Komentar tedna Začetek gradnje posebne šole V četrtek, 8. avgusta se je sešel na sejo gradbeni odbor za izgradnjo posebne šole v Velenju. Na seji so med drugim poudarili, naj GIP Vegrad 15. 8. začne graditi novo posebno šolo, ki bo stala na prostoru vzhodno od osnovne šole Miha Pintar Toledo. Sova posebna šola bo pritlična zgradba, ki je zaradi ujemanja z okolico projektirana v dveh nivojih. Na skupni trakto bosta vezana šolski prostor in telovadnica. Med obema razrednima traktoma pa bo atrijsko dtoorišče za potrebe razredov in telovadnice. Novo šolsko poslopje, pri katerem bo velenjski Vegrad uporabil novo tehnologijo montažne gradnje iz Vemont elementov, bo imelo štiri učilnice za višjerazredni pouk in šest za nižjerazredni; potem učilnici za tehnični in likovni pouk, modelirni-co, kabinet za likovni pouk, kovinarsko delavnico, mizarsko delavnico in delavnico za strojno obdelavo, splošni kabinet, pionirsko sobo, učno stanovanje, v katerem se bodo učenci seznanjali s celotno ureditvijo in delom v stanovanju. Poleg tega bodo v novi šoli tudi posebni prostori za socialnega delavca, psihologa in logopeda, kuhinja in jedilnica kot tudi upravni prostori. Sredstva za posebno šolo, ki bo predvidoma zgrajena do 3. julija prihodnje leto, so dobili deloma iz sklada za negospodarske investicije - samoprispevek in temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. Tako se bo začela izpolnjevati dolgoletna želja vzgojiteljic in otrok, ki so se morali dolga leta stiskati v tesnih in neustreznih prostorih nekdanje stanovanjske hiše; v prostorih, kjer ne odpadp na enega učenca niti pol drng kvadratni meter površine. Že konec avgusta oziroma v začetku prihodnjega meseca bodo v Velenju začeli zidati tudi novo četrto osnovno šolo. Ta naj bi nekoliko razbremenila dosedanje tri velenjske osemletke, katere je v preteklem šolskem letu obiskovalo več kot 2.500 učencev. Priliv učencev pa se na leto poveča za približno 11 oddelkov oziroma več kot 300 otrok. Ta podatek in dejstvo, da imajo vse šole že zdaj dveizmenski pouk, v času male šole pa celo triizmenski, najbolj zgovorno izpričujejo potrebo po nujnosti gradnje četrte osnovne šole. Gradili jo bodo v novi soseski Šalek-2 na desnem bregu Pake. Da bi njeno gradnjo čimbolj pocenili, se je gradbeni odbor odločil za ponovitveni projekt osnovne šole Antona Aškerca, s tem, da se bodo strogo dižali projekta in pri gradnji ne bodo izpustili enega nadstropja kot pri osnovni šoli Anton Aškerc. Tako bo imela četrta osemletka v Velenju, ki bo zgrajena do prihodnjega šolskega leta, poleg pritličja še dve nadstropji. V novi šolski zgradbi bo 20 učilnic, 10 kabinetov, učilnici za tehnični in glasbeni pouk, priročna delavnica, strojnica, skladišče izdelkov, pionirska soba s knjižnico, fo-tolaboratorij in velik večnamenski prostor. Seveda sta v novem objektu predvideni tudi jedilnica in čajna kuhinja pa tudi stanovanje za hišnika. Šola bo imela dve telovadnici: večjo (540 kvadratnih metrov) in manjšo (80 kvadratnih metrov), ki jo bo možno preurediti v bazen za poučevanje plavanja. Kletni prostori šole bodo zgrajeni tako, da bodo lahko v primeru potrebe služili tudi kot zaklonišče. AaceteK gradnje nove posebne šole Predračunska vrednost novega šolskega poslopja znaša skupaj z zunanjo ureditvijo približno dve stari milijardi dinarjev. Gradil jo bo Vegrad ali Gradiš Celje v dveh fazah. Tako bo prva v vrednosti 800 starih milijonov dinarjev končana še letos, ves objekt pa do pričetka šolskega leta 1975/76. K temu naj dodamo še to, da je na istem kompleksu narejen tudi zazidalni načrt za peto osnovno šolo, ki bo tako sprojekti-rana, da bosta imeli šoli skupno športna igrišče in parke. Popit v Velenju Predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije France Popit je v sredo, 14. avgusta obiskal Velenje. Skupaj s predsednikom slovenske gospodarske zbornice Andrejem Ver-bičem se je najprej sešel na pogovore s predstavniki skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, temeljne interesne skupnosti in šolstva velenjske občine. France Popit se je predvsem zanimal, kako daleč smo v občini glede združevanja šolstva, o čemer sta podrobneje spregovorila podpredsednik izvršnega sveta Vlado Zakošek in ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih Franjo Arlič. V nadaljevanju pogovorov je beseda tekla o možnosti za uvedbo celodnevne šole v velenjski občini. V zvezi s tem je predsednik slovenskih komunistov France Popit poudaril, naj bi začeli v velenjski občini že v jeseni na eni izmed šol uvajati takšen način šolanja otrok. Po pogovorih v Velenju sta gosta iz Ljubljane skupaj s predsednikom velenjske občine Nest-lom Žgankom in drugimi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja velenjske občine odpotovala še v Zibiko, kjer sta si ogledala delovišče šole solidarnosti delovnih ljudi in občanov velenjske občine. Več o obisku Franceta Popita bomo poročali še v prihodnji številki. Nova šola do 8. oktobra vZibika se bo vtisnila Ve-njčanom v spomin. Pre-valci Zibike ne bodo ni-)li pozabili Velenjčanov. bika ni samo vas nekje i Kozjanskem. Zibika je kaj več: Zibika je sim-ol, živo potrdilo, da je lovek človeku še človek. ljive sile državnega aparata, ki mu morajo iti na roko za to, da bo uresničil svoj interes. Ta pa je v primeru Kozjanskega jasen. Da stopi potresno Kozjansko ob bok razvitejšim predelom Slovenije in Jugoslavije. Zato „primer Zibika" ni samo izraz kolektivne volje, da s krampi in lopatami postavimo novo šolo, marveč mnogo več . . . MILAN MEDEN »Udarnost je srčka brat-»a in enotnoslti narodov 'in Inostne Jugcoslavije. V Juriji smo to dokazovali in tazujemo. Solidarnost bo v jedro naše Bžbene biti - prežema pre-Ilost in sedanjost. Prežela bo io prihodnost. Primer Zibi-[ni osamljen, primer Zibika nekaj, kar bi nas poneslo na lovih samovšečnosti: Zibika .člen v verigi, ki se vleče od ' lih časov sem. Solidarnost :adila Skopje, Banjaluko, , ala prebivalce pred besne-»ujmo, zajezila je Dravo in vo. Zibika ni preizkusni tre-tek solidarnosti mesta z (jo - Velenja z Zibiko -rimer Zibika" predstavlja ivilo našega ravnanja in ho-lja. Kako bi sicer lahko ra-meli pomoč, ki jo je trenut-deležno potresno Kozjan-»! Kako bi lahko razumeli moč, ki jo nudijo slovenska ista - in Velenje je le eno id njimi - Kozjancem? Res, moč še ni zadostna, vendar ko upravičeno trdimo, da bo uplahnela. Med drugimi meri dokazuje to tudi „pri-l Zibika". Svet sestavlja vsakdo izmed L Solidarnost je eden naj-ijih izrazov odgovornosti za i v katerem živiimo - nekoli-pa tudi za jutrišnji dan. oge „Zibike" takšno odgo-nost oblikujejo in izražajo, teh trditvah ni sentimental-jokavosti - to so dejstva, ki rezujejo delovne ljudi v ipnost narodov in narodno-Jugoslavije - pa tudi v sve-nih merilih. Naš sedanjik potijuje, da je ialistična revolucija velika livnost, ki poraja ustvaijal-it na vseh podlročjih člove-'e dejavnosti. Solidarnost je 10 eden izmed! izrazov pri-vljenosti, da dograjujemo ialistično samioupravljanje. dograjujemo codnose, ki so ili, humani - ivredni člove-Na življenje ne moremo lati le skozi oočala sklepov, Jlucij in progrramov. To so temeljni kamnii našega raz-Življenje psa je barvito, rrično, preprossto in zamo- 0. Zato je potrrebno sklepe, Jlucije in proggrame uresni-ati za človeka) in nc mimo ja. In kako naj j bolj pieseže- smisel rekla, ki pravi, da ne razume lačinega, če ne s damostimi poosegi? Pa ne 10 z njimi. ieveda se še veedno najdejo 1, ki dvomijo v r „Zibike". Ki imijo v potrebbnost solidar-tnih akcij. KKot oguljena mofonska plošišča ponavlja-da bi morala „;,Zibike" rese-i državna inteteivencija, dr-na sredstva i in denar. S Občani občine Velenje bomo letošnji občinski praznik i proslavili na svojstven'način. Naše praznično darilo, simbol • solidarnosti naših delovnih ljudi s po potresu prizadetimi | občani v Posotelju in na Kozjanskem, novo šolo solidarnosti, ' bomo v dneh praznovanja predali otrokom in prebivalcem i Zibike v občini Šmaije pri Jelšah. Čeprav je bilo na začetku akcije za gradnjo nove šole določeno, da bo zgrajena do praznika republike, 29. novembra pa je gradbeni odbor na pobudo predsednika velenjske občinske skupščine Nestla Zganka na zadnji seji, 12. avgusta sklenil, da bodo šolo v Zibiki zgradili najpozneje do 8. oktobra. Vodstvo osnovne šole v Zibiki in 170 šolarjev so to odločitev sprejeli z navdušenjem, saj bodo tako samo mesec dni pozneje kot običajno sedli v novem šolskem letu v šolske klopi. Zadnjo soboto, 11. avgusta, je bilo v Zibiki spet več kot ; 200 prostovoljcev iz Šaleške doline. Betonirali so temelje, utrjevali zemljišče in vozili nasipni material. Prostovoljci odhajajo v Zibiko tudi ta teden, v torek pa je začelo velenjsko gradbeno industrijsko podjetje Vegrad že z montažo prvih ' stebrov. Dan pozneje so na gradbišče navozili tudi betonske [ zidake, ki jih je daroval Jože Polak iz vasi Gorenje. Pričakovati je mogoče, da bo novo šolsko poslopje v Zibiki pod ; streho ob koncu prihodnjega tedna. Prejšnjo soboto, 11. avgusta so predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo ; Žgank t_ ■HMH Korun in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljub obiskali več domačij na področju krajevne skupnosti Zibika in se zanimali za življenje ljudi, ki jim je prizadel junijski potres precejšnjo gmotno škodo. Čeprav smo se v občini Velenje odločili, da zgradimo v Zibiki novo poslopje za novo šolo, pa se občani in delovni ljudje Šaleške doline vsak dan odločajo še za druge oblike pomoči občanom na območju krajevne skupnosti Zibika. V krajevni skupnosti Pesje bodo začeli zbirati sredstva za nakup šolskih potrebščin šolarjem iz Zibike. Zasebni avto-prevozniki so se odločili, da bodo prepeljali gradbeni material v Zibiko. Jože Polak iz Gorenja, kot smo že zapisali, je daroval 3500 betonskih kvadrov. Pripravljenost, da sodelujejo v akciji so izrazili tudi zasebni obrtniki Stane Pirš, Janko Meh in drugi. Zaposleni na postaji milice Velenje so sklenili, da bodo zbrali denar za TV sprejemnik za novo šolo. Tudi velenjski upokojenci bodo prispevali nekaj denaija, že od vsega začetka pa sodelujejo tudi na udarniškem delu v Zibiki. Načrte za novo šolsko poslopje v Zibiki so brezplačno izdelali na GIP Vegrad (gradbena dela) in projektivnem biroju (inštalacije). Na posebni žiro račun pri službi družbenega knjigovodstva v Velenju za zbiranje prispevkov za gradnjo nove osnovne šole tudi že prihajajo prvi denarni prispevki. ■■■^■■■■■■■■■■■■naHBHMn takšnimi trditvami pa samo dokazujejo, da ne rezumejo bistva noviii samoupravnih odnosov, ko postaja delovni človek vedno bolj gospodar svojega dela in odločitev. To pa pomeni, da mora prav on odločati o pomoči prizadetim, da mora prav on uporabiti vse razpolož- 16. avgust 1974 leto X št. 31 (239) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks 9 PRIHODNJE LETO V VELENJU NOVI POSEBNA IN ČETRTA OSNOVNA ŠOLA Tudi prejšnjo soboto se je v Zibiki zbralo okrog dvesto prostovoljcev iz Šaleške doline. Betonirali so temelje, utijevali zemljišče in vozili nasipni material. Vsi delajo z velikim navdušenjem in zagnanostjo, samo da bi otroci tega kraja čimprej dobili novo šolo in v jeseni izgubili čimmanj šolskih ur. VAJE GOJENCEV NA »GALEBU" - Gojenci vojaške pomorske akademije, ki na šolski ladji Galeb križarijo po Sredozemlju, v praksi prevevajo znanje pridobljeno v šolskih klopeh. Bodoče starešine jugoslovanske vojne mornarice, ki so pod nazorstvom izkušenih mornarjev, morajo obvladati vse od uporabljanja karte, določanja položaja ladje do meteoroloških merjenj in opazovanj. Ena izmed naprav, ki ga mora znati uporabljati vsak mornar, je sekstant. S pomočjo njega se določa položaj ladje. Na sliki: Skupina gojencev na šolski ladji Galeb se uči rokovati s sekstantom. USPEH KITAJSKIH ZDRAVNIKOV - V mestno bolnišnico v Pekingu je bil sprejet jugoslovanski mornar Branko Kala-brič z ladje Moša Pijade. Pri nesreči na ladji mu je bila odsekana noga pri členkih in vse je kazalo, da bo mladenič postal invalid. Kitajski kirurgi so po deveturni operaciji prišili odsekano stopalo. Že večkrat so z uspehom operirali odsekane okončine, vendar je Kalabrič prvi Jugoslovan, ki so mu na tak način vrnili stopalo. Mlad mornar se počuti dobro in kmalu bo lahko hodil. Na sliki: Branko Kalabrič v sobi pe-kinške bolnice z bolničarjem Li Sung Linom, s katerim se je spoprijateljil in ga naučil tudi nekaj srbohrvatskih besed. ■■B ____________ jjg J|jg DESETKRATNA VARNOST - Sezona kopanja je za mnoge neplavalce čas, ko se ne ločijo od gumijastega obroča. Možnost zadušitve obstaja vedno, a pri neplavalcih je bolj usoden strah, ki jih najbolj ovira pri obvladovanju plavalne tehnike. Mala Suzana Fleming, slikana na eni od ameriških plaž, se tako boji vode, da se je zavarovala kar z desetimi plavalnimi obroči. Na ta način se utopila res ne bo, ne bo pa se nikoli naučila plavati. Po njenem izrazu na licu se vidi, da ne uživa v takem kopanju, čeprav se ji ni treba bati zadušitve. ZADNJE DNI PO SVETU... • NIX0N ODSTOPIL, FORD NOVI PREDSEDNIK Bela hiša je dobila novega gospodarja: Richard Milhous Nixon je odstopil, zamenjal ga je v svetu malo znani Ge-rald Ford. Velika, dolga in mučna afera VVatergate je končana Nixon je moral odstopiti potem, ko je minuli teden sporočil, da javnosti še ni povedal vseh dejstev v zvezi z afero in potem, ko je pravni komite predstavniškega. doma predlagal, naj proti njemu začnejo postopek za odpoklic. Postopka niso začeli, ker je'Nixon odstopil že pred tem. Združene države Amerike čutijo, sodeč po časopisnih poročilih, veliko olajšanje, novi predsednik, že osemin-trideseti po vrsti, pa je izjavil, da se je „končala mora". Ta mora se je začela 27. junija 1972, ko so v poslopju Watergate v Washingtonu zalotili skupino republikanskih funkcionarjev med vlomom v prostore nacionalnega Komiteja demokratske stranke, nadaljevala pa po- tem iz meseca v mesec, ko je predsednik Nixon skušal pred javnostjo prikriti, da je tudi sam vmešan v to. Vmešan je bil zaradi tega, ker je ukazal, bolje rečeno namignil, zvezni policiji, FBI, naj ne vtika nosu v vso zadevo. Zgodilo pa se je drugače in javnost je (predvsem po zaslugi vztrajnega tiska) po drobcih zvedela za umazanijo, v katero je Nixon zabredel. Naposled je počil še ^adnji obrambni zid in 'Nixon se je moral posloviti. Več kot samo zanimivo je, da Nixon ni bil prisiljen odstopiti zaradi nekaterih drugih očitnih prekrškov, ki jih je storil med svojim pet in pol letnim predsedniko-vanjem — denimo zato, ker je ukazal tajno in nezakonito bombardirali Kambo-džo ... Združene države Amerike, ponosne na svojo demokracijo, tega niso niti poskušale prikriti. Jasno je, da je tisto, kar sedaj zanima svet, predvsem vprašanje, kaj se bo zgodilo sedaj, po Nixonovem odstopu? Ali se bo ameriška zunanja politika spremenila in če se'bo kje in koliko? „ Odgovor je že mogoče dati, pa čeprav samo v obrisih. Takoj po prevzemu oblasti je novi ameriški predsednik izjavil, da se ne bo nič menjalo in to je prve dni potrdil tudi s tem, da je obdržal vse ministre Nixonove administracije. Za svet je kajpak zlasti zanimivo in pomembno, da pomeni to, vsaj v tem prvem obdobju, da bo Henry Kissinger ostal na čelu ameriške diplomacije. Hkrati seveda pomeni to tudi nadaljevanje politike popuščanja v