozlovic it. radio-televizija oklepno vozilo zgornji del stopala kem. znak za erbij klic na pomoč prvi sekretar ozn pripadnik turškega ljudstva v rusiji središče vrtenja pobiralec naročnine mesto v nigeriji nekdanji odličen brazilski nogometaš it. igralka delfrate anton aškerc hrvaški nogometni trener blaževic smer (žarg.) stalinov predhodnik fr. voznik formule 1 sardinjski politik mesto v severni italiji sonja milič čreslova kislina, strojilo znamka starejših jap. računalnikov beri primorski dnevnik kraj v gruziji južnoafr. jazz band mesec judov. koledarja sl. pevka klasinc ... bohuslav tablic oče destilacijski proizvod nafte visoka šola v stari grčiji italijanska filmska igralka zoppelli angleški pisatelj fleming del podjetja roger vaillant uradni dokument urad osebe s posebnimi državniškimi nalogami mlečni izdelek kemijski znak za erbij blaženost v budizmu naša novinarka pertot SLOVARČEK - ILA = mesto v Nigeriji • KUBALA = madžarski nogometaš • OLBEN = slovenski teolog • SORU = sardinjski politik in podjetnik (Renato) • VAKE = kraj v Gruziji ■ i 2 3 4 s 6 7 8 ■ 9 iO ii ■ ■ i2 i3 i4 is i6 ■ i7 VODORAVNO: 1. nemška vohunka Hari; 5. planota v Vipavski dolini; 6. grška muza ljubezenskega pesništva; 7. sprožitev orožja; 8. kemijski znak za litij; 9. začetnici italijanskega režiserja Antonionija; 10. ime Tolstojeve junakinje Karenine; 12. otok v Egejskem morju, v starem veku svetišče Apolona in Ar-temide; 15. uradni razglas, odlok, predvsem cerkveni; 16. majski hrošč; 17. roman Ivana Cankarja. NAVPIČNO: 1. roman ameriškega pisatelja Jacka Londona; 2. mesto v Iranu, južno od Yazda; 3. predmet, čaščen po božje; 4. mesto pri Mantovi v Lombardiji; 5. miljski župan (Nerio); 11. odsotnost s kraja zločina, opravičilo; 13. nemški filozof Lorenz); 14. občina pri Benetkah. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. avgusta 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Ko lutka zaživi 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 20.35 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina estate weekend 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: Tg1 Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 3 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.05 Dok.: Overland 12 -Nel cuore dell'Africa Nera 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.55 Dok.: Dreams Road 2010 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Da da da 21.30 Film: E' tempo di sognare (kom., Indija, '07, r. S. Karnik, i. D. Yadav) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Film: Bandidas (akc., Fr./Meh., '06, r. J. Roenning, i. Penelope Cruz) Rai Due ^ Rai Tre Magazine 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Film: Il colore dei soldi (dram., ZDA, '86, r. M. Scorsese, i. T. Cruise) 16.50 Film: Pran-zo di Ferragosto (kom., It., '08, r.-i. G. Di Gregorio, i. V. De Franciscis) 18.00 Nan.: Un caso per due 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: I misteri di Murdoch 21.00 Film: Tamburi lontani (pust., ZDA, '51, r. R. Walsh, i. G. Cooper) 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik u Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.55 Film: Dream Hotel - Mauritius (rom., Nem., '04, r. G. Behrens, i. C. Kohlund, R.M. Kubitschek) 10.25 Nan.: Piu forte ragazzi 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Nan.: Poirot 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 9.00 Nan.: Rebeide Way 9.45 Nan.: Serious Season Andes 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Nan.: La complicata vita di Christine 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.15 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 15.45 Nan.: Monk 18.00 Dok.: Conoscere 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 20.10 Nan.: Siska 21.30 Nan.: Law & Order 0.10 Nan.: 24 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Sophie 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Al di la del lago (dram., It., '08, r. S. Reali, i. K. Capparoni) 16.00 Film: Rosamunde Pilcher: Un'estate d'amore (rom., Nem., '07, r. T. Hezel, i. D. Staehly) 18.00 Film: Email to Bill Gates (kom., Nem., '07, r. J. Broecker, i. K. Bohm) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.30 Show: Pa-perissima Sprint 21.20 Variete: Ciao Darwin 6 - L'anello mancante O Italia 1 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 10.20 2.25 Aktualno: Tv Moda 11.00 Nan.: True Jackson 11.55 Nan.: Sonny tra le stelle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Dnevnik - Studio Sport 13.30 Šport: Grand Prix 13.55 Motocikli-zem: Grand Prix - SP 16.05 Film: Il segreto del mio successo (kom., ZDA, '87, r. H. Ross, i. J. Fox) 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.10 Film: Un topolino sot-to sfratto (kom., ZDA, '97, r. G. Verbisnki, i. N. Lane) 13.30 Aktualno: Sereno Variabile (v. Osvaldo Bevilacqua) estate 14.00 Glasb.: Top of The Pop 16.15 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.00 Nan.: Sea Patrol 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved 18.05 Variete: Crazy Parade 18.35 Nan.: Primeval 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Tale madre, tale figlia! (dram., Kan., '07, r. R. Malenfant, i. M. Stafford) 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik, sledijo rubrike 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Nan.: Radio G.R.E.M. 7.10 Variete: Il di-vertinglese 7.30 Variete: Lampi di genio in Tv 8.30 Dok.: Magazzini Einstein 9.00 Film: Verso il West (western, ZDA, '35, r. R. Bradbury, i. J. Wayne) 10.00 Dok.: Una strana coppia, ovvero il travestimento 10.20 Film: I 2 pompieri (kom., It., '68, r. B. Corbucci, i. F. Franchi) 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr II settimanale 12.45 Dok.: La grande storia 21.10 Film: Il Signore degli Anelli - Il ri-torno del re (fant., N.Z./ZDA, '03, r. P. Jackson, i. E. Wood, I. McKellen) ^ Tele 4 calco ADNKronos 10.50 Variete: A tu per tu... 12.30 Šport: Hard Trek 13.10 Aktualno: Antiche ville del FVG 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Taccuino - estate 2011 15.00 Dok.: Piccola grande Italia 15.30 Glasba: Sms solo Musica e spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Tractor Pulling 19.30 Dnevnik 20.050 Variete: Idea in tavola 20.15 Variete: Doppio click 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Proza: Le baruffe chiozzotte 22.50 Dok.: Castelli e manieri 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versiliana La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Peccato che sia una ca-naglia (kom., It., '54, r. A. Blasetti, i. S. Loren) 9.55 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Prossima fermata 11.40 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Dio vede e provvede 2 16.00 Nan.: Adventure, Inc. 18.00 Film: Il fischio al naso (kom., It., '67, r.-i. U. Tognazzi, i. F. Bettoja) 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: Rugby, Cariparma Test Match: Italija - Japonska 22.45 Film: Dagobert (kom., It., '84, r. D. Risi, i. U. Tognazzi) 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.05 23.20 Poletna scena 6.35 Odmevi 7.15 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe (pon.) 7.35 Lutk. predstava: Žogica Marogica 8.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.10 Film: Kino Kekec: Predmestni krokodili 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.45 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.05 Film: Vedoželjna Rita (pon.) 15.55 17.15 Sobotno popoldne 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Ozare 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in Utrip 20.00 Poletna noč - Elda Viler, posnetek koncerta 22.05 Dok. odd.: Sadovi narave 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Poletna scena 23.40 Film: Irina Palm 1.50 Dnevnik (pon.) 2.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 10.15 Skozi čas 10.40 Kraji in običaji - odd. Tv Koper (pon.) 11.10 Posebna ponudba 11.35 Ekoutrinki (pon.) 12.10 SP v slalomu 13.45 Film: Hollywoodski stil 14.40 Glasb.: Najlepši zbori in arije iz Verdijevih oper 15.35 Kubinski Kozaki 17.45 Nogomet: Slovenija - Belgija, prijateljska tekma 19.45 Nogomet: Maribor Domžale 22.00 Bleščica 22.30 Nad.: Gandža (pon.) 0.05 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.20 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 8.00, 10.30 Sporočamo 7.10 9.00, 21.30 Žarišče 10.35 Kronika 11.30 Na Tretjem 13.05 Satirično oko 14.15 Mostovi - Hidak (pon.) 16.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 19.30 Tedenski pregled Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko 21.10 Utrip (pon.) 