odnosih s Sovjetsko zvezo, pa nespremenjene odnose z LR Kitajsko in znano ter potrjeno vlogo Združenih držav Amerike v NATO paktu. To je seveda zgolj strateški okvir znotraj katerega so možne manjše taktične spremembe. Ob tem velja opozoriti, da Gerald Ford nikoli ni slovel kot strokovnjak, ali vsaj poznavalec, zunanjepolitičnih vprašanj, pa torej že tako gledano ni verjetno, da bi hotel kaj kmalu kaj veliko spreminjati v zunanji politiki. K temu sklepu sili tudi dejstvo, da bo moral vsekakor najprej posvetiti vse svoje sposobnosti domačim razmeram. Tu je zaradi dolgomesečnega delovanja mnogih negativnih činiteljev zloglasne afere Watergate marsikaj narobe — in tega se bo Ford zelo verjetno tudi najprej lotil. Kar zadeva reakcije po svetu je treba opozoriti na tisto, ki je prišla iz Moskve. Pravda je zapisala, da je Ni-xonov odhod iz Bele hiše čisto privatna ameriška zadeva in s tem dala vedeti, da. kani nadaljevati začeto politiko popuščanja. Približno taki so bih tudi drugi odmevi. Vsi želijo, da bi novi predsednik kar zadeva zunanjepolitične odnose stopal po sledeh svojega predhodnika, pri čemer je seveda mogoče tu in tam zaslediti različne odtenke. Zelo nehvaležno je dajati ocene o osebnosti, ki je zdaj samo še eden izmed dvesto milijonpv ameriških državljanov, toda o Richardu M. Nixonu je mogoče reči, da je zabeležil na zunanjepolitičnem področju nekatere nedvomne uspehe. Bil je prvi ameriški predsednik, ki je uradno obiskal LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo, dosegel pa je tudi nekaj drugih pozitivnih premikov na mednarodni sceni. CENE - Iz vseh krajev države so zadnje čase prihajale novice, da klavnice izsiljujejo rejce živine, ki niso vnaprej sklenili pogodb o proizvodnji. Bili so primeri, da so odkupovali govejo živino po izredno nizkih cenah, 8 do 9 dinarjev za kilogram žive teže. Takšno obnašanje klavnične industrije je primoralo Zvezni izvršni svet, da je izdal odlok o minimalnih odkupnih cenah za vse vrste živine. Najnižje cene so poprečno za 25 do 30 odstotkov višje kot tiste, ki so jih plačevale klavnice. CESTA - Gradnja 362 km dolge avtomobilske ceste Zagreb — Beograd se bo začela prihodnjo pomlad. Avtomobilska cesta naj bi imela od Zagreba do Surčina štiri pasove. Bila bi zaprtega tipa, kar pomeni, da bodo pobirali cestnino. Pri Zagrebu in Beogradu bodo zgradili pentlje, ki bodo nadalje usmerjale ves promet. Na zaprtem delu ceste je predvidenih 13 izhodov pri vseh večjih krajih. Sedanja cesta med Zagrebom in Beogradom, po kateri vsak dan pelje več kot 20.000 vozil, bo samo eno od „cestišč" nove avtomobilske ceste, ki jo bodo gradili po etapah. Spomladi naj bi začeli graditi pdsek od Se- svetov do Okučanov, to je 109 kilometrov. SKLADIŠČA - Po sklepu Zveznega izvršnega sveta je treba letos izločiti okoli 200 milijonov dinarjev za kreditiranje gradnje skladiščnih prostorov za živila. Ta ukrep bo,- kot predvidevajo v zvezni direkciji za živilske rezerve, znatno ublažil dosedanja pomanjkanja skladiščnega prostora v naši državi, vzpodbudil bo razvoj kmetijske proizvodnje, predvsem pa bo prispeval k uspešnejšemu uresničevanju sprejetega razvojnega programa živinoreje v hribovitih in gorskih območjih. TRAKTORJI - Te dni bodo v okviru kombinata železarne v Štorah začeli graditi veliko tovarno traktorjev, ki bo delala po licenci italijanskega Fiata. Najprej bo tovarna sestavljala traktorje štirih tipov Fiatove proizvodnje, kasneje, ko bo tudi sama izpopolnila tehnologijo, pa bodo z njenih tekočih trakov prihajali traktorji, ki bodo v precejšnji meri izdelani doma. Računajo, da bo letna proizvodnja traktorjev ...IN DOMOVINI v Štorah v prvi fazi približno okoli 10.000 kosov. Načrt določa, da bo mogoče to proizvodnjo kasneje precej povečati. Z italijanskim partnerjem so se tudi dogovorili, da bodo iz celotnega letnega kontigenta proizvodnje prodali 6000 traktorjev na jugoslovanskem tržišču, preostali del pa bodo odstopili Fiatu v zamenjavo za sestavne dele. DELO - V zvezi z vse glasnejšimi zahtevami po večjem varčevanju na vseh področjih, velja navesti rezultate nekaterih analiz, ki med drugim kažejo, da pri nas delamo samo okoli 134 din v letu, 231 dni (sobote, nedelje prazniki, dopusti) mirujemo, poleg tega pa je treba upoštevati še sestanke in drugo. Prav zaradi tega se napoveduje vojna neupravičenemu bolniškemu staležu, sestankom med delovnim časom in podobnim pojavom. AKCIJA - Zveza mladine Slovenije se je z zveznima organizacijama mladine in študentov dogovorila o izpeljavi solidarnostne delovne akcije „Kozjanski odred". Namen te akcije je učinkovito odpravljanje škode, ki jo je povzročil potres konec junija letos na Kozjanskem. Udeleženci akcije - prva izmena bo krenila na Kozjansko že konec tega meseca - bodo mladi zidarji, tesarji, krov Predzadnjo soboto, 3. avgusta, je doživela Zibika svoj veliki dan. Skoraj 200 prostovoljcev iz Šaleške doline, od študentov, gospodinj in upokojencev do delavcev, je kopalo temelje za novo šolsko poslopje in napovedalo, da bodo otroci iz Zibike prvi, ki bodo prestopili prag novega šolskega poslopja. Ob tem je MARICA PLA-NINŠEK izrazila občutke šolarjev iz Zibike: „Danes vas imamo čast pozdraviti v naši revni razdejani vasi. Srečni smo, ker v nesreči nismo ostali sami. > ftnjeni ob veliki dobroti si komaj upamo verjeti, da se prične danes graditi naša nova šola. Zibiški pionirji se sprašujemo, s čim smo ši to zaslužili in kako se bomo oddolžili. Obljubljamo, da se bomo pridno učili in vam danes skupaj s starši lahko le zakli-čemo: Dobrodošli 1 Ravnatelj podružnične šole Zibika, TONE GABERŠEK, pa je povedal: nesebično pomaga. To je otipljiva akcija, bolj kakor mnoge druge zdaj, ko toliko govorimo o potresni škodi. Mislim, upam, da bodo velenjski tovariši in to-varišice začutili ob stiku z domačim prebivalstvom, kako smo jim hvaležni za pomoč. Hudo je, ker v jeseni ne bomo pričeli s poukom tako, kot na ostalih- šolah. Zaenkrat tečejo dogovori o tem, da bi otroke in učitelje, vse skupaj, vozili v Rogaško Slatino in v Kostrivni-co, kjer je še nekaj prostora. Vendar ne vem, kako bo s tem, ker so ceste zelo slabe in ne bodo zdržale vse teže prometa, kajti zdaj vozijo ljudje na veliko gradbeni material za obnovo hiš in gospodarskih poslopij, pa tudi za šolo. Kako bo - še ne vemo." Čeprav morajo v Šaleški dolini tudi še sami rešiti prenekateri žgoči šolski problem, pa so se kljub temu odločili, da zgradijo novo šolo v Zibiki. S to odločitvijo so, kot poudarja predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, FRANJO KLJUN, diplomirani inženir, želeli pozvati vse občane, vse ljudi v Sloveniji iz tistih krajev, za katere smatrajo, da so razviti, da priskočijo na pomoč prizadetim v Obsotelju in na Kozjanskem, in to na podoben način, kot so to storili občani in delovni ljudje občine Velenje. ,,Veste, mi smatramo, da je cela naša Jugoslavija rezultat naše revolucije, da je rezultat borbe komunistov pred vojno, borbe komunistov med vojno in pa borbe vseh delovnih naprednih ljudi in na čelu z Zvezo komunistov po vojni. Niti en kraj, niti eno mesto, se ne more v nekem smislu ponašati s tem, da je samo on zaslužen za to, daje takšen, kot je. Vse, kar imamo v Jugoslaviji, je rezultat naše revolucije. Po spletu kakršnih koli okoliščin so se pa eni lahko hitreje razvijali, drugi pa bolj počasi. ustanovila Komunistična partija Jugoslavije in vseh revolucionarnih posegov, kot sem že omenil, do današnjega dne. Mi smo se globoko zamislili, ker imamo sami problem. Poglejte, mi bomo imeli v jeseni v 3 izmenah otroke in smo si zamislih: mi se pogovarjamo o našem problemu za 3 izmene, na nekem področju, blizu nas, se pa ne morejo, ker šol ni, ker jih je potres porušil: In smo rekli -tako kot moramo mi zgraditi našo osemletko, eno, drugo, da bomo spravili vse te stvari — ker imamo ogromno otrok, ker je naše področje mlado — v eno ali pa vsaj v dve izmeni, smo se potem odločili, da predlagamo občanom in delavcem, da zgradimo na tem področju eno 4-razredno osnovno šolo." Ta nova solidarnostna akcija, akcija zapomoč Zibiki, je razgibala vso Šaleško dolino, kot pripoveduje predsednik velenjske Občinske skupščine, NESTL ZGANK: „Jaz moram reči to, da neverjetno, kdor ni zdajle pri nas seznanjen, ne more verjeti temu razpoloženju, ki je nastalo v-naši občini pri vseh občanih za pomoč Kozjanskemu. Res je, da pri nas precej ljudi iz Kozjanskega službuje, da se je ta vest, ta nesreča, hitro prenesla med vse ostale naše velenjske občane. Moram tudi to povedati, da pri nas ni problem zbiranje sredstev za gradnjo te šole, ni problem ljudi za to udarniško akcijo. Ravno obratno! Da nam ljudje, ne pretiravam, zamerijo, da smo še Šli premalo v širino oziroma premalo v javnost tako, da ljudje prihajajo k nam, češ zakaj imamo tako konspiracijo, da ne povemo za to udarniško akcijo, zakaj še nismo odprli posebnega žiro računa, da bi denar nakazovali, pa za zbiranje materiala in tako naprej. Moram reči to, kar sem v Velenju že dvakrat povedal, da toliko, kot bo naša akcija koristila Kozjanskemu, oziroma ljudem na Kozjanskem, posebno otrokom z gradnjo te šole, je tudi za našo občino oziroma za naše občane koristna, saj je razgibala vse prebivalstvo, in sicer v tem smislu, kako čimveč, čimbolj, pomagati kozjanskim ljudem. Mi smatramo ravno tako pozitivno, kot za Kozjansko, kot tudi za našo občino, da seje to razgibalo. Ta akcija ne bo trenutna, ta akcija bo ostala, ker že tudi občani zahtevajo, da bi prevzeli patronat nad to šolo in da bi se tudi s Krajevno skupnostjo Zibika pobratili. Mislim, da je to prav. Prav tudi to, da se industrijski kraj povezuje in pobrati s kmečkim krajem oziroma s takim, kot je Kozjansko, to, če bi tako rekel, še zmeraj v primerjavi z nami zelo revno. Mi bomo to politično zelo zelo izkoristili, da se bodo sami ljudje prepričali, kaj imajo pri nas v Velenju, kaj pa ljudje na Kozjanskem. Mi smo že preje večkrat govorili, da je treba, da gredo naši ljudje v te zaostale kraje in mislim, da je to zelo pozno oziroma da je prišlo ob času, da je moral potres priti, da se bomo spoznali z ljudmi v zaostalih krajih. Rekel bi to, da bi morala biti naša pobuda za celo republiko ta, da te šole, kolikor se jih je zrušilo, da ti domovi, so malenkost, zelo male žrtve oziroma brez žrtev lahko vse to naredimo. Mi smo se v Velenju odločili, na pobudo samih ljudi, da bi prevzeli 2 do 3 domačije, pa da jih popravimo tako, da bi tudi s tem skušali zbuditi še ostale, da pomagajo pri urejanju in obnovi domačij. Čeprav Slovenija ni velika, pa toliko velika je, da se to nikjer ne bi poznalo." Odločitev Velenjčanov so pozdravili prebivalci Obsotelja in Kozjanskega kot resnični primer solidarnosti, kot konkreten primer pomoči prizadetim. O tem govori predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, JOŠKO LOJEN: „Ko so se tovariši odločili, da bodo tu zgradili šolo, kot rečeno — nam ne bi samo sredstva bila dovolj, brez strokovnih kadrov, brez ljudi, ampak to ie resnični primer solidarnosti, ki ga naši občani resnično, resnično pozdravljajo. Mislim, da ste se tudi vi tu prepričali, čeprav ljudje ne morejo vsega svojega veselja in sreče, ki jo pravzaprav v tej humani gesti vidijo, danes pokazati, ker so še pač toliko angažirano s svojimi lastnimi problemi. Mi smo prepričani, daje prav sigurno v Sloveniji še vsaj nekaj j ■»B Treba je kar dobro poprijeti za delo. «1 v V- Km M, .-." 11(111» ......I Domačini vsakič poskrbijo, da udarniki niso žejni. ' jMfer 1 Tri, dva, ena - in štart za velenjske udarnike OBČINE VELENJE ZIBIKI • ŠOLA SOLIDARNOSTI OBČANOV OBČINE VELENJE ZIBIK! ft ŠOLA SOLIDARNOSTI OBČINO VELENJE ZIBIKI ® ŠOLA SOLIDAR ANI RESNIČNO POZDRAVLJAJO dovoljenj, za ugotavljanje cij in tako naprej, to pa teva seveda veliko dela!" Pomoč prizadetim po potre-pa naj bi predstavljala zače-k vseslovenske akcije za iitrejši napredek in razvoj ce-otnegaa območja Obsotelja in iozjanskega, o čemer velenjski pedsednik Občinske skupšči-K NESTL ŽGANK, takole kmišlja: I,kislim, da moramo spro-Isti to akcijo na celotno pod-bčje Kozjanskega, pa tudi bntjurskega, da bi bilo treba ■rediti mrežo teh kolektivov, idustrijskih centrov, da ne imo, da se te šole zgradijo, da tudi to razpoloženje, ti in osi med temi zaostalimi aji in pa temi razvitimi začno ejati, pa da se ljudje začnemo ed sabo spozn avati. To je poznamo, da je za časa rodno osvobodilne borbe R'ansko bilo najbolj požgano tajerskem, majbolj požgano. tem hočem reči to, da je bilo takrat tako> močno priza-to, pa da se jih ni toliko let ben, kaj jaz vem, se za njih dmal, pa tudii skušal prispe-S, da bi se btilo tudi Kozjan-► razvilo. Jaz mislim, da ti in-strijski centrii, ta mesta, mo-o tudi prineisti novo misel-»t v te kraje.. To ni nič čud-iga, če je še miselnost taka, pt je, ne misliim, da je slaba, lamo oni živijijo v okolju, v tako, da bodo vse občine razvite, vse razvite, potem pa ne bo treba te solidarnosti. Vsi bomo imeli več." TONE GABERŠEK podpira takšno pobudo: „Torej pozdravljam apel vsem razvitim občinam, da nam priskočijo na pomoč. Ne bi smeh namreč pozabiti, da je v obdobju narodno osvobodilne borbe tudi naš kraj dal svoj prispevek in da občani Kozjanskega pravzaprav niso nikoli tega poudarjali, niti zahtevah za to kakršne koli zasluge. Zdaj, ko so resnično v težavah, mislim, da bodo veseli vsake pomoči." Z vseslovensko solidarnostno akcijo pomoči celotnemu Obso-telju in Kozjanskemu pa bi samo potrdili načelo solidarnosti, na katero tamkajšnji ljudje prav nikoli niso pozabili, kot pravi tudi JOŠKO LOJEN, predsednik šmarske Občinske skupščine: „Rekel bi še to, da so resnično prebivalci tega področja vedno bili solidarni v vseh akcijah1, kadar je bilo po vojni potrebno, bodisi da je šlo za podobne stvari v zveznem merilu, nekje na drugih področjih, v drugih republikah, ali pa če je šlo tudi znotraj. No,' nekatere akcije poznate. Drugo pa mislim to reči, da so bili pa solidarni resnično v tistih časih, ko so lahko prispevali, tistikrat, ko so sami KAR, tako samo nadaljujejo s prostovoljnimi delovnimi akcijami, ki so v občini že tradicija: „Udarniško delo je v občini Velenje že tradicija, saj udarniško delamo pravzaprav od leta 1945, intenzivno pa po letu 1952. Precejšen del Velenja je zgrajen z udarniških delom, saj beležimo preko milijon udarniških ur. Ko smo izvedeli za potres na Kozjanskem je bil sprejet sklep, da občani občine Velenje solidarno in udarniško zgradimo šolo v Zibiki. S tem hočemo pomagati krajanom, kraju, otrokom, ki nimajo danes kam v šolo, potem pa tudi prenesti ta duh in pa ta entu-ziazem udarniškega dela tudi na področje Kozjanskega, da bi se čimprej izvleklo iz te zaostalosti." Že nekaj tednov so oči prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega uprte v slovensko solidarnost, v slovensko javnost. Tamkajšnji ljudje dobro vedo, da brez pomoči vse naše skupnosti ne bodo odpravili posledic potresa in nasploh hitreje napredovali. Prve pobuda, ki smo jim priča v teh dneh, so prepričljiv začetni dokaz naših hotenj, da zdajšnja akcija za pomoč Obsotelju in Kozjanskemu ne bi ostala le enkratna vseslovenska solidarnostna akcija! MARIJAN LIPOV ŠEK Fotografije: STANE VOVK občin, ki bi lahko primeru Ve-Mija sledile. Mi tudi računamo, a jih bo ta primer spodbudil in a se bodo nekje odzvali in sle-ili temu primeru. Tovarišem iz relena pa resnično ne moremo rugega reči kot resnično hvala ipa. Ker kot sem že nekoč teti, moram povedati tudi zdaj, a so oči tehle prizadetih obča-ov, tega revnega področja, res-ično odprte zdajle v slovensko Dlidarnost, v slovensko javnost, er brez te seveda bo to pod-očje ostalo še mnogo bolj rev-o, kot je bilo doslej. : Jaz ne bi govoril o proble-lih, kake imamo. Ampak ima-K> primere, ko so velike, števil-i družine z malimi otroki res-čno pod odprtimi kozolci. Če veda si potem to zamislite, )tem si lahko predstavljamo, tj se bo zgodilo čez par mese-ko bo začelo deževje, ko bo začela zima. Smo pred snično nerešljivimi problemi, i jih bomo seveda sami morali ševati. Zato računamo, da se >do slovenska podjetja, da bo-) predvsem se odloČila gradbe-i podjetja, da bodo poslala ipe sem, in pa seveda računa-o na posebno podporo občin Ijske regije, ki nam bi tudi ige kadre naj dale, tako te užbence upravnih služb za iz- kakršnem so. Mislim, daje pa iz teh industrijskih krajev miselnost nekaj drugega, nekaj še bolj naprednega, zato je treba te stvari pospešiti, da bi se čimbolj povezovali. Mislim, da je treba v tem času tudi z drugimi stvarmi priti v Zibiko, tudi s kulturnimi skupinami. Mi imamo čudovite zbore, mi imamo čudovite športnike, mi imamo čudovite tele dramske skupine in tako naprej. Te morajo priti v Zibiko zdaj, pa tudi kasneje. Prav bi bilo, da se prevzame patronat nad šolo v Zibiki. Tako da bi skušali na ta način, ko je zdaj bilo tako to Kozjansko izolirano, da se ni hotelo čuti zanj, če bi tako rekel, da začnemo pronicati notri. Konec koncev pa tudi, da pridemo na to področje najbrž z manjšimi ah kakršnimi koli tovarnami. Ker je le ta način bomo mi te stvari pospešili, pospešili ta razvoj na Kozjanskem, da bodo prišle tovarne sem ... Tako da je treba vnesti tudi tovarne na to Kozjansko, da bo to Kozjansko zaživelo, pa postalo razvito. Če bo Kozjansko postalo razvito, pa cela Slovenija razvita, potem ne bo tako, kot je zdaj, ko se prepiramo pri teh proračunih, pri tej solidarnosti. Mi moramo delati sebe žrtvovali, ko so zadnji košček kruha delili. Ogromno je tovarišev borcev, ki so bili na tem koncu in vedo, kaj so ti ljudje prispevali. Danes pa ima naša družba zelo velik kos kruha. Samo nekje je ta zelo velik, tu je še vedno mali ostal. Pa bi tisti velik kos kruha morda zdajle ob tem primeru nekako poizkušali en delček dati tudi za to področje, pa resnično lahko probleme rešimo!" Občani in delovni ljudje Šaleške doline sprejemajo te dni nove pobude in odločitve za pomoč in sodelovanje s prizadetimi kraji v Obsotelju in na Kozjanskem. Tako je svet Krajevne skupnosti Velenje - Center Levi breg sklenil, da navežejo tesnejše stike s Krajevno skupnostjo Zibika in da se pobratijo. Prebivalci Pesjega pri Velenju pa so začeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup šolskih potrebščin šolarjem v Zibiki. V zadnjih 14 dneh pa se je zvrstilo na gradbišču nove podružnične šole v Zibiki, zvrstilo že nad 600 prostovoljcev iz Šaleške doline. Velenjčani, kot zatrjuje IVO JAMNI- Ob začetku del, 3. avgusta je bila v Zibiki tudi časnikarska konferenca. Na sliki (z desne proti levi) Nestl Žgank, predsednik skupščine občine Velenje, Jožko Lojen, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Franjo Kljun predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Marcel Medved, predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje, Vlado Zakošek, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Ivan Fece, član izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Janez Pukl, sekretar občinskega sindikalnega sveta Velenje in Tonček Gaberšek ravnatelj osnovne šole v Zibiki ter predsednik krajevne organizacije SZDL. Lih, kako je težko. Stari in mladi so poprijeti za krampe in lopate. HAŠ ČAS 5 NAŠ ROMAN 22 - In kdaj ste dopoldne zapustili brata? - Nekoliko pred deseto; - Z drugimi besedami torej, od desetih do pol petih popoldne ni nihče, niti vaša žena, vedel, kje se nahajate? In to je bilo v nasprotju z vašimi navadami. - To me ni motilo? - - In če bi vaša hči doživela hudo nesrečo. . . No, pustiva! Garcio ste potem počakali pred izhodom iz delavnice. - Da. Radoveden je bil zaradi mojega pisma. Hotela sva sesti v bližnjo kavarno, toda tam bi srečala znance. Garcia je bil z motorjem in sledil mi je do mesta. Ustavila sva pred pivnico. „Bras-serie du Globe". - In nihče ni vedel, da sta bila v Brasserie du Globe? Niti vaš brat? - Ne. Garcia mi je povedal novice o svoji družini, jaz njernu prav tako. Potem sva se pogovorila o moji zadevi. • GEORGES SJMENON ga dne ne spomni še kakšne ga vprašanja, tudi v tem primeru se bo vse še enkrat ponovilo na porotnem sodišču. Resignirano je sedel. - Skoraj sva že na koncu. Falcone. Z glavo je pritrdil in se sodniku otožno nasmehnil. Zdelo se mu je, da vidi v njegovih očeh kanec sočutja. — Ste se vrnili naravnost v Saint-Justin? Se niste nikjer ustavili? - Nenadoma sem začutil željo, da bi bil čimprej doma, da bi videl ženo in hčerko. Mislim, da sem vozil precej hitro. Ponavadi za to pot potrebujem uro in pol, tokrat pa sem bil doma prej ko v eni uri. - Ste z Garcio pili? - On je spil dva aperitiva, sam sem naročil kozarček vermoutha. — Kot prej z bratom. -Da. — Nazaj grede ste se peljali spet mimo njega. Ste se ustavili, da bi mu povedali o rezultatu vaše poti v Poiti-ers? . - Ne. Sicer pa je ob tej uri v kavarni polno gostov in Vincent je bil zagotovo zaposlen. val, da bi bili še živi! Svinja umazana! Priseljenec!" Vstal je in razumel sem, da samo čaka na priložnost, da bi me udaril. Ponovil sem: „Kje je moja žena? " „V triantski bolnišnici, kako le moreš dvomiti!" Potem, ko je pogledal na uro: „Sicer pa zdaj gotovo ni več pri življenju. Kaj hitro bomo zvedeli, Kje si bil ves dan? Si se skrival, hm? Si se izognil temu prizoru! Spraševali smo se, če se boš sploh vrnil!" „Se je Gisele ponesrečila? " ,.Ponesrečila? Sveta nebesa! Kratko malo si jo ubil. Pri tem pa pazil, da te ne bo zraven, ko se bo zgodilo!" Žandarmerijski poročnik se je pripeljal z avtomobilom. „Kaj pravi? " je vprašal brigadirja. „Dela se nedolžnega, kakor sem pričakoval. Nihče ni bolj lažniv, kot so tile Italijani. Kar poslušajte ga, niti pojma nima, kaj se je zgodilo." Poročnik ni bil nič prijaznejši od podrejenega, toda prizadeval si je, da bi ostal miren in hladen. - Ste mu povedali, čemu nameravate zapustiti Saint- Justin? - Le da si to želi moja žena. Dobro sem vedel, da ima prihranjenega nekaj denarja, že večkrat pa mi je omenil, da bi se tudi sam rad osamosvojil. Ponudil sem mu dobro kupčijo, hišo, skladišče, orodje, pa tudi precej odjemalcev. - In je pristal? - Ni mi dal dokončnega odgovora. Prosil me je, naj počakam teden dni, da se odloči. Predvsem se je hotel prej pomeniti z *ono in starejšim sinom. Zoprno pa mu je bilo, da bi moral zapustiti Poitiers: sin je hodil v gimnazijo in je imel svoje prijatelje. Omenil sem mu, da je v Triantu dobra gimnazija. - Potem pa bo moral zjutraj in zvečer napraviti petnajst kilometrov, razen če ga ne pošljemo v internat! - Koliko časa sta govorila? - Malo pred sedmo me je Garcia povabil na dom. Odgovoril sem mu, da me čaka žena. - In kakšni so bili vaši načrti, če bi naslednji teden Garcia pristal? - Prosil bi za mesto trgovskega zastopnika kje na severu ali vzhodu, v Alzaciji na primer, vsekakor pa čim-dlje od Saint-Justina. Zagotovo bi me sprejeli, saj sem dobro zapisan. Morda bi se nekega dne ponovno lahko postavil na lastne noge. - Očeta bi pustili samega v La Boisselle? - Vincent ne bi bil daleč. - Bi želeli, da za kratek hip prenehava, gospod Falcone? - Smem odpreti okno? Potreboval je zraka. Že v začetku tega zaslišanja, pa čeprav na prvi pogled tako banalnega, je težko dihal. V vseh besedah, ki so se nanašale na povsem gola dejstva in ne na resnično dramo, je bilo nekaj nenavadnega in grozljivega. - Cigareto? Vzel je eno, pogledal na ulico, po oknih na drugi strani in mokrih strehah. Ko bi le bilo že enkrat zadnjič!-Toda, če se Diem naslednje- — Padla je noč. Od daleč ste zagledali luči Saint-Justina. In vas ni nič presenetilo? — Presenečen sem bil, da so vsa okna moje hiše razsvetljena. To se ne zgodi nikoli in mahoma se me je polastila zla slutnja. — Na kaj ste pomislili? — Na hčerko. — Na ženo? — Sam pri sebi sem čutil, daje Marianne najbolj krhko bitje in zato najbolj izpostavljena nevarnostim na cesti. — Tovornjaka niste odpeljali v skladišče. Zakaj ste ustavili kakšnih dvajset metrov pred hišo? — Pol vasi je bilo zbrane pred hišo in kar vedel sem, da se ,je moralo nekaj zgoditi. — Torej ste se morali pre-bbiti skozi množico? — Na poti so se mi umikali, toda namesto usmiljenja sem čutil v njihovih pp-gledih srd in nisem razumel. Debeli kovač Didier v usnjenem predpasniku se je celo postavil predme s pestmi ob boku in mi pljunil pod noge. Ko sem šel prek vrta, sem za sabo slišal grozeče mrmranje. Vrata so se odprla, ne da bi se jih dotaknil. Sprejel me je orožnik, ki sem ga na pogled poznal, verjetno sem ga kdaj srečal na trgu v Triantu. „Sem!" mi je ukazal in pokazal na vrata moje delovne sobe. Na mojem prbstoru za mizo sem zagledal brigadirja Langra. Namesto da bi me kot ponavadi poklical Tony, je zagrmel: „Sedi sem, svinja!" Potem sem vzkliknil: „Kje je moja žena? Kje je hči? " „Sam dobro veš, kje je!" Umolknil je. Besede so se zaustavile. Ni se vznemirjal. Skoraj miren je bil. Diem ga prav tako ni hotel priganjati, pisar pa je buljil v konico svinčnika. — Nič več ne vem, gospod sodnik. Vse skupaj je zmešnjava. Langre mi je potem povedal, da sta Marianne odpeljali sestri Molard in zanjo me ni več skrbelo. „Priznaj, da nisi pričako- „Odkod prihajate? " „Iz. Poitiersa," „Kaj ste počeli ves dan? Povsod smo vas iskali." „Ob kateri uri? " „Od pol petih dalje." ' ,JCaj se je potemtakem , zgodilo ob pol petih? " „Telefoniral nam je doktor Riquet." Za trenutek se je Tony zmedel. ,,Povejte mi, poročnik, kaj se je v resnici zgodilo? Se je žena ponesrečila? " Poročnik Joris ga je "tedaj pogledal v oči. — Kaj igrate komedijo? — Prisežem vam, da ne, na glavo moje hčere. Prosim vas, povejte mi, kako je z ženo. Je živa? Tudi ta pogleda na uro. — Pred tri četrt ure je še živela. Bil sem pri njeni postelji. „ -Umrla je! Ni mogel verjeti. Po hiši je bilo slišati nenavaden ropot, v prvem nadstropju težke korake. — Kaj počno vsi ti ljudje v moji hiši? — Preiskujejo. Mi smo našli, kar smo iskali. — Hočem videti ženo. — Naredili boste tako, kot ukažemo. Od tega trenutka dalje ste aretirani, Antoine Falcone. — In česa sem obtožen? — Jaz sprašujem. Zrušil se je na stol in zakopal glavo v dlani. Še vedno ni vedel ničesar točnega in premišljeval je, kaj vse bi lahko storil, odkar je zjutraj vstal. — Priznajte, da ste prinesli tale lonec z marmelado. — Da. Seveda. — Vas je žena prosila zanj? — Ne. Prosila me je, naj ji kupim sladkor in pralni prašek. Marmelado mi je dala Andreja Despierre, Gisele jo je pri njej že štirinajst dni iskala. — Ste se vrnili domov naravnost iz špecerije? Ustavil se je na postaji. . . Bat za motor. . . — Je to pravi lonec? Pomolili so mu ga pod nos. Bil je odprt, opazil je sledove velike žli,ce. — Mislim. Isto nalepko nosi. Brigadirski hura napzari V zadnjem času dobivajo mladinske delovne brigade zopet pomen, kot so ga imele nekoč. Mladi se v brigade radi vključujejo. Zakaj? Da bi našla odgovor na to, sem obiskala brigadirja Branka Amona iz Velenja. Branko je sodeloval v mladinski delovni akciji KOZARA. Na Kozari bodo mladi zgradili v šestih letih športni center. — Povej mi nekaj o brigadi, kjer si sodeloval? „Za brigado sem se prijavil v Celju. Ta brigada se je imenovala „Zbratimljeni gradovi". Ta mesta so Cuprija, Doboj in Celje. Bilo nas je 38, in jaz sem bil komandir prve čete. Delali smo na odkopu zemljišča, kjer smo pripravljali teren za športna igrišča in bazene. Bilo je 9 brigad oziroma 350 brigadirjev. Na trasi smo imeli vedno tekmovanja. Naša četa je bila v prvi dekadi celo tretja." - Torej, delali ste! Kakšna je bila pa hrana? „Čeprav smo delali na kamenju, je nekako šlo. Hrana je bila pa slaba. Vsak dan konzerve, prvi dan le ribe. Pa nisem shujšal. Celo zredil sem se, ker sem se bolj vrgel na kruh." — Kako je bilo pa kaj z zabavo? . „Prijetno je bilo ob večerih, ko smo imeli plese. Včasih je igral ansambel, drugače pa smo imeli kar disco. Ker je bilo bri-gadirk le 50, se je moral vsak prav pošteno potruditi, da je dobil plesalko. To ni bilo prav. Na akciji SAVA je bilo pa čez 700 brigadirk. Sicer pa to ni tako važno. V brigadi smo postali pravi prijatelji in si zdaj dopisujemo. Vedno je bilo dovolj zabave, tako med kosilom, kot večerjo. Naša brigada bo šla drugo leto na SAVO. Interes nas vseh pa je, da bi obšli vse akcije v Jugoslaviji." — Zakaj pa si se odločil, da hodiš v delovne brigade? „Šel sem zaradi prijateljstva ir. bom šel še večkrat. Čeprav je NJEGOV KONJIČEK: Štiri mesece za stolp akcija trajala od 4. julija avgusta, se nam je zdela š kratka. Da smo bili bolj i volje, smo pili „brlje", ki stalo narodna pijača briga na Kozari. Tako smo ime rakijo, da štab ne bi izvoli kaj vsak dan hodimo." — Pa misliš, da gre mladih v delovne brigade? „Ne. Ampak mladi bi bi bili bolj obveščeni. Ti ne vedo, kam bi se Sicer je pa najbolje, da deluješ v brigadi. Boš vii ti bo všeč." — Kako je pa kaj z njem? ,,Bolj po vojaško. Ob pride „požarni" in se „Digni se". Zvečer pa je posteljo ob desetih." Sklenila sem, da mori enkrat sodelovati v delovni brigadi. Branko povedal toliko zabavnih Branko Amon igadirskega življenja, da bi agar navdušil. Pa naj se nih-e boji, da bo v brigadi dobil Stara navada brigadirjev mljBa si roke ovijejo s povoji, sn se lotijo dela. M. V. vori Papagaj, ki o Titu, tebilsebi Med Savinjo in cesto, ki vodi proti Logarski dolini stoji v Spodnji Rečici gostilna. To je gostilna pri Mar-kelj Metodu in Tilki. Pa še nekdo je tu! „Markclj Miki, Spodnja Rečica 63," se predstavi ljubek papagajček, ki je ponos domačih in v veselje gostom. Pravi žlobudravček je to. Od jutra do večera nadzira strežbo in goste: ,,Kje si bil? Sivinčkapil! Ali si plačal? Boš vse zapravil!" Take in podobne mu vrejo iz kljunčka. Kje ste dobili papagajčka? „Tega bo že dve leti, ko mi ga je dala svakinja. Bil je mali nebogljen-ček in precej časa je trajalo, da se me je privadil," odvrne gostilničar. In kdaj je spregovoril? „Tri tedne sva hodila v sobo na privajanje. Počasi sem ga pričel spuščati iz kletke, tako, da sc meje popolnoma privadil. Nato pa je trajalo še dva meseca, ko je spregovoril prvo besedo MIKI. Potem se je odprlo. Vsak dan je povedal kaj novega." Z Metodom sva govorila za mizo, Miki pa me je postrani opazoval z njegove rame. K točilni mizi je pristopil gost in že je Miki odletel k njemu, mu sedel na ramo in ga pocukal za brke: ,,Brkice, brkice, lepe brkice," je začel svoj samogo-vor, ,jaz pa koravdice." In res ima rami na vratu šest črnih piki ogrlico. Prestavil se je z čilno mizo in samovšečno val: ,,Miki je tako lep pobei tako lepi tiček. ti tudi m telj." „Ptič je kot član družine bi dal za nben denar. Pa je zopet Miki priletej.ni dovo ramo in mi povedal: i, Tito svetovni politik, Tito :lj." , kar ne more se človek odtr-od tega klepetavčka. Vendar morala posloviti. Metod je ipagajčka v kletko in ko sem skozi vrata sem slišala: zaprt, to ni prav! Metod -L.P.