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: FMI Magazine 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Roto- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Film: Ločitev in rešitev 16.10 Glasb. odd.: SMS 17.10 Arhivski posnetki 18.00 Mikser 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.00 Kitarika - Joscho Stephan Trio 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Arhivski posnetki športnih prenosov 23.40 Vsedanes - TV dnevnik 23.55 Primorska kronika 0.10 Čezmejna TV Tv Primorka 11.00 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 11.30 Tv prodajno okno, Videostrani 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ M. Vilharja Postojna 18.30 Kmetijska oddaja 19.30 Duhovna misel 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Otroški fens 2011 21.15 Ev- ropski večer Lojzeta Peterleta: 3. življenjsko obdobje 22.30 Glasbena oddaja 23.45 Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 8.00 Moj Moj 8.10 Medved Rupert (ris.) 8.20 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.35 Poštar Peter (ris.) 8.50 Mojster Miha (hum. serija) 9.00 Jagodka (ris.) 9.25 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.50 Tv Čira čara (otr. zabavna odd.) 10.15 Preverjeno, Družb. teme 11.05 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 11.35 Dok. serija: Kuharski mojster 12.30 Dok. serija: Zvezdniška preobrazba 13.25 Dok. serija: Designerska devetka 14.20 Film: Vohun v Londonu 16.15 Mamini fantje (dok. serija) 17.10 Film: Prevare in laži (ZDA/Kan.) 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Državni sovražnik (ZDA) A Kanal A 8.00 Srednja šola: Zaupno (dok. serija) 8.50 Hannah Montana (mlad. serija) 9.15 Družina za umret (hum. serija) 9.45 Dokler naju smrt ne loči (hum. serija) 10.10 Starševske norčije (hum. nan.) 10.35 Nora Pazi, kamera! (zabavna odd.) 11.10 Film: Bud Spencer - Diamanti (krim. drama., ZDA/It.) 12.45 Živine (dramska serija) 13.35 Faktor strahu UK (dramska serija) 14.35 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 15.05 Najbolj nori športi (ekstremni športi) 15.35 Film: Labou, Labou 17.20 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.05 Dokler naju smrt ne loči (hum. serija) 18.40 Avto.info 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Problematičen mulc 2 (akc. kom., ZDA) 21.35 Film: Otok v mestu (ZDA) 23.30 Še-rifova pravica (akc. serija) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Radioaktivna paprika; 11.10 Yellow submarine; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Music box; 18.15 Mala scena: Aleksander Marodič - Zgodbe ob meji - Mojca (radijska igra v režiji Sergeja Verča); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS in glasbena lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.40, 13.45 Pesem tedna; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.33-12.28 La Radio fuori; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Punto e a capo; 14.00 Slot parade; 14.40 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 E...state freschi; 18.00 London calling; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletronique; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 Playlist; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija - Teren; 10.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 12.30 Razglasitev Imena julija; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Festival Radovljica, prenos; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 13. avgusta 2011 VREME 'V naše kraje pritekajo občasno nestanovitni severozahodni tokovi predvsem danes nad hribovitim ob-mocjem.Na Veliki šmaren se bo popoldan in proti večeru z severozahoda približevala mrzla severna fronta. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo večinoma ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden, le v severni polovici države bodo najbolj občutljivi občasno imeli manjše težave. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 21.17 Dolžina dneva 14.15 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.47 in zatone ob 5.40 PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najnižje -69 cm, ob 11.48 najvišje 50 cm, ob 17.30 najnižje -23 cm, ob 21.52 najvišje 39 cm. Jutri: ob 5.20 najnižje -64 cm, ob 12.24 najvišje 49 cm, ob 18.03 najnižje -24 cm, ob 23.21 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod bo jasno ali zmerno oblačno s posameznimi popoldanskimi pooblačitvami v hribih, z manjšo možnostjo posameznih ploh. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja, ki se bo postopoma spremenila v lahen morski veter.