- ala iS" i Sto ljudi, sto konjičkov. Težko je reči kateri konjiček je najbolj zanimiv. Za Tratniko-vega Tonija je to prav gotovo izdelovanje predmetov iz vezane plošče. Toni hodi v tehnično risarsko šolo in tako mu ostane še dovolj prostega časa, ki ga prebije v kleti z žagico in pilo v roki. - Kdaj in kako si se začel ukvarjati s tem zamudnim konjičkom? „Bilo je pred štirimi, petimi leti, ko sem bil še v Kamniku. Prebolel sem namreč otroško paralizo in tako sem prišel v dom invalidne mladine. Tam sem imel dosti časa, pa tudi delavnico in mi ni bilo težko začeti." Zdaj je že tri leta doma, v VelenjUj in konjiček mu je ostal. Se več! Vedno večje veselje ima do žaganja. V kratkem času je napravil lepo število lesenih lestencev, nočnih svetilk, skrinj, vaz ... - Kateri tvoj izdelek ti je najbolj pri srcu? „Najbolj sem ponosen na kopijo Eifflovega stolpa. Visoka je skoraj poldrugi meter in ima okoli 1200 lukenj, ki sem jih vse izžagal na roke. Stolp je bil gotov v štirih mesecih." Ali delaš vse to le za lastno zabavo, ali pa tudi zato, da kaj prodaš? " ,,V prvi vrsti delam zato, da prebijem prosti čas. No, včasih pa se tudi zgodi, da kaj prodam." Potem pripoveduje kaj vse ima v načrtu. Lestenec z osemnajstimi žarnicami, pa cerkev z dvema zvonikoma in še . . . Seveda, če bo imel dovolj časa. V. V. coski modni kreatoiji letošnjo jesen izbrali eleganco, dopolnjeno tno razigranostjo iz ostmi tridesetih let. bodo prišle v veljavo z ozkimi poudaijeni-'oti in v krilu lahkotno ali nagubanie. Zopet nadvse priljubljeni koničasti ah okrogli in zelo oziki ali pa v zapestju ;stisnjeni In končno brndo zelo te drobne dekorativ-, naborki in plise, ki dali oblekii pravi pečat trideseetih let. o poudarile ; z ozkim , lahko tudli lakira-lom, ob svetčanejših iostih si bomeo name-zavezale pemtljo ali velik cvei. John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogoče zanesljivo preprečiti? Lovci ponarejevalcev in atentatorjev Pred predsednikovo ložo je stal tisti večer en sam stražnik mestne policije, pa še ta se je dobro uro po začetku predstave naveličal postopati pred ložo. Odšel je v gledališki bife ... . John Wilkes Bootli je preprosto odprl vrata lože, stopil k predsedniku in ga iz razdalje poldrugega metra smrtno ranil s strelom iz revolverja. Abraham Lincoln je umrl naslednji dan. Nacija je bila v globokem šoku - toda ne Kongres in ne kdorkoli drug ni resneje pomislil na to, da bi vendarle kazalo nekaj ukreniti za stalno zaščito predsednika. Zopet je vse ostalo po starem. Neodpustljiva malomarnost in brezbrižnost je bila znova kaznovana nekaj let kasneje. 2. julija leta 1881 je tedanji predsednik James A. Garfield med prisrčnim klepetom s svojimi sodelavci korakal proti železniški postaji v Washingtonu, kjer gaje čakal vlak. Nekaj metrov stran je nanj že čakala usoda . . .neki nezadovoljni bivši predsednikov sodelavec s pištolo kalibra 44. Ko je šel predsednik mimo njega, sta se pozdravila, nekaj trenutkov kasneje pa je odjeknil strel. Predsednik se je zgrudil s kroglo v hrbtu ... in umrl dve uri kasneje. Atentatorja, nekega Charlesa J. Guiteaua, so prijeli in na sodnem procesu je povedal, zakaj je ubil predsednika. Zgodba je bila neverjetna, četudi zelo preprosta. Dve leti prej je namreč Guiteau (čeprav ga Garfiled ni nikoli prosil za pomoč) pomagal med volilno kampanjo, daje bil Garfield izvoljen za predsednika. Menil je, da bo za to prizadevanje nagrajen z visokim in uglednim položajem v vladi. To se ni zgodilo in bodoči atentatorje začel pripravljati maščevanje. Na procesu je povedal, daje imel vsaj tri priložnosti, da bi ubil predsednika. Pri vseh treh priložnostih, ki so si sledile v razmaku komaj enega tedna, je bil predsednik povsem nezaščiten. Videti je bilo, da bi. ga lahko ubil kadarkoli, toda morilec je čakal posebno priložnost, trenutek, ko mu bo njegov ,,notranji glas" ukazal, naj strelja. To se je zgodilo 2. julija 1881. Kmalu potem pa seje ameriška javnost vendarle zganila in skupina kongresmanov je predlagala naj bi sprejeli zakon, po katerem bi bil uboj predsednika označen kot zvezni zločin. Toda zakonski predlog je umrl nekje med zapleteno potjo, ki jo mora prehoditi vsaka zakonska pobuda predno se spremeni v zakon. V bistvu je ostalo vse tako kot je bilo. Toda to neverjetno izzivanje ni moglo ostati nekaznovano — in tudi ni. 6. septembra 1901 leta je bil umorjen predsednik William McKinley ko je obiskal vscameriško izložbo v Buffalu, zvezna država Ncw York. Predsednik je stopal ob dolgi vrsti uglednih osebnosti, ki so ga hotele pozdraviti na začetku slavnosnega sprejema v prostorih izložbe. Ko je prišel do Leona Czolgosza, da bi mu segel v roko, je odjeknil strel. Leon Czolgosz je držal v desnici revolver znamke Iver Johnson, kalibra 32, okoli revolverja in roke pa je imel ovit robček. Trenutek predno mu je predsednik segel v roke, da bi ga pozdravil, je pritisnil na sprožilec. William McKinley je bil mrtev skoraj pri priči. Toda potem se je vendarle nekaj zganilo! Vlada je naposled sprevidela, da tako ne more iti več naprej in naslednji predsednik, Theodore Roosevelt, je dobil za zaščito posebno skupino agentov Tajne službe -ustanovljene skoraj štirideset let prej! Tako je predsednik ZDA naposled le dobil nujno potrebno zaščito, toda ob tem se je zgodilo nekaj, kar je bilo zopet komaj razumljivo. Prvi kongres, ki sc jc sestal po smrti predsednika McKinleya, je namreč obravnaval kar 17 zakonskih predlogov, ki so tako ali drugače zadevali varnost ameriškega predsednika - toda nobeden izmed njih ni postal zakon ... vsi so prej žalostno končali v podkomitejih. Že prvi dan zasedanja so sicer obravnavali skupno resolucijo obeh najpomembnejših strank, ki je predlagala naj bi sprejeli dodatek Ustavi, po katerem bi veljalo, daje vsak napad na predsednika kazniv kot izdaja— toda predlog, oziroma resolucija, ni bil sprejet. Tudi predlog, ki je znova omenjal, naj bi sprejeli zakon, po katerem bi bil vsak napad na predsednika ali kakega drugega pomembnega nosilca zvezne funkcije zvezni zločin, ni bil sprejet. Vse kar so storili je bilo, da so izglasovali ukrep, po katerem je bila Tajna služba doslej dolžn skrbeti tudi za predsednikovo osebno varnost - toda to ni bil zakon, saj so morali to določilo izglasovati vsako leto posebej. Zanjo so bila namreč potrebna tudi finančna sredstva in ta so določili (in potem izglasovali) v vsakoletnem proračunu Zveze. Prvi atentat na že izvoljenega, toda še ne zapriseženega predsednika (razliko smo pojasnili na začetku tega sestavka) se je zgodil v Miamiju. 15. februarja 1933 je bil presedent-elcct Franklin D. Roosevelt samo nekaj trenutkov proč od smrti. Ko je sedel na naslonjalu zadnjega sedeža svojega odprtega avtomobila in držal v roki mikrofon, po katerem je govoril poslušalcem, zbranim v parku, je stal pičlih deset metrov za njim z revolverjem v roki Guiseppe Zangara. » Bodoči predsednik je ravno končal govor in se vsedel na zadnji sedež, ko so odjeknili streli. Zangara je streljal petkrat s 32 kalibrskim revolverjem. Na srečo je nekdo sunil atentatorja in streli so poleteli drugam. Franklin Roosevelt je ostal živ, toda čikaški župan Anton Cermak, ki je spremljal presidenta- elect, je ostal na mestu mrtev. Kasneje je med zaslišanjem atentator izjavil, daje bil ta uboj njegovo maščevanje kapitalistom. Guiseppe Zangara jc bil namreč reven zidar, ki je iz srca sovražil kapitaliste. Bil je obseden od želje, da mora ubiti predsednika Združenih držav Amerike in se tako maščevati kapitalizmu v celoti. i^mmmmmmmmm JOŽE HU0ALES ŠALEŠKA DOLINA SKOZI ZGODOVINO Zapis v nadaljevanjih Križanka ime slikaija Dobenjaka, 18. ženin ali možev oče, 19. Avar, 22. onega, 25^ Tomislav Neralič. Velenjski grad'se pod imenom VVolana pojavi prvič 1275 leta, že prej pa naletimo na istoimensko naselbino, čeprav je ta po nastanku precej mlajša. Grad so najbrž zgradili Selško-brežiški gospodje, ki so bili prvotni lastniki tega ozemlja. Kot prvi gradniki pa so omenjeni Kunšpcrški gospodje, večkrat imenovani tudi Velenjski. Ti so bili gradniki do 1362, ko sije grad kot očetovo dediščino izposloval GOUNDAHAR od vojvode Rudolfa v fevd, a je po njegovi smrti spet prišel v Rudolfove roke; Pozneje je prišla graščina kot dota Ane Ptujske v posest Hansa Lichtcnsteinskega Ta je grad zopet izgubil v sporu s Celjani, leta 1395 pa so mu ga po razsodbi vojvode Albrechta vrnili. V začetku 15. stoletja je obstajal tudi rod plemenitih Velenjskih in sicer se omenja A14 leta Ivan Velenjski kot redovni duhovnik gornjegrajskega samostana in 1422 leta Jošt Velenjski. Ni pa znano, ali so velenjski grad resnično posedovali ali pa so bili le feydniki, mogoče celo samo kastelani. Grad je tudi naprej menjal svoje lastnike in tako je postal leta 1437 last Kreszenc, soproge Konrada Kreiga in njegovega brata Hansa. Oskrbnik gradu je bil v tistih časih Jošt Turnograjski. Leta 1473 je ž? omenjeni turški vpad prizadel tudi Velenje. Turki so preko gorenjske prodrli na Koroško in se nato obrnili proti jugu. Pri Slovenj Gradcu se jim je postavi po robu s svojimi možni oskrbnik Egidij Schult-heitzinger, vendar jih ni mogel ustaviti Naslednji dan so se razdelili na dve skupini in ena je prodirala skozi Vitanje in Konjice v Savinjsko dolino, druga pa ob Velunji v Šaleško dolino. Tu je plenila po Šoštanju, Skalah in Velenju. Verjetno je sovražnik spada med najlepše spomenike renesančnega snovanja pri nas. Njegov sin Baltazar Wagen je prevzel grad 1553. Ta je leta 1547 na silo vzel trško podružnico Matere Božje in v /ijej so poslej pridigali protestantski duhovniki. Cerkvena komisija, ki jo je vodil škof Hren, je skušala cerkev zopet pridobiti zase, vendar so jih s topovskimi streli pregnali. Sele leta 1600 se je škofu po dolgi pravdi posrečilo, da mu je takratni lastnik gradu Baltazar Heritsch - tudi luteran, izročil cerkvene Jcljuče pod pogojem, da še vedno lahko svoje mrtve pokopavajo na cerkvenem pokopališču. Protestantizem se je razširjal potem v dolini šc do srede 17. stoletja, a le po gradovih. Baltazarju Wagenu je sledil njegov sin Sigismund. Sigismund Wagen Wagenberški je grad 1598 prodal Baltazarju Heritschu Turnskemu in Packensteinske-mu. 1603 pa pride v roke Hansu Ludoviku Sauerju in v njihovi posesti je ostal do leta 1797, ko ga je kupil Gabriel Pauer 1829. V naslednjih letih se je izmenjalo še nekaj lastnikov grada: Eduard Triglcr, Hubert grof Harnon-court Vuverzgat, Karel pl. Adamovicz in od leta 1919 pa do druge svetovne vojne je bil grad last grofice Herberstein Pro-skau. Oglejmo si zdaj še šaleški grad in Gorico, katera še zdaj večkrat burita duhove zaradi svoje precej skrivnostne preteklosti Ležita le nekaj sto metrov narazen, njuni lastniki pa so pogosto različni. Oba sta bila najprej krški fevtf, prvi fevdniki pa so bili Vovbržani, nato pa je znan 1232 Landfrid Eggenstein-ski, ni pa znano ali je imel v lasti obe gospoščini. Šaleški grad so za Vovbržani dobili Šaleški gospodje. O nadaljnem lastništvu si naši zgodovinarji precej nasprotujejo. Janko Orožen trdi, da so 1322 Gorico dobili Žovneški, 1355 pa sta jim brata Nikolaj in Oto Šaleški prodala še Šalek. Vazali na Gorici naj bi bili Mar-tingeiji, ki jih je grof Friderik potrdil 1357 leta, medtem ko fevdnikov Šaleka ne omenja. Starejši slovenski zgodovinar La-panje trdi, da je bil grad 1341 še v lasti Hermana in Ota Eggen-steinskega. Naša naloga je, da ugotovimo, katera hipoteza je pravilnejša, in izvemo še več o zgodnjih lastnikih obeh gospo-ščin in njihovih medsebojnih odnosih. (dalje prihodnjič) VODORAVNO: 1. stranica pravokotnega trikotnika, 7. rudnina, 8. nadležna žuželka, 9. rimski bog podzemlja, Orcus, 10. oblika ženskega imena Katarina, 12. Anton Aškerc, 13. stepska lilija z mesnatimi listi, 15. pripadnik muslimanskega ljudstva v severni Afriki in Španiji, 18. Tine Orel, 20. zimsko prevozno sredstvo, 21. švedsko ime za finsko pristanišče Turku, 23. preprosto strelno orožje, 24. v glasbi označbe za čustveno, z občutkom. 26. slikovita gorska dolina ob Soči. NAVPIČNO: 1. kisle jedi in pijače; silaža, 2. razteleševaleC4 3. znak za kemično prvino telur, 4. ljudsko ime za Užičana, Hercegovca, 5. teža embalaže, 6. sinjska viteška igra, 7. važno živilo, 11. Ajant, junaic pred Trojo, 14. mineral, imenovan po hribu pri Beogradu, 16. edinica, 17. V letih od 1477 pa do 1501 nastopa kot lastnik Sigismund Lichtenberski. 1522 sc omenja v neki pravdi zaradi gradu njegov sin Franc Lichtenberg, poslednji svojega rodu. Svojo dediščino je zapustil Veroniki, ki je grad prevzela 1541 skupaj s svojim možem Hansom Wagenom VVegenberškim. Ta je bil vnet pristaš luteranstva, vendar je bil kljub temu pokopan pri škalski cerkvi; Njegov nagrobni napis, ki je bil zaradi ugrezanja prenesen v cerkev Matere Božje v Velenju, oblegal tudi velenjski grad, vendar o tem ni nobenih poročil. „Pri teh cenah bencina!" PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA« POPOTNI DNEVNIK V zloglasnem taborišču Auschvvitz Po zajtrku smo se torej poslovili od lepega hotela in prijaznega osebja ter krenili proti precej oddaljenemu Osvviecimu. Tega dne je tudi slabo vreme vplivalo na naša že tako tesna občulja. Sivo nebo se je spustilo nizko nad ravnino, kot solze drobne kapljice pa so neutrudno padale . .. Neprijeten molk v avtobusu so prekinili internirahci s svojimi pripovedmi o življenju v taborišču. O grozotah taborišča smrti so pripovedovali tako živo, da so se mi ob poslušanju ježili lasje. Med tem, ko smo zavzeto poslušali pripovedovanje tovarišice Jamnikar-jeve in tovarišice Topolvčeve, smo prispeli tudi do samega taborišča. Z odprtimi dežniki smo se ustavili pred vhodom v taborišče, nad katerim ie napis „Arbeit macht frei" (delo osvobaja). Prav skozi ta vrata so mnogi vstopili samo enkrat. Iz tega z žicami, reflektorji in oboroženimi stražarji zavarovanega mesta ni bilo poti nazaj. Ne tisoči, milijoni ljudi so ostali tu za vedno. Kdo ve, kje se nahaja pepel - ostanek teh ljudi? Ga je veter ponesel tudi tja, od koder so prišli? Ali so se vsaj tako, četudi po smrti, vrnili domov? Taborišče so Nemci zgradili iz kasarniških prostorov bivše poljske armije in iz lesenih barak, ki so bile prvotno namenjene za konjušnice. Samo taborišče pa je bilo deljeno v moško — Auschvvitz in več km oddaljeno žensko taborišče Birkenan (Brzezinka). Najprej smo si ogledali Auschvvitz. Zgradbe so po večini zidane, prostor okoli njih pa je tlakovan. Vse skupaj je bilo ograjeno z bodečo žico z visoko napetostjo ter številnimi reflektorji in stražarskimi stolpi. Pobeg iz taborišča je bil nemogoč. V muzejskih prostorih smo si ogledali ogromne kupe — pa vendar samo delček tistega, kar so Nemci pobrali ljedem, ki so v transportih prihajali sem. Najbolj me je pretresel ogromen kup las. Ženske so namreč ob prihodu postrigli, lase pa so vozili v Nemčijo, da so tam izdelovali posebne tkanine. V posebnih vitrinah so kupi obleke, čevljev, posode, glavnikov in krtač, očal in protez invalidov. Zapornike so ugonobljali v celicah gladi, kjer se je pojavljal kanibalizem, v majhnih celicah skoraj brez zraka, kjer so kaznjenci umirali stoje, na streliščih ob zidu in še in še grozot brez konca. Pred odhodom iz Auschwitza smo si ogledali še naš muzej - posvečen spominu umrlim v tem taborišču in kratek film o živ-" ljenju internirancev. Ženski del taborišča je skoraj popolnoma požgan. Birkenan je zdaj le še skupek dimnikov, ki na ogromnem ograjenem prostoru mole v zrak. Tako da izgledajo kakor v prošnji, naj se nikjer in nikoli ne dogajajo stvari, ki so se v lesenih barakah med minulo vojno. Poljske zime so celinske in zato izrazito mrzle. V lesenih barakah pa so ženske zmrzovale, kajti za vsako barako so bila določena le tri vedra premoga na dan. Poleti pa so jih je ob pomanjkanju hrane in težaškem delu kosile še nalezljive bolezni kot sta tifus in griža ter malarija. Voda je bila onesnažena - nepitna, zrak zasmrajen, kajti kupi mrličev, ki jih krematoriji niso mogli sežgati, so trohneli kar na prostem. Smrt je pobirala na delu, med apeli, med počitkom na bornih pogradih. V spomin milijonom, ki so tu ostali za vedno, so pred nekaj leti postavili spomenik, na katerega smo položili cvetje in prižgali sveče. Tu smo se tudi poslovili od tega žalostnega kraja in nekako tihi in poklapani, vsak s svojimi mislimi krenili na dolgo pot iz Poljske preko Češkoslovaške na Madžarsko. Bdi smo še na Poljskem, ko se nam je nenadoma razletela druga šipa na desni strani. Ustaviti smo se morali, da smo za silo s po-dolitom in leukoplastom preprečili neprostovoljno zračenje avtobusa. Na poljski meji smo spet vzeli v roke svinčnike in spet smo morali natančno zapisati, koliko denarja nesemo iz Poljske. Cariniki so posameznikom listnice celo pregledali. Preko Češkoslovaške smo se vozili ponoči in na Madžarsko - v Višegrad prispeli šele ob 4.30 zjutraj. Kljub utrujenosti pa mi vtisi iz taborišča niso pustili zaspati še potem, ko se je sonce dvignilo že kar precej visoko. 8. 6. 1974: VIŠEGRAD - VELENJE Napočil je torej zadnji dan potovanja. Ker smo prišli v Višegrad — na Madžarsko s precejšnjo zamudo, smo ta dan spali nekoliko dlje - do devetih. Po zajtrku smo se seznanili z novim vodičem, z mladim fantom — Beograjčanom, ki študira v Budimpešti. Ta fant nas je tudi popeljal iz Višegrada do madžarske prestolnice - Budimpešte. Med potjo nam je podrobno povedal vso madžarsko zgodovino. Tako nam je pot zelo hitro minila. Budimpešta je čudovito mesto ob Donavi. Sestavljena je iz Budima, ki leži na hribčku in Pešte, ki se razprostira po nižini. Mesto je staro in v arhitekturi je čutiti tudi orientalske vplive. Madžarsko so namreč zasedli Turki, ki so tu ostali precej dolgo. Med tem časom pa so si gradili svoja kopališča in druge zgradbe, ki danes nekako dajejo orientalski izgled mesta. Najprej smo si ogledali v Budimu Matijevo cerkev (ogrski kralj Matija Korvin - naš bajeslovni Kralj Matjaž) in staro ribiško trdnjavo, s katere so združeni ribiči branili Budim pred Turki. Med tem, ko smo se peljali z Budima v Pešto, pa smo si kar iz avtobusa ogledali lep spomenik padlim sovjetskim vojakom. Imeli smo tudi nekaj časa za nakupovanje. Ker se je moja denarnica že pošteno izpraznila in nisem nameravala ničesar kupiti, sem pa nekoliko bolj opazovala okolico. Budimpešta je izredno čisto mesto. Povsod je polno posod za odlaganje odpadkov, po tleh pa ni videti niti koščka papirja, niti cigaretnega ogorka. Kaj takega' od množice turistov in domačinov (med njimi veliko število Romov) nisem pričakovala. Pri tem se Varšava sploh ne da primerjati z Budimpešto, ki je kljub temu, da je nova, strašansko zanemarjena. Kljub temu, da nisem imela namena kupovati, sem si ogledala vse kioske, v katerih prodajajo spominčke (samo za dolarje). Krasno! Krasno! Koliko ročno izdelanih vezenin, lesenih ročnih izdelkov in zelo malo kiča. V Pešti pa smo si pred odličnim kosilom ogledali še trg herojev. To so spomeniki vrlim sedmim plemenskim poglavarjem, ki so pripeljali svoja plemena od nekod iz Azije na tla današnje Madžarske. Iz Budimpešte smo se odpeljali proti Blatnemu jezeru (Balaton) in ob njem preko Madžarske do mejnega prehoda Letenye/ Goričani v Jugoslavijo. V Velenje, smo prispeli ob 23.30. S tem se je naše petdnevno potovanje zaključilo. . Zahvaljujem se ZB in RSC ter kolektivu 2. TRIS, ki so mi omogočili potovanje, s katerega sem prinesla čudovite vtise in, ki mi bo ostalo v nepozabnem spominu. SLAVICA TOSTOVRŠNIK Na Avali smo se ustavili pri spomeniku Neznanemu junaku. KONEC NAŠ MATURANTSKI IZLET Kmalu je Sutjeska ostala za nami in pot ob Drini nas je pripeljala v Fočo. Kdo ne bi poznal-tega kraja. Zadnje ure zgodovine je bil na dnevnem redu pri spraševanju. V Foči-je bil v začetku 1. 1942 sedež VS POJ. Proti večeru smo se ustavili v Goraždu. To je staro tržišče ob karavanski poti iz Dubrovnika v Niš. Danes je pomembno po kemični industriji-tovarna dušikovih spojin. Po dolgotrajnih pogajanjih (kot bi zasedala konferenca za razorožitev), so nas le zložili v hotel Drina. Kar udobno smo se namestili in šli na lov za večerjo. Sredi mesta sem srečala fanta s sokolom. Ponudil mi ga je, pa kam bi s ptičem na tako dolgi poti. Mladič je kljuval na vse strani, da se mi je zasmilil. Čez čas je prišel še fantov prijatelj. Zanimalo ga je, od kod smo prišli. Ko sem mu povedala, se je nasmejal in začel govoriti slovensko. Potem ji je povedal, da je obiskoval RŠC v Velenju. Ugotovila sem, da je v resnici svet majhen. V četrtek smo Goražde zapustili in se najprej ustavili v Višegradu. Tu je čez Drino razpet na enajstih obokih 180 m dolg Soko-lovičev most, ki je najboljše arhitektonsko delo Turkov pri nas. Graditi ga je dal slavni Mehmed paša Sokolovič 1571-77. Stoletja je most spremljal življenje in trpljenje ljudi pod Turki. Poškodovan je bil v obeh svetovnih vojnah. In kdor je bral Andričev Most na Drini, se je nehote spomnil na legendo, da sta v mostu vzidana dvojčka ... Iz Višegrada nas je pot vodila v Titovo Užice, ki se je proslavilo v NOV. 1941 je bilo središče odpora proti okupatorju in obsežnega osvobojenega ozemlja - Užičke republike. Nemci so nanj naperili svojo prvo sovražno ofenzivo. Muzej NOB in razne spominske plošče so spomin na požrtvovalnost Užičanov. Titovo Užice si bo najbrž najbolj zapomnila Jožica. Takoj, ko smo zapustili avtobus, sta se nanjo prilepila dva prijazna fantiča. Najprej so se udarili v obojestranskem znaniu ruskega jezika, potem pa sta se fanta izkazala kot poceni vodiča. In ko ju je Jožica povabila na sladoled, se skoraj niso mogli ločiti. Mislili smo že, da bomo morali brez sošolke na pot. No, pa so se le poslovili. Jožica jima je obljubila, da bo čez nekaj let prišla v Užice kot učiteljica. Naša naslednja postaja je bil Kragujevac, mesto grozotnega spomina na krvoločnost okupatorja, ki je 21. - 23. oktobra 1941 uprizoril množičen pokol prebivalstva. 7000 meščanov je izvlekel iz delavnic in šol ter jih peljal na morišče - med njimi celotno gimnazijsko dijaštvo in profesorje. Spomenik, ki simbolizira zlomljena krila, nas spominja na hrabre dijake, v kamen so vklesani verzi iz Krvave bajke Desanke Maksi-movič. Mlada življenja so morala ugasniti takrat, ko so šele začela živeti. Nikoli niso dočakala tega, kar imamo mladi danes. Preden smo zavili na Avalo, smo se ustavili v Topoli. V mavzoleju na Oplencu je grobnica dinastije Karadordjevičev. V njej so čudoviti mozaiki neprecenljive vrednosti. Naše oči so se pasle po stenah grobnice in kar nismo se mogli načuditi. Na tisoče kamenčkov raznih barv, tudi pozlačenih, pokriva vse stene. V primerjavi s tako umetnino se ti zdi vse, kar si videl prej majhno. Če se že pelješ proti Beogradu, bi bilo neumno, da ne bi zavil še na Avalo. Na vznožju vzpetine smo se najprej ustavili pri spomeni-, ku visokim vojaškim funkcionarjem iz SSSR, ki so se ubili v letalski nesreči. Na vrhu Ava-le smo si ogledali spomenik Neznanemu junaku in se z dvigalom peljali na televizijski stolp. Zvečer smo prispeli v naše glavno me-sto-Beograd. Naslednji dan smo imeli prpsto — ogled mesta. Vzeli smo karte mesta in se odpravili na lov za muzeji. V Beogradu jih res ne manjka. Nekaj čudovitega pa je obisk Muzeja 25. maja. Tam so shranjeni vsi pokloni, ki jih je prejel tov. Tito. Šele ob njih se človek zave, kaj je naš predsednik in kako je cenjen v svetu. Da bi si ogledal vse čudovite stvari, bi rabil kar precej časa. Nekaj se nas je odpravilo v Kalemegdan. Ni nam bilo žal zapravljenega časa. Po ogledu muzejev smo obiskali še živalski vrt. Sicer so nas opikali komarji, a kaj bi to. Naš izlet se je bližal koncu. Za lep zaključek smo se v soboto po Donavi odpeljali v Djerdap. To je res nekaj enkratnega. V elektrarni nismo videli veliko, a vsak je lahko ugotovil, da je to nekaj veličastnega. Ustavili smo se tudi v Kladovu. V Beograd smo se vrnili šele zvečer. Preden smo se odpravili na pot, smo zavili še na znano ulico Skardaljijo. Vse živo je bilo tam, kmalu pa se je po ulici začela oglašati čudovita melodija violine, na odru pa se je predstavil ansambel s pesmijo. Kar hudo mi je bilo, ker smo morali kmalu k avtobusu. Ob desetih zvečer smo ugotovili, da smo še vsi in lahko odrinemo. Za nas je . pot kar hitro minila, ne verjamem, daje bilo tako tudi za šoferja,' ki ni smel zatisniti očesa. V nedeljo zjutraj nas je žive in zdrave pripeljal v Velenje. Po takem maturantskem izletu človek rabi nekaj časa, da pretehta vse, kar je na pod videl. Ostanejo mu lepi spomini na marsikaj, tudi na sošolce, s katerimi si bil zadnjič skupaj- Zato se naj na koncu zahvalim vsem delovnim organizacijam, ki so nam omogočile ta izlet. Zahvalim v imenu vseh letošnjih ma- turantov velenjske gimnazije. Za lep zaključek izleta smo se po Donavi peljali v Derdap. MELITA VOVK 8 NAŠ Č $ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ KAKO V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA JUH V MISLINSKI DOLINI URESNIČUJEJO DOLOČBE »SINDIKALNE LISTE«: Še zmeraj neskladja Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Maribor, je izdelala te dni analizo o tem, kako v organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela občini Slovenj Gradec uresničujejo določila „sindikalne iste". Ugotovitve veljajo za razdobje januar - maj 1974, ker pa so poslale odgovore na anketni vprašalnik le nekatere trganizacije združenega dela s področja negospodarstva, so lahko ocenili uveljavljanje določb „sindikalne liste" le za področje gospodarstva. 25 DELAVCEV JE ZASLUŽILO MANJ KOT 1.345 DIN NA MESEC ,Sindikalna lista" določa, da mora delavec, ki dela >oln delovni čas in ki dosega lormalni delovni uspeh, za-iužiti vsaj toliko, kot znaša 50 % poprečni neto osebni ohodek na zaposlenega v iloveniji v prejšnjem letu. jetos torej v Socialistični re-jubliki Sloveniji ne bi smelo »iti nikogar, ki bi za polni lelovni čas in pri doseganju lormalnih delovnih uspehov aslužil manj kot 1.345 di-aijev. Analiza pa ugotavlja, daje 16 Bposlenih v Gradbenem podjet-ii Slovenj Gradec in 9 delavcev v \jvarni meril Slovenj Gradec za-lužilo manj kot 1.345 dinarjev a mesec. V Gradbenem podjetje znašal najnižji mesečni nebni dohodek 1.042 dinarjev, Tovarni meril Slovenj Gradec a 1.319 dinarjev. V nekaterih drugih organizaci-ah združenega dela pa je znašal lajnižji mesečni osebni dohodek nekaj več kot 1.345 dinarjev, I sicer v Gozdarstvu in lesni in-ustriji Slovenj Gradec (1.350 in), v Tovarni kovanih izdelkov lorenje - Fecro Slovenj Gradec 1.353 din), v Kmetijski zadrugi lovenj Gradec (1.365 din), v Igovskem podjetju NAMA, ZD Slovenj Gradec (1.380 lin), v Stanovanjsko komunal-im podjetju Slovenj Gradec [.410 din) in v Brivsko frizer-im salonu „,Maja" Slovenj tadec (1.434 dim). Najvišji najnižji mesečni oseb-dohodek pa so izplačali v raz-Dbju januar - maj 1974 v To-imi oblazinjenega pohištva Sova oprema" Slovenj Gradec .590 din), v Tovarni usnja Slo-inj Gradec (1.690 din), v Indu-iji dclovnih zaščitnih sredstev revent Slovenj Gradec (1.837 in) in v MERKX Celje, TOZD lovenj Gradec (1.854 din). AKO JE Z IZPLAČILI, KI REMENIJO OSEBNI DOHO->EK? Vse organizacije združenega la izplačujejo za nadurno delo 0 % dodatek, tako kot tudi do-oča „sindikalna lista". Ugotovila je tudi skladnost izplačil odatka za nadurno delo; večina rganizacij združenega dela pri-na za nočno delo 25 % dodale, drugod pa znaša od 30 % do ijveč 50 %. »Sindikalna lista" določa za Jelo ob nedeljah in praznikih 50 % dodatek, v Industriji delov-lih zaščitnih sredstev „Prevent" ilovenj Gradec, v Kmetijski za-Irugi Slovenj Gradec, v Trgovskem podjetju NAMA, TOZD Ilovenj Gradec in v Stanovanjskem komunalnem podjetju Slo- venj Gradec pa izplačujejo višji dodatek, kot bi ga lahko. Izplačila dodatka za deljen delovni čas pa so usklajena s,,sindikalno listo". PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE Veliko usklajenost z določbami ..sindikalne liste" je zaslediti pri izplačilu dnevnic. Le v Tovarni oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec so za odsotnost od 8 do 12 ur izplačevali dnevnico 60 dinarjev, v Tovarni meril Slovenj Gradec pa 70 dinarjev, ..sindikalna lista" pa določa za to odsotnost dnevnico v višini 80 dinarjev. Skladno z določbami „sindi-kalne liste" so izplačila kilometrine, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje ter povpračila za prevoz na delo in z dela, vendar je mogoče ugotavljati kar precejšnje razlike med posameznimi organizacijami združenega dela. TUDI MANJ KOT 100 DINARJEV REGRESA ZA PREHRANO MED DELOM Nekatere organizacije združenega dela izplačujejo regres za prehrano med delom, ki je višji od 100 dinaijev, kot to določa »sindikalna lista". Veterinarska postaja Slovenj Gradec izplačuje 120 dinaijev regresa, Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec pa prizna 7,50 dinaijev za obrok, pri čemer krijejo 100 di-. narjev i* dohodka, preostali znesek pa iz sklada skupne porabe. Manj kot 100 dinarjev regresa za prehrano med delom pa izplačujejo v Gostinskem podjetju ..Pohorje" Slovenj Gradec, v Ko-linski, TOZD Slovenj Gradec, (po 60 dinarjev), v Industriji delovnih zaščitnih sredstev Prevent Slovenj Gradec (72 dinarjev), v Tovarni meril Slovenj Gradec (87,50 din) in v Tovarni usnja Slovenj Gradec (96 din). Dokaj neenotno so določene nagrade vajencev ter odpravnine in nagrade ob delovnih jubilejih, prav tako pa tudi regresi za letni dopust. O teh ugotovitvah pa bomo obširneje poročali v prihodnji številki. NA PRATK0 V Mislinjski dolini1 imajo zasajenih s hmeljem okrog nad 30 ha zemljišč. Računajo, da bo znašal letošnji pridelek v poprečju okrog 11 centov hmelja, ker je man} kot lani. Šolski center Slovenj Gradec še ni končal z vpisom učencev v šolo za prodajalcc. V pjvi letnik srednje medicinske šole so sprejeli 33 deklet, prve letnike ekonomske srednje šole pa bo v novem šolskem letu 1974/1975 obiskovalo okrog 90 dijakov in dijakinj. Organizacije združenega dela iz Občine Slovenj Gradec so, v primerjavi z razdobjem januar - junij 1973, povečale v prvem letošnjem polletju celotni dohodek za 71 %. Dosegle so namreč nad 347 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Število zaposlenih pa je bilo ob koncu junija letos za 9 % višje kot ob koncu lanskega prvega polletja. PO KOROŠKI • Srečanje železarjev - borcev NOV Vsakoletna srečanja članov delovnih skupnosti Združenega podjetja slovenske železarne so postala že tradicionalna. Letošnje srečanje železarjev borcev NOV bo v Kotljah pri Ravnali na Koroškem v soboto, 24. avgusta, nanj pa sc ravenski železarji že skrbno pripravljajo. • Uresničevanje ustavnih dopolnil Ko so na sestanku političnega aktiva občine Dravograd pregledovali samoupravno organiziranost temeljnih organizacij združenega dela so ugotovili, da v nekaterih delovnih organizacijah niso ustanovili temeljnih organizacij združenega dela, pa čeprav bi bilo treba v delovnih skupnosti poglobiti samoupravne odnose. Politični aktiv občine Dravograd je tudi ugotovil, da občinska skupščina in njen izvršni svet še nista izoblikovala in sprejela delovnih usmeritev. • XIX. Koroški turistični teden v črni na Koroškem S slavnostno sejo upravnega odbora Turističnega društva Črna in z že tradicionalnim sprevodom, v katerem so kmetje prikazali stare delovne običaje in domača opravila, se je začel zadnjo nedeljo XIX. Koroški turistični teden v Črni na Koroškem, ki ga je pripravilo tamkajšnje turistično društvo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ravne na Koroškem. V okviru te osrednje turistične manifestacije so v torek, 13. avgusta, v Črni na Koroškem proslavili krajevni praznik. V soboto, 17. avgusta, bo v Črni tekmovanje gozdarskih delavcev ter poskušnja domačih jedi, zvečer pa tekmovanje predic. Razdelili pa bodo nagrade za sodelovanje v akciji za urejenost kraja. XIX. Koroški turistični teden bodo sklenili s srečanjem. KH fBfM iHHHI Trgovsko podjetje „NAMA" Ljubljana gradi v središču Mislinjske doline največji trgovski objjekt - Blagovnico. Po prvotnem programu je bilo predvideno, da bodo Blagovnico predali svojemu namenu že 22. avgusta, ker pa so se dela nekoliko zakasnila, napovedujejo otvoritev za 10. september. Kot smo že nekajkrat zapisali naj znova poudlarimo, da bo Blagovnica ljubljanske NAME v Slovenj Gradcu lahko pomembno vp>livala na nadaljnji razvoj blagovnega prometa tako v občini kot na širšem območju. j PRIZADEVANJA ZA NADALJNJE POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA REK Reorganizacija — toda kako Pred nekaj več kot petimi meseci' so predstavniki temeljnih organizacij združenega dela podpisali samoupravni sporazum o združitvi v rudarsko elektro energetski kombinat Velenje. Čeprav v tem času samoupravno življenje še ni moglo zaživeti v vsej celovitosti, dosledno pa tudi še ni bilo mogoče uveljaviti delegatskih razmerij, pa so se na rudarsko elektro-energetskem kombinatu Velenje vendarle odločili, da bodo preučili samoupravne odnose in samoupravno organiziranost v delovni organizaciji. Na rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje so imenovali posebno komisijo z nalogo, da ugotovi doseženo stopnjo razvoja samoupravljanja in samoupravne organiziranosti v temeljnih organizacijah združenega dela ter da na osnovi ugotovitev pripravi konkretne predloge za poglabljanje samoupravne organiziranosti. Ta skupna komisija, ki jo vodi Erno Rahten, bo še posebej podrobno ocenila zlasti delovanje samoupravnega mehanizma in stopnjo samoupravnih odnosov v največji temeljni organizaciji združenega dela v okviru Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje, to je na Rudniku lignita Velenje. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje pa je na svoji zadnji seji 7. avgusta tudi imenoval dve komisiji. Komisija, ki jo vodi Janko Meh, bo izoblikovala stališča v zvezi z organizacijskimi in tehnološkimi možnostmi za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov v premogovniku, komisija, ki jo vodi Ruiji Kortnik, pa bo izdelala ekonomske utemeljitve k predlogom za poglobitev samoupravnih odnosov in za nadaljnje izboljšanje samoupravne organiziranosti. V okviru temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje deluje 120 samoupravnih delovnih skupin. Pred sejami samoupravnih organov so se sestale vse samoupravne delovne skupine ter preučile gradivo in sprejele stališče v zvezi s predloženimi sklepi. Žal pa delo vseh samoupravnih delovnih skupin, kot je mogoče ugotavljati, ni bilo takšno, kot so pričakovali oziroma želeli. Nasploh pa je mogoče ugotavljati, da zaradi velikega števila zaposlenih (blizu 3.000) v te- meljni organizaciji združenega dela Rudnik lignita Velenje ni bilo mogoče uveljavljati, v obstoječi samoupravni organiziranosti. samoupravljanja in samoupravnih odnosov, kot to določa nova ustava. Ždaj bo treba ali še naprej poglobiti, samoupravljanje in samoupravne odnose ter ustanoviti nove samoupravne mehanizme, ali pa se odločiti za reorganizacijo te največje temeljne organizacije združenega dela v okviru rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje in ustanoviti v okviru Rudnika lignita Velenje več temeljnih organizacij združenega dela. Pred IX. kongresom ZSMS Pred kratkim je bila razširjena seja predsedstva Zveza mladine Velenje. Na njej so obravnavali potek dosedanjih razprav v mladinskih aktivih. Ugotovili so, da je polovica aktivov te razprave že organizirala, vsi ostali pa morajo to storiti do sredine avgusta. Obravnavali so tudi pripombe na statut Zveze socialistične mladine Slovenije in resolucije. Med pomembne pripombe so uvrstili članstvo v ZSMS, članarino in organiziranost študentov. Zadali so si tudi naloge, kijih čakajo do kongresa (to je predvsem organiziranost razprave v slehernem aktivu), med kongresom in po kongresu. Zavedajo sc, da bo treba dosledno uresničiti vse sklepe in dogovore s kongresa Zveze komunistov Slovenije in z bližnjega kongresa ZSMS. Za delegate IX-kongresa so izvolili: Osman Hasič, Jože Hudales, Jože Krebl in Bojan Škarja. Glede na funkcijo v Zvezi mladine Slovenije pa sc bodo kongresa udeležili še Vlado Videmšek, Ciril Greben-šek in Jože Mastnak. Izvolili so tudi delegacijo za poletno politično šolo, ki bo konec avgusta v Ljubljani. Na tej šoli bodo dokončno izoblikovali dokumente kongresa. Pomembna sklepa seje sta bila tudi, da bodo mladi pomagali pri gradnji osnovne šole v Zibiki in organizirali krvodajalsko akcijo. W • Seja skupne komisije za območni družbeni dogovor V sredo, 14. avgusta, se je v Velenju sešla skupna komisija za območni družbeni dogovor. Na seji so obravnavali predlog za valorizacijo kalkulativnih osebnih dohodkov in predlog za spremembo minimalnega osebnega dohodka po območnem družbenem dogovoru. Govorili so o nadaljnjih vsebinskih izpopolnitvah območnega družbenega dogovora ter sprejeli akcijski program dela skupne komisije za območni družbeni dogovor. • W SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika -- mali gabariti - avtomatsko delovanje » - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h š ČAS 9 NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA Biti komunist pomeni odgovornost # NOVICE IZ ŠMARTNEGA PO DOLGEM ČASU SPET PREDSTAVA - Že kar precej časa je minilo od takrat, ko so dramski igralci iz Šmartnega ob Paki zadnjikrat stopili na oder pred domače občinstvo. Tokrat se Šmarčanom obeta zanimiva uprizoritev v izvedbi dramske sekcije mladinskega aktiva. Odločili so se za socialno dramo angleškega dramatika C. Williamsa „Snaha". Vaje za igro vodi Tine Steblovnik s pomočjo Karle Podvratnik. Mentorica celotnega ansambla pa je Ema Hedl. Kljub temu, da je delo precej zahtevno, in da pri njem sodelujejo skoraj sami neizkušeni igralci bo krstna predstava predvidoma konec avgusta. Tudi scena bo delo mladega slikarja Krevseljna iz Šmartnega. ASFALTIRANJE CEST - V teku so dogovori glede sredstev, ki bodo potrebna za asfaltiranje ceste Rečica ob Paki-Podgora. Poleg denarja, ki so ga zbrali občani s samoprispevkom, bodo za popravilo prispevali tudi Vegrad iz Velenja ter krajevna skupnost Šmartno ob Paki. Domačini pa bodo veliko naredili s prostovoljnim delom. NOVI PROSTORI - Dolga leta je v Šmartnem delovala mizarska delavnica, katere lastnik je bilo najprej domače podjetje Oljka in nato Vegrad iz Velenja. Po preselitvi mizarja v Šoštanj je njihove prostore odkupilo trgovsko podjetje Vino. V njih nameravajo v kratkem urediti skladišče za embalažo, ki so jo do sedaj imeli večinoma na prostem. To skladišče bo uslužbencem Vina omogočilo boljše spanje, kajti doslej so bili prazni zaboji in steklenice na voljo tistim, ki so jih hoteli prilastiti na nepošten način. UREDITEV OTROŠKEGA IGRIŠČA - Pred dnevi je prispela v Šmartno pošiljka opreme za ureditev otroškega igrišča. Prostor bodo uredili v bližini osnovne šole, v kateri deluje tudi vrtec. Vsekakor je to za najmlajše prebivalce Šmartnega izredno velika pridobitev, saj so doslej za razvedrilo in zabavo uporabljali le prostore vrtca ter športne objekte šole. J. KRAJNC Vsak človek se v življenju mnogokrat najde na različnih križ-potjih. Katero stran ubere je največkrat odvisno od njega samega, nanj pa razumljivo vpliva tudi okolje. Formiranje človekove osebnosti je tako odvisno od cele vrste različnih vplivov, ki so lahko takšni ali drugačni. In, ko človek zna dobro, zavestno razlikovati med dobrim in zlom ne samo zase, ampak tudi za svojo okolico, gotem bi lahko dejali, da že imamo pred seboj zrelega človeka. Človek, ki svoj lastni jaz podredi v dobro okolju in si z vsemi silami prizadeva ustvariti lepa jutrišnji dan vsem ljudem okrog sebe, človek, ki ne trpi krivic in nasilja - to je človek, ki si je zadel večjo odgovornost, to je komunist. dal še besede, ki sem jih slišal in nosijo v sebi vso resnico: „Ne-katere delavce bi bilo treha opozoriti na discipliniranost. Morali bi se zavedati, da z nedisciplino jemljejo dobrine sebi, ne družbi in ne državi, kot si mislijo." JOŽE TRBOVŠEK, delavec: „Pri vojakih sem obiskoval razne politične sestanke (tudi neobvezne), kjer sem dobil vzpod- Tako sem sama pri sebi poenostavljeno razmišljala medtem, ko so mi v uho prihajala imena mladih članov Zveze komunistov ob njihovem sprejemu v organizacijo ZK GLIN Nazarje. Nekatere izmed njih sem povprašala kaj in kako menijo o sebi, družbi in organizaciji ZK. RUDI ŠVERC, avtoklepar: »Družbenopolitično se udejst-vujem že nekaj časa. Sem član predsedstva mladinskega aktiva v krajevni skupnosti Nazarje, kjer pripravljamo in seveda izvedemo različne akcije od šport-, nih, kulturnih do varstva okolja. Menim, da bi bilo potrebno, da bi imeli za vse mladince različna predavanja, kjer bi se lahko splošno izobraževali in tako bi se brez dvoma vrste članov ZK še povečale. Zveza komunistov je organizacija, ki želi vsem delovnim ljudem ustvariti čimboljše življenske pogoje in zato sem se tudi sam odločil, da postanem njen član. Komunist je lahko samo pošten in zaveden človek. Ob tem bi rad do- budo in veselje do družbenopolitičnega udejstvovanja. Zanima me politično in gospodarsko življenje pri nas in v svetu. Zelo me bolijo krivice, ki se storijo komurkoli in po svojih močeh bi rad prispeval, da bi se odpravile. Menim, da bi morali pri nas posvetiti še večjo pozornost obveščanju. Nezaupanja se običajno rojevajo tam, kjer ni zadostne informiranosti. Mislim tudi, daje prepičla poučenost o naši družbeni ureditvi vzrok, da število članov ZK v GLIN-u ni večje. Za komunista ni dovolj, da ima samo izkaznico ZK. Zavedati se mora tudi svojih dolžnosti, ki jih je sprejel pri vstopu v Zvezo komunistov." NEVENKA FR1ŠKOVEC, telefonistka: „Delam v aktivu mladih delavcev v GLIN-u in m*fV: J i ' ■■ 'šm mladinskem aktivu KS Nazarje. Obiskovala sem tudi politični seminar, kjer so nam med drugim pojasnili tudi vlogo komunista v podjetju. Da sem se odločila za članstvo v ZK je bilo več vzrokov. Predvsem zanimanje za našo družbeno ureditev in želja, da se aktivno vključim v naše družbenopolitično dogajanje. Sestanki bi morali biti bolje pripravljeni, na njih bi morali vsi bolj sodelovati. Predlogi, mnenja in želje prisotnih bi se morale bolj upoštevati. Vzrok manjšega števila članov v organizaciji ZK GLIN je tudi v tem, da se velikokrat še preveč govori in premalo naredi. Komunist je lahko vsak delaven in pošten človek, za avanturiste pa v Zvezi komunistov ni prostora." „ , - MIHA UZAR, avtomeh „Ob desetem kongresu ZK se odločil, da postanem ZK tudi jaz, ker je to res organizacija delavcev. Kot ZK se zavedam svojih dol; in bom storil tisto, kar di od mene terja. Vsi delat morali biti bolje seznanj delom Zveze komunistov bi jo le tako znali prav vrednotiti. Mladi smo m včasih na delovnih mestih i liko zapostavljeni, saj se v sliši iz ust starejših: „Ti mlad, zaslužiš pa toliko ko Takšnega pregovarjanja n smelo biti, saj velja načel enako delo — enako plači Zvezi komunistov bi n biti še več mladih. Komui lahko človek, ki vidi nap in se trudi za ta napredek. Liza Podpečan-1 Rudi Šverc Jože Trbovšek v ' -' - m.-m Nevenka Friškovec « Miha Uzar SEJALI BOMO VEČ ŽITARIC ki Od vetra nacefrani beli obla-so viseli na modri sinjini in njive so se spogledovale s sončnimi žarki, ko sem se napotila med žanjice, ki so vezale zlato klasje v snope. FRANC REBERČNIK. kmet iz Preseke pri Mozirju že petdeset let gospodari na kmetiji in prav toliko let seje in žanje pšenico. Kruha mora biti na domačiji dovolj! Kako je letos obrodilo žito? »Srednje, ne najbolje, ker ni bilo dežja ob pravem času." Kot vidim si pri delu pomagate s stroji? „Tako gospodarjenje je postalo nujno, ker ni več toliko ljudi za delo kot včasih. Imam šest otrok, dve hčerki sta že poročeni, dve hodita še v šolo, ena dela v tovarni. Na kmetiji bo ostal sin." Ali sejete žito samo za domače potrebe ali ga tudi prodajate? »Sejem samo za domače potrebe, prodaja se mi zaradi nizke cene odkupa ne izplača." Kako ste sprejeli ukrep Zlo o podražitvi žita? »Takšen ukrep je bil nujno potreben. Če se bodo na račun podražitve dvignile tudi odkupne cene za žito, sem prepričan, da bodo odslej tudi drugi kmetje sejali več žita. Doslej se toni izplačalo, poslej pa se najbrž bo in tako bo tudi več žita namenjenega prodaji." Kaj je po vašem mnenju za kmetovalca najtežje? »Preveliki davki in prenizke odkupne cene. Vse drugo bi še nekako šlo. Če se bodo odkupne cene v kmetijstvu popravile, bo tudi kmetovanje postalo privlačnejše." l. P. PRIPRAVE NA PRAZNIK OBŠINE MOZIRJE Ž ■ - . I 1 I Taborniki odreda Miloša | Zidarska v Gornjem gradu f 30 let svobodnega slovenskega ozemlja Taborniki odreda XI. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Miloša Zidanška iz Maribora si niso slučajno izbrali svoj letni tabor, pod Menino planino pri Gornjem gradu. Leta 1944 so borci XI. SNOUB Miloša Zidanška po ogorčenih bojih pregnali okupatorja skupaj z drugimi partizanskimi enotami iz Gomjesavinjske doline, kjer je bil prav Gornji grad nekaj časa središče osvobojenega ozemlja. Taborniki so taborili od 1. do 15. avgusta, kjer so poleg urjenja taborniških veščin hodili na izlete v bližnje kraje in se v plavalnem tečaju za neplavalce pridružili vseslovenski akciji »Naučimo se plavati". Na letošnji praznik se Gor-njegrajčani že nekaj časa pospešeno pripravljajo. Osrednja proslava bo 15. septembra v Gornjem gradu, ki je bil pred 30 leti središče osvobojene Gomje-savinske doline-. Odboru za proslavo 30. letnice Gornjesavinske doline predseduje Franc Le-skovšek Luka. V odboru pa so poleg domačinov tudi nekateri tovariši, ki so bili pred tridesetimi leti na čelu partizanskih enot, ki so sodelovale pri osvoboditvi Gornjesavinske doline. Ta osvoboditev je bila izrednega pomena, ne samo za Savinjsko dolino, temveč za vso Slovenijo in zato je prav, da prireditelji načrtujejo proslavo, ki bo vseslovenska. Kulturni program proslave so v celoti prevzeli trboveljski kulturniki, ki so bili na tem osvobojenem ozemlju tudi pred tridesetimi leti. Ožji pripravljalni odbor pa je že poskrbel za prireditveni prostor, prehrano in dobro počutje za okoli 8000 gostov, kolikor jih pričakujejo. • Tečaj za organizatorje rekreacije V gozdni šon na Lokahpri Mozirju je letos že drugi tečaj za organiza-toije rekreacije, ki ga je organiziral Partizan Slovenije v sodelovanju z republiškim svetom SZDL in šolskim centrom za telesno vzgojo v Ljubljani. Te tečaje organizirajo letos že tretje leto in so namenjeni vsem, ki se v delovnih organizacijah in športnih društvih, ukvarjajo s te-lesno-rekreativnim delom našega delovnega človeka. Učni program v tečaju je prirejen tako, da je dve tretjini učnega časa posvečenega praktičnemu delu in le ena tretjina teoretičnemu, kjer kandidati dobijo predvsem navodila, kako čim boljše organizirati različne telesno-vzgojne dejavnosti; seznanjajo pa se tudi s pravili športnih iger. Iz občine Slovenj Gradec in Velenje je nekaj tečajnikov (iz občine Mozirje nobenega) in tako se upravičeno vprašujemo, kje je vzrok za tako slabo udeležbo. Organizirani športni rekreaciji posvečamo čedalje večjo pozornost in zato bo prav, da imamo tudi čimveč strokovnjakov na tem področju. To znanje si v veliki meri pridobijo prav na tem tečaju in ne bo odveč, če bo prihodnje leto na podobnem tečaju še več ljudi iz naših delovnih organizacij in športnih društev. V ŠOŠTANJU Mlad o svoj težava Mladinski aktiv Šošl bil ustanovljen maja tem so mladi Šošta hoteli narediti konec danja po lokalih in nosti mladine. Od so imeh največ p robi« finančnimi sredstvi, blem so ublažili z orgai jo plesov. Ostaja pa želja za lastnim prost Zavedajo se, da si zaslužiti z delom. V mu dela so poudarili nost na področju kull športa. Odločili so se, do s prostovoljnim očistili Pusti grad. računajo na pomoč Šoštanjčanov. V začetku avgusta dinski aktiv sklical po; predstavniki družben tičnih organizacij in ne skupnosti. Zakaj je pogovor potreben, je dno iz vabila: „Vedno bolj očitno da mladinski aktiv Šošta šel pravega sodelovanja! no skupnostjo in ostalil benopolitičnimi organizi Mladinski aktiv Šoštanju potrebo, da na skupnemj ru predstavnikov krajem nosti in dmžbenopolitii ganizacij Šoštanj oceni problematiko in poiščeffl ke za tako stanje ..." i Povabljenih je bilo I stavnikov teh organizacj. je pogovora udeležil I Navodnik, predsednik I konference SZDL Šošta je bilo nemogoče, da razčisti odnose s starejif so to točko dnevnega« stavili na kasnejši datum, bo več dopustov. Seved bili ti krivi, da ni bilo H na pogovoru. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula — Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal do 1. januaija 1973 — Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 2 dinaija — Letna naročnina je 72 dinarjev. — Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fa ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski Ust Novo - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NASl plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ipubliško in državno irvenstvo v plavanju lju je bila zaupana organi-republiškega in državnega stva v plavanju za invalide, tekmovanje bo 17. avgu-irugo pa 7. septembra v :em bazenu v Velenju. Na- stopilo bo 250 tekmovalcev v štirih kategorijah: 25 m-prsno, delfin, hrbtno ter 100 m mešano. Tudi Velenjčani bodo imeli svojo ekipo šestih invalidov. Šverčeva v Na atletskem troboju mladink, ki bo 18. avgusta v Rimu, bodo sodelovale atletinje Italije, Bolgarije in Jugoslavije. Za reprezentanco Jugoslavije bo nastopila tudi članica atletskega kluba Velenje, Andreja Šverc v teku na 1500 m. Šverčeva je letos dosegla že nekaj dobrih rezultatov, zato lahko pričakujemo tudi v Rimu dobro uvrstitev. Pred dnevi je v Linzu (Avstrija) dosegla v teku na 1500 m nov republiški rekord z rezultatom 4:36,2 kar je rekord za mlajše in starejše mladinke. M. V. novim trenerjem boljši uspehi gometaši velenjskega Rudarja si že vrsto let prizadevajo da bi net dosegel vijjji nivo, ki bi ga lahko imeh spričo odličnih za delo. V pretekli tekmovalni sezoni so dosegli doslej če izvzamemo prvo ekipo, ke se žal ni uvrstila v SNL. Lep k so pokazali mladinci in pionirji. Osvojili so naslova znih prvakov; pionirji pa so igrali v zaključnem srečanju za najboljše republiške pionirske enajsterice in dosegli drugo To so spodbudni rezultati mladih nogometašev, ki so po-dobrega strokovnega vodstva. Zato so pri klubu sklenili raz-delovno mesto treneta. Med 16. kandidati so se odločili za ga ŽIVKA STAKICA iz Bečeja. di trener Rudarja je bil igralec. Po poškodbi ko-je posvetil trenerskemu in si pridobil diplomo a. Do odhoda v JLA je 0 vodil enajsterico Beče-so trije njegovi nogome-stali člani zveznega ligaša ne. ter Stakič nam je v pogo-sjal, da se je za Velenje iil predvsem zaradi odlič-igojev za delo in ker želi s ojnim ustvarjalnim de- lom dvigniti kvalitetni nivo nogometa v Velenju, to je njegov poklic v katerem hoče tudi sam uspeti. „V kratkem času mojega dela bi težko dal celovitejšo oceno o možnostih, ki jih imajo velenjski nogometaši. S treningi smo pričeli zagnano. Igralci so disciplinirani in zavzeto izpolnjujejo naloge na treningih. Želim ustvariti ne samo dobre nogometaše temveč tudi dobre delavce in učence in prijatelje. Brez vozniškega j dovoljenjja iik osebnega avtomobila 621-67 Janez Vertačnik je 7. vozil iz Šoštanja proti To-Za njim je iz iste smeri Rajko Godec brez vozni-dovoljenja na neregistrira-in tehnično nepregledanem idu. Zaradi prekratke var-e razdalje se je Godec zale-v avto pred sabo. V tem tre-ku je iz nasprotne smeri pri-al tov. avto KP 227-77 s pri-ico Alojz Maurer. Godca je !o v zadnji levi del prikolice, tam pa na cestišče, škoda na ilih pa znaša okoli on-din. Kriva vinjenost Matevž Melanšek in njegov šolnik Viktor Skornšek sta se ; 7. peljala na neregistriranem tehnično nepregledanem mo-u iz Kavč proti Velenju. V irčah ju je zaradi vinjenosti za-io na desno bankino, po kate ~ se peljala 3 m, nato pa sta ivrnila in padla 5 m po po-l. Potem sta skupaj z mope-obležala na stranski cesti, sta bila hudo telesno poško-na, škode na mopedu je za ,-din. | Po nesreči I odpeljal Srečko Juhart je z os. avtom iB po cesti IV. reda iz Šošta-i proti Velenju. V Gaberkah je ok Simon Steharnik prečkal M. Juhart je zaviral, vendar je oka zadel s sprednjim levim tnikom in ga zbil po cestišču, r je obležal v nezavesti. Po ne-5i je Juhart odpeljal otroka z terjo v ZD Šoštanj. V času, -je mati odnesla otroka v bulanto, je vozniik kljub opo-ilu odpeljal in nesreče ni pri-I Izsledili so ga šele naslednji K Izsiljeval prednost 'ozniK mopeda Dominik ačnik je peljal pio prednostni oški cesti. Pred bifejem1 Rumu je nenadoma z avtobus-l postajališča piripeljal kole-Boro Sarič in izsiljeval pred- nost Klančnik je takoj zavrl, a je kljub temu zadel kolesarja in sta oba padla po cestišču. Klančnik je dobil prelom lobanjskega dna in so ga odpeljali v bolnišnico. Škode je bilo za 200.-din. • Prehitevanje Po cesti Arja vas-Velenje je 5. 8. peljal z os. avtom Karel Kovač. Na klancu v Črnovi je začel prehitevati kljub neprekinjeni črti. Ko je Kovač prehiteval tovorni avto, je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Franc Mažgon. Pri trčenju, je Mažgo-nov avto vrglo v hrib ob cesti, nato pa nazaj nanjo. Škoda na vozilih znaša okoli 1600.-din. • Prevelika hitrost Voznik mopeda Jože Praprot-nik je 3. 8. peljal iz Šoštanja proti Velenju. Pri zavijanju v Pes-jem, je pravilno nakazal smer z roko. Voznik osebnega avtomobila Karel Matijec je pripeljal za njim s precejšnjo hitrostjo in kljub zaviranju ni uspel preprečiti trčenja. Praprotnik je dobil lažje telesne poškodbe. Škode je za okoli 1000.- din. • Vinjenost Voznik tovornega avtomobila Janez Blažič je 5. 8. peljal iz Šoštanja proti Velenju. Ko je v bližini TE Šoštanj pripeljal v nepregleden ovinek, je zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti zapeljal čez sredino ceste. Nato je trčil v osebni avto, katerega je vozil delavec milice Anton Vidner. Pri nesreči je bil avto Vidneija popolnoma uničen, miličnik Vidner pa je dobil lažje telesne poškodbe. Materialne škode je za okoli 60.000,-din. Nepazljivost V križišče Foitove in Celjske ceste je 5. 8. pripeljal s tovornim avtom Ivan Kričej in nameraval zaviti na Foitovo cesto. Pred njim je stal tovorni avto Vinka Dobelška. Ta ni mogel iz križišča zaradi okvare na_ prestavah. Nastala je kolona. Kričej je zapeljal nazaj in trčil v osebni avto Franca Blatnika. Na os. avtu je za okoli 1500.- din škode. VAROVALNIICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTCOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 125 dobrO ohranjen ugodno prodam. Jevšnik Viktor, Paka 14/a, Velenje. NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo, vrtom in njivo v Debru pri Laškem ugodno prodam. Ogled možen vsak dan. Jovan Alojz, Debro 27/D, Laško. STANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom v Petrovčah 40 ugodno prodam. POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno ugodno prodam. Šuster Marija, Sta-netova 26, Velenje. Brez d'obre osebnosti ni dobrega športnika. Vsako zvezdništvo v klubu bom preganjal. Na prvenstvenih tekmah bodo igrali najboljši; tisti, ki si bodo s svojim znanjem in prizadevanjem na treningih to zaslužili. Rezultati mojega dela, pri katerem pričakujem tudi vso pomoč uprave kluba in ostalih se ne morejo pokazati v kratkem času. Prizadeval si bom, da dosežemo dobre rezultate na tekmah in da velenjski nogomet dvignemo na višji nivo, ki ga Velenje tudi zasluži." Novemu trenerju NK Rudar želimo, da bi v svojem delu čimbolje uspel in dodal svoj delež k nadaljnemu razmahu nogometa v Velenju, predvsem pri vzgoji mladih nogometašev. • Nogometni turnir V okviru športnih iger prireja Gozdno gospodarstvo GG Slovenj Gradec tekmovanja v raznih športnih panogah: odbojki, šahu, nogometu, smučanju . . . Sodelujejo delavci, ki so zaposleni v obratih GG. Preteklo soboto je bil nogometni turnir na igrišču v Mislinji, katerega so se udeležile ekipe: Iverica (Pameče), LIP (Mislinja), Iverica (Otiški vrh), Podgorje in mehanična delavnica (Mislinja). Na turnirju se je najbolje odrezala ekipa mehanične delavnice iz Mislinje, ki je premagala vse nasprotnike in osvojila lep pokal. LIP so premagali z 5:0, Podgorje 2:0 in Pameče 4:1. M. V. • Ribiči tekmovali Ribiška družina Paka iz Šoštanja je na velenjskem jezeru priredila veliko ribiško tekmovanje za Šaleško - savinjski pokal. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo skoraj 30 ribičev iz vse Slovenije, je veljalo tudi za republiško prvenstvo. Prehodni pokal je pri članih osvojila ekipa iz Šoštanja, ki je ulovila 563 rib; pri mladincih pa ribiči iz Novega mesta s 120 ulovljenimi ribami. Med posamezniki je največ rib ujel Rudi Mešič iz Šoštanja 330 in tako osvojil prvo mesto pri članih med 87 tekmovalci. Petek 16. 8. ob 17.30 ameriški barvni vestem SAMOTAR IZ ZAHODA Režija: Pol Stenly in Djeri Ho-per. Igrajo: Charls Bronson, Lee J. Cobb, George Kenne-dy, Lois Neeleton. Sobota, 17. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem SAMOTAR IZ ZAHODA Nedelja, 18. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem SAMOTAR IZ ZAHODA Torek, 20. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriška drama DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Režija: Kenneth Loach Igrajo: Sandy Ratcliff, Bili Dean. Sreda, 21. 8. ob 17.30 in 19.30 UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA italijanski barvni film — grozljivka. Režija: Armandi Crispino. Igrajo: Samantha Eggar, Alex Cord, Nada Tiller, Horst Frank. Četrtek, 22. 8. ob 17.30 in 19.30 Italijanski barvni film - grozljivka UBIJA-lec PRIHAJA IZ GROBA Petek, 23. 8. ob 17.30 ameriški barvni vester ROPARJI VLAKA Režija: Burt Kennedy. Igrajo: John Wajne, Ann Margaret, Rod Tajlor Sobota, 24. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem ROPARJI VLAKA Nedelja, 25. 8. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem ROPARJI VLAKA KINOGLEDALIŠČE VELENJE Ponedeljek, 19. 8. ob 20 uri ameriška drama DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Režija: Kenneth Loach. Igrajo: Sandv Ratcliff, Bili Dean ROJSTVA Rodili so se 3. dečki POROKE - Ivan BREZLAN, roj. 1946, šofer iz škal št. 32 in Gabrijela VIDEMŠEK, roj. 1949 delavka, iz Škal št. 17 - Franc KOŠAK, roj. 1951, natakar iz Velenja, Rudarska 1 »i Milena FAN-TINATO, roj. 1951, natakarica iz Velenja, Rudarska - Igor ŠVIGELJ, roj. 1957, delavec iz Pake pri Velenju št. 34 in Stanislava VODONCNIK, roj. 1954, delavka iz Pake pri Velenju št. 34 - Dominik SKOČAJ, roj. 1918, upokojenec iz Petrovč in Antonija PRIGORA, roj. 1915, upokojenka iz Petrovč št. 60 - Boris REZMAN, roj. 1953, strojni ključavničar iz Velenja, Kajuhova 12 in Anica ŠVENER, roj. 1955, delavka iz Velenja, Ljubljanska c. 38 - Vlado ZABUKOVNIK, roj. 1952, rudar iz Kavč št. 3 in Milica KOLAR, roj. 1957, delavka iz Kavč št. 27 - Anton SUHOVERŠ-NIK, roj. 1945, strojni ključavničar iz Podgorja 7- in Sonja LUSKOVEC, roj. 1955, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 7 - Anton PURG, roj. 1948, rudar iz Velenja, Jenkova 6 in Katarina ČAST-VEN, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Jenkova 6 - Jan CASTVEN, roj. 1950, strojni ključavničar iz Velenja, Jenkova c. št. 6 in Božiča PISANEC, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Škale št. 106 - Ljuban BANJANAC, roj. 1951, strugar iz Velenja, Jenkova c. št. 6 in Mira TEPŠIČ, roj. 1953, prodajalka iz Velenja, Šlandrova cesta - Stanislav KOTNIK, roj. 1948, delavec iz Velenja^ Celjska c. 40 in Marija KOTNIK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 40 - Janez PINTARIČ, roj. 1954, kovinostrugar iz Velenja, Jenkova c. št. 6 in Anki-ca KERESTEŠ, roj. 1952, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 68 - Janko PRIMOŽIČ, roj. 1956, traktorist iz Mislinjske Dobrove 69 in Cvetka ZRIM, roj. 1948, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 11 - Božidar DELCNJAK, roj. 1952, električar iz Hra-stovca št. 1 in Angela POD-BEL^EK, roj. 1953, delavka iz Velenja, Tomšičeva 31 - Milan HOJNIK, roj. 1955, delavec iz Velenja, Foitova c. št. 6 in Darinka VRABlC, roj. 1954, natakarica iz Pesja št. 158 - Silvo RAMŠAK, roj. 1953, delavec iz Velenja, Kaiuhova 6 in Dragica VRABlC, roj. 1953, delavka iz Pesja št. 158 - Janez STENŠAK, roj. 1940, kmetovalec iz Florjana pri Gornjem j>radu 5 in Angela STROZlC, roj. 1953, kmetovalka iz Lokovice št. 96 - Franc VRABlC, roj. 1929, kmetovalec iz Sv. Flo- aoštanju 37 - Slavko PETELINŠEK, roj. 1950, strojni ključavničar iz Slovenske Bistrice in Marija STROPNIK, roj. 1955, delavka iz Topolšice št. 205 ZLATO POROKO STA SLAVILA: - Anton MIKLAVŽINA, roj. 1896 leta iz Škal št. 25 in Terezija MIKLAVŽINA, roj. 1893 leta SMRTI JO simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost natanfinost h ekspedtivoost rjana pri Šoštanju 33 in Pavla NAPOTNIK, roj. 1928, gospodinja iz Sv. Florjana pri Šoštanju 33 - Ladislav KODRUN, roj. 1946, rudar iz Šoštanja, Primorska 15 in Cvetka POTOČNIK, usnjarska delavka iz Zavodnje 52 - Jakob VESELKO, roj. 1934, rudar iz Mežice, Onkraj 2 in Antonija SEDL-ŠAK, roj. 1931, delavka iz Lokovice 54 - Milan PIRTOVŠEK, roj. 1946, delovodja iz Skor-nega pri Šoštanju 48 in Marta VRABIČ, roj. 1950, uslužbenka iz Skornega pri - Vincencij SOVIČ, kmetovalec iz Raven št. 43, star 71 let - Marija STERGAR, gospodinja iz Raven št. 138, stara 82 let - Ivan KRISTAN, upokojenec iz Šoštanja, Cesta talcev 4, star 65 let - Ciril KUZMAN, inv. upokojenec iz Arclina 51, star 73 let - Vinko STIPLOVŠEK, kmet iz Rijavice št. 3, star 64 let - Alojz GAJŠEK, inv. upokojenec iz Kristan vrha št. 32, star 69 let - Alojz MORIC, upokojenec iz Brezna 57, star 70 let - Ana ROMIH, upokojenka iz Loške gore št. 2, stara 63 let -Jožefa KRAMER, upokojenka iz Celja, stara 83 let - Štefan BOŽAK, preu-žitkar iz Rogatca št. 9, star 71 let - Matija MARN, kmet iz Gotovelj št. 39, star 70 let -Elizabeta PLANINC, preužitkarica iz Sp. Slemene 4, stara 73 let - Neža JUG, kmetovalka iz Ličenca št. 45, stara 67 let - Ana ZAJC, soc. podpi-ranka iz Žalca, stara 78 let - Jožefa PINTARIČ, gospodinja iz Bizeljskega 141, stara 79 let -Marija TERŽAN, soc. podpiranka iz Škalskih Cirkovc št. 1, stara 89 let - Venčeslav POVŠE, upokojenec iz Velenja, Tomšičeva 26, star 72 let - Vlado CIZELJ, rudar iz Velenja, Jenkova c. št. 6, star 48 let. r hotel paka Gostinsko |ioiljet|e PAKA Velenje Obvešča In priporoča Priporočamo vam, da obifteto restavracijo »JEZERO«, kjer vam*vsok dan nudimo sve-že postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici Igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. ParHja mm GOLFA za vas, vaio družino hi prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoSčite urico kegljanja. Bar ie zaradi adaptacije ta mesec žanr« ČAS ti MIMOGREDE V MISLINJI Za mlade v Mislinji je premalo zabave, še posebej med počitnicami. Prostorov, kjer bi se sestajali, ni. Plese bi lahko preštel na prste, pa bi jih ostalo (prstov namreč). Tako se mora vsak posameznik znajti, kakor pač ve. Želje si z možnostmi povsem nasprotujejo. Sicer pa, kaj menijo o tem mladi Mis-linjčani: Silva ROŠER, (18) dijakinja: V času šolskega pouka imam malo prostega časa, zato se mi zdi, da je kar dovolj zabave - zame, verjetno pa ne tudi za druge, ki jim ni treba sedeti ob knjigah. Zdaj, ko so počit- Ob jubileju šmarških lovce ___ _ _______mmu h ! Letos poteka petdeset let, odkar so se lovci lovske družine Šmartno ob Paki prvič podali na organiziran lov v okoliške gozdove. Ljubezen do narave in zlasti do divjadi, je bila tako močna, da je nekaj navdušencev sklenilo ustanoviti eno najstarejših lovskih družin, ki uspešno deluje še danes. Le med vojno so utihnili lovski rogovi in puške so se zoperstavile drugačni divjadi. Silva Rošek niče, pa vidim, da je zabave pravzaprav malo. Izbiram lahko le med kinom in kakšno veselico. Da mi počitnice zaradi tega ne bi bile predolge, sem en mesec delala na REK v Velenju. Rada bi, da bi mladi v Mislinji imeli primeren prostor, kjer bi se lahko zabavali. Peter MATVOS (20), študent: Med študijskim letom prihajam domov le po enkrat ali dvakrat na mesec. Zadnjega mladinskega sobotnega plesa se komajda še spominjam, tako da še takrat, ko pridem domov, ne grem nikamor. Edino zabavo mi lahko nudijo gostilne, kamor pa ne zahajam. Potrebovali bi prostor, ki bi bil vedno odprt in bi se v njem lahko zbrali. Žal v tej smeri nihče nič ne dela,.tako da bo še precej časa isto stanje. Peter Matvos Med počitnicami pomagam doma, včasih pa zaidem tudi na igrišče, ki je zdaj res lepo urejeno, saj so površine za igranje nogonieta, odbojke in košarke asfaltirane. Vojko VOVK (15), dijak — Ko se začne pouk, imam tudi jaz bolj malo časa. Poleti včasih skočim na igrišče, pozimi smučam. Vesel sem, ker imamo tudi v Mislinji smučarsko vlečnico. Med počitnicami sem en mesec delal v Gorenju, da bi mi čas hitreje minil. Zdaj pa pomagam doma. Včasih grem še v kino, a ponavadi vrtijo dokaj slabe filme. Poleg tega pa tudi ne moreš sedeti samo v kinu. Seveda si želim prostora, kjer bi se lahko s prijatelji zabavah, saj gostilne niso primeren kraj za mlade. i, - - 4 ■HBHhSMBRmiRNMMHM Vojko Vovk Skoraj nimam kaj dodati. Želje vseh ostalih so podobne. Pa se bo kaj spremenilo? Za zdaj ničesar ne kaže na bolje. Se vedno bo za zabavo ostalo kino ob četrtkih, sobotah in nedeljah ter nasvet: Znajdi se sam! - MV - Društvo je pred nedavnim slavnostno proslavilo 50-letnico obstoja na lovski koči v Skor-nem in nekaterim najzaslužnejšim članom podelilo posebna priznanja. Eden najstarejših lovcev in predsednik družine Miha Leto-nja je rad pripovedoval o zgodovini lova v Šmartnem. „Bilo je leta 1924, ko sta Anton Korošec in Franc Klanč-nik — starejši ustanovila naše društvo,/ki je'takrat štelo sedem članov. Pravico do lova so odkupili od kmeta Turineka, ki je imel v zakupu vsa lovišča. Med vojno so prekinili z delovanjem. Leta 1946 pa smo Trauner, Klanč-nik, Žohar, Ajdič in jaz zopet ustanovili družino in nadaljevali z lovom. Vendar je bilo takrat bolj malo divjadi, saj smo na leto odstrelili le tri do štiri srne. Nato se je stanje vedno bolj izboljševalo. Leta 1958 smo z lastnimi sredstvi in z udarniškim delom postavili lovsko kočo v Skornem. V načrtu pa imamo še eno v bližini stare." Kakšno je stanje v naših loviščih sedaj? „Naše lovišče je srednjegor-sko in obsega 2.200 hektarov površine. Največ imamo srnjadi in zajcev, ki smo jih dobili celo iz Prekmurja. Razmnožila se je tudi pernata divjad, za kar ima največ zaslug naš lovovodja Ivan Atelšek. V zadnjem času smo naše gozdne obogatili z damjaki, vendar se bojimo, da nam bodo povzročili preveč škode. Povračilo škode je poleg potepuških psov eden naših največjih problemov." In kako je v družini sami? „Ne more biti bolje. V organizaciji vladata taka disciplina in tovarištvo kot malokje. Danes šteje društvo devetindvajset članov. Vsak od njih skrbi pozimi za krmilnice fazanov oziro- ma za solnice srnjadi. Od oktobra do decembra pa imamo vsako nedeljo skupen lov po razporedu, ki ga določita lovovodja Atelšek in gospodar Krev-selj. Sredstva za vzdrževanje Značke in otroci V Velenju je te dni vzbrstela nova nagradna igra. Umni ljudje so jo namenili najmlajšim: osnovnošolskim otrokom. Na izložbenem steklu velenjske knjigarne Mladinske knjige se je namreč razbohotil lepak, ki ponuja otrokom značke z lepimi slovenskimi imeni (Mojca, Kekec itd), v zameno za nakuplje-ne šolske potrebščine. Vrednost značk raste vzporedno z vrednostjo nakuplje-nega blaga, top lista pa se zaključi pri številki 1.200.—N D. Ce bodo otroci dovzetni za ta nov trik, bodo očki in mamice posušili svoje žepe za dobrih 100 starih tisočakov in nakupili vso potrebno in nepotrebno šaro za šolo, otroci pa bodo vse to s krivo hrbtenico pridno tovorih v šolo, kazat učiteljici in sošolcem. Torej vodstvo Mladinske knjige se je odločilo za nov spodbuden korak, ki bo otroke popeljal v svet potrošniške miselnosti, obenem pa bo to močan impulz za socialno ločevanje v osnovnošolskih klopeh. S tem so odločno posegli v oblikovanje otrokove zavesti in to z načinom, ki se ga ne bi sramoval tudi najbolj zakrknjen kapitalist. VANO GOŠNIK V preddveiju pisarne sem čakala Matevža Požamika, ki je bil na nekem sestanku in razmišljala, kako ga bom predstavila bralcem. Sicer sva se srečala tu in tam in že pri teh bežnih srečanjih spo-znaš, da Matevž Požarnik ni površen človek. S svojim odkritim in preprostim vedenjem, s prepričljivo in prijateljsko besedo si je pridobil zaupanje neštetih ljudi. ndrovo brigado. Po končani vojni sem napravil upravno-politični tečaj in bil na različnih delovnih mestih. Nato sem napravil srednjo gozdarsko šolo in se zaposlil kot re-virni gozdar v zasebnem sektorju gozdov občine Mozirje. Sedaj sem zaposlen pri GLIN TOZD kmetje kooperanti gozdov, poleg tega sem sekretar občinskega komiteja ZKS Mozirje." Matevž Požarnik je ko-, munist že od leta 1946, kar pomeni, da si je že zelo zgo- li in vkorakali v Trbovlje. Rudarski revir nas je že pričakoval. Ko so zazvonili zvonovi (znak ljudem, da prihajamo), so vsi naenkrat izobesili zastave. Ta pripadnost in pozornost ljudi me je resnično ganila." Kateri je vaš najtežji trenutek? Matevž Požarnik Matevž je v nenehnem gibanju. Nič ni pri njem odvečnega. Zdi se, da nobenega giba ne napravi po nepotrebnem. Tudi svoje misli, pa če so še tako globoke -in teh ni malo - pove preprosto, razumljivo, dostopno vsakomur. „No, pa začniva z zasliševanjem," je začel, ko je vstopil in kar takoj nadaljeval: „Rodil sem se pred nekaj manj kot petdesetimi leti kot nezakonski sin kmečke delavke v Novi Štifti. Po končani osnovni šoli me je zatekla vojna kot cestnega delavca. Nemci so me odgnali nas delo v železarno — v Leoben, od koder sem po-begnil k partizanom, v Sla^ daj izoblikoval svoj svetovni nazor in lik pravega človeka. Težke socialne razmere v stari Jugoslaviji so narekovale mlademu dečku, ki je kot odličnjak zapustil šolske klopi in moral nadaljne šolanje zamenjati z lopato na cesti, misli o drugačni in boljši družbi. Zato je Matevž še kako dobro vedel med drugo svetovno vojno, zakaj se bori. In danes, ko so se uresničile mladostne želje po pravičnejšem svetu, skrbi, da se krivice ne bi ponavljale. Nikjer." Katerega dogodka se najraje spominjate? „To je bilo 5. maja 1945, ko smo šlandrovci osvobodi- škodi nobenemu. Bodi odkrit z ljudmi in ne igraj zakulisnih iger. O Zgornje-savinjčanih bi lahko dejal, da so dobri ljudje, ki imajo raje resnico, pa četudi je težka." V čem vidite naš napredek? „V tem, da ima vsaka hiša elektriko, skoraj vse vodovod, cesto. Velikanski napredek je v naši družbeni ureditvi, saj smo pred zakonom vsi enaki." In česa si želite? „Da bi gospodarstvo naše občine doseglo vsaj republiško raven, osebno pa si želim zdravja." Zajela sem sapo za novo vprašanje, pa me je prehitel: „Dovolj je, bolje je malo manj kot več, zato, da se lahko v eni sapi prebere." LIZAPODPEČAN lovišč dobivamo od prodane divjadi, ki jo odstrelimo, kočo pa vzdržujemo z denarjem od prireditev in članarine. Še enkrat poudarjam, da vlada med nami izredno tovarištvo, kar je konec koncev za lovce tudi nujno potrebno." - toHHH v : ■ to * * HB « jjj^f Miha Letonja Vi ste lovec že preko osemindvajset let. Gotovo ste doživeli veliko zanimivega? „Res se mi je na lovih že marsikaj pripetilo. Morda mi je najbolj ostal v spominu romantičen prizor, ko smo se nekega dne navsezgodaj odpavili na srnjaka in opazili enega naših lovcev, ki ga je spremljala žena z lučjo. Na istem lovu mi je bilo dodeljeno mesto na nekem dre- vesu, vendar sem zaspal, sem se prebudil, sem zagl srnjaka v neposredni bližini meril sem in srnjak je p; Legel sem poleg njega in naprej. Zbudili so me nejev kolegi, ker jim nisem takoj vedal, da sem ga zadel." Ah imate kako posebno poročilo za mlade lovce? „Rekel bi jim le to, naj k disciplinirani in tovariški, so njihovi starejši kolegi. Ii se potrudijo že pri izpitih, človek, ki lahko vedno puško s sabo, res mora mar vedeti in imeti tudi precej gih vrlin." Še marsikaj zanimivega j vedal Miha Letonja. Tudi ti lovca poleg drage opreme p stanejo tudi zadnji lovi, ki navadi odvijajo v gosti Toda brez njih ne gre. Ob kapljici in lovskih šalah se tovarištvo, ki je za lovce značilno. Veže jih ljubeze gozdov, do divjadi, vež! dobra volja in prijatelj Zato ni čudno, da je v njih vrstah vedno več mladil bodo še naprej gojili ta ču šport. Naj jim tudi mi ob poni nem jubileju iskreno česti in jih pozdravimo po lo Dober pogled! J. KR Navadne vode, prosim! IHflHHHflHBHHflfllH Pasja vročina. V takem času se človeku najbolj pri kopel. Žeja je še hujša, da bi človek izpraznil cel bazen, f v teh vročih počitniških dneh dobiš povsod dovolj hla pijače. Pa recimo, da si študent in je tvoj žep pr Zadovoljiti se moraš z navadno vodo. Od gostincev res i more nihče zahtevati, da mu postrežejo z vodo. Torej jen odvisno od njihovega potrpljenja in dobre volje. Kako j Velenju? Treba je bilo poskusiti. Zato se z Vladom odpn va na pot v Najhujši vročini. Prva postaja je bazen. Precej se jih namaka v vodi, nekaj jih po: pred senčniki in se zabava na različne načine. Sedeva in potrpežl čakava ob prijetni glasbi. Nič. Potem pride na intervencijo korajži soseda mlada natakarica. „Trikrat dva deci vode, prosim!" Prijazno se nasmehne in obljubi vodo. Res jo prinese dva ko: in ne razjezi se niti potem, ko naročiva še tretjega. Naslednja postaja je Nama. Spodaj na vratih piše: Zaradi dopui v juliju in avgustu ne bo glasbe. Sedeva in že po dveh minutah s mizi ustavi prijeten natakar z beležko v rokah. Lepo ga ogovorim: „Ali lahko dobiva dva deci vode? " „A navadne? " vpraša rahlo začuden. „Ja, navadne, z ledom", pristavi Vlado. Natakar pokima in si zapiše. Takoj dobiva dva kozarca voi ledom. Nato pa hitro k sosedom v bife Paka. Pride nataka' zahtevava isto. Začudeno naju pogleda: „Vode sploh ne strežei Nato pa doda: „Pri šanku". Sploh se nama ne gre za vodo, ] mahneva v Delavski klub in hajdi v senco. Natakarica vljudno vpraša: „Navadno vodo? Kar notri si jo poj naročit." In že hitiva proti kolodvorski restavraciji. Natakarica je pri ženska, malo je začudena, pa vpraša: „Navadne vode? ! SevedJ lahko dobi". Sediva en meter od šanka in res bi lahko stopilaj Toda že stojita pred nama dva kozarca vode. Takale rajža po Velenju človeka res izmuči, tudi lačna posta V naslednjo gostilno Stavel-Pod gradom, jo primahava oboro" sendviči - brez salame in zavzameva mesto v kotu. Natakai starejša gospa in kmalu stoji pred mizo. Olikano poprosiva za vo< razumevanjem naju pogleda in reče: „Lahko. Kar navadne?"! ubogi Vlado iz vljudnosti popije že peti kozarček žlahtne kapljic Potem se enoglasno odločiva, da greva še v bife na avto) postaji. Prisedava k nekemu tovarišu, ki si privošči obilno mali midva pa spet želiva le vodo. Dobiva jo, čeprav se nama zdi, 1 težkim srcem. Zadnji čas je, da zaključiva akcijo. Rezultat je 5:!j ustrežljivejše natakarje. Lahko rečeva, da ustrežljivosti pri Velenjskih natakarjih i manjka. Torej študentje v teh pasjih dneh ne bomo žejni ^ ^ „Ko sem zbolel za hudo revmo in ležal na podstrešju domače hiše. Bila je še tema, ko sem zaslišal nemške vojake, kako se pogovarjajo o preiskavi, ki jo bodo naredili pri nas, ob svitu. Šli so po sosedo, ki naj bi bila za tolmača in začela se je hišna preiskava. Na srečo niso bili najbolj temeljiti, zato me niso našli, pač pa so odpeljali moje kolo." Kaj vam pomeni delo ž ljudmi? „Potrebo. Ljudem skušam vedno pomagati v okviru svojih možnosti. Moje geslo je: Pomagaj vsakomur, ne BODICE ZA ZADN0 STRAN # UGODNA ZNIŽANJA Izgleda, da smo prišli v pravo sezono znižanj in reklamnih cen. Pri Nami, Var-teksu, ERI, Borovu, dobimo znižano poletno konfekcijo, srajce in konzerve po reklamnih cenah, kopalne obleke in letno obutev s 30 — 50 % popustom ... Nekatere stvari se vam res splača pogledati, ker jih boste dobili po ugodnih cenah. Najbrž boste sredi novih podražitev tega prav veseli. • DRAGI VITAMINI V poletnih dneh se nam prav prileže sadje, kakršno koli. Vendar pa miza večkrat ostane brez njega, saj so cene presenetljivo visoke. Na začetku letne sezone smo vsi na tihem upali, da bodo cene sčasoma padle. No, pa smo se ušteli. Že sprehod po naah trgovini ti da drugačno sliko, mo si npr. breskve. Le 1 jih ne želi? Njihove cene j gibljejo od 8 din do 10 d' Na tržnici jih lahko ki kar po treh ah več ce 9 ali 10 din. Na visoke cene na tudi pri ostalem sadju in lenjavi. Vitamini, ki jih [ trebujemo za zdravje, soli rej zelo dragi.