St. 15.
V Trstu, v soboto 15. aprila 1882.
Tefeaj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

»V tklinoatl J* noti
• EDINOST" izhaja viako taboto zjutraj; cena za vso loto Jo 4 gld. 40 kr., z a polu leta 2 gld. 20 Ur. za Setrt lnt:w I gl«l. 10 kr. — Posamozne št ovilko so dobivajo pri opruvnlštvu In v trafikah v Trite po T kr., v Qorlel in v Ajdovščini po 8 kr. — Suroinine, reklamacije in lusarata prejema Opravniitvo •> vla Zonta 5«.
Vsi topiti so poililjajo Uredništvu »vla 8. Llizaro < Tip. Hnala; viak mora biti frankiran Hokonisi im posebne vrednosti io no vračaj ). — /merah (razno vrate naznanila in poslanico) «■> zaračuuiio uo ikm II — prav oen<i; pri kratkih oglasili z. drobnimi črkami so plačuje za vsako besedo .2 kr.	"
Za slovenski narod.
(.Ljudstvo brez narodnega duha ne gospodari nad drugimi, nego jim služi « »Ljublj. Zvon« II. str. 17.
Po stoletnih krvavih bitkah, katere so bili naši slavni pradedje proti krvoločnemu Turčinu v obrambo domovine, zasijala je tudi nam Slovencem na daljnem obnebji našega političnega Živenja zvezdica upanj a, katera nam je do neke dobe le skromno razsvetljevala pot našega na-daljnega narodno-političnega živenja.
Pod vlado cesarja Jožefa II. se je v vse lepšej svitlobi zopet na novo prikazala ta zvezda katera je prve pisatelje In buditelje naroda tistega časa, kakor: Žiga Zoisa, Vodnika, Linharta, Kopitarja i. t. d. vodila po poti delovanja v prid in blagost slovenskega naroda.
In ti možje voditelji, kateri so se večinoma narodili izinej preprostega naroda — kmetiškega stanu, ozrli so se z vsem zaupanjem v to bliščečo zvezdo, ter v blagost svojega naroda porabili njeno blagodejno moč.
Tako je * pravem pomenu besede — prvi vodnik in pesnik slovenskega naroda — Vodnik, porabeč ugodno priliko, slovenskemu narodu, kateri je takrat Še v zibelki zaspanosti in ne-poznanja svoje velike vrednosti počival, zakll-cal: Slovenec I tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega naj prava i. t. d.
Blagi inož je dobro poznal pravi poklic in potrebe svojega naroda, zatorej je bil tudi prvi njegov klic do njega, naj se vzdrami ter napreduje v gmotnem in bitvenem položji. In ta klic njegov ni bil zaman; narod, začuvši mile glasove svojega materinega jezika, povzdignol je trudno od stoletnega jarma tujstva vpogneno glavo, ter iz globočine srca vzdabnol: ali jo res, ali je mogoče I
In na ta klic slavnega vodnika, zavedel se je narod slovenski svoje velike vrednosti; spoznal je svoj vzvišeni poklic, svoje velikanske duševne darove, svoje talente, kateri so do sedaj zakopani ležali, ne prinašajoči mu ni najmanjših obresti, ter začel so gibati, svoje velike duševne darove obrestonosno nalagati, ter delati v prospeh in povzdigo občnega blagostanja, omike in napredka. Ali nekaj je bilo, kar je slovenskemu narodu še vedno kakor črn oblak zakrivalo solnca svetlo luč, katera bi mu svetila po poti njegovega zapričetega delovanja, in ta oblak je bil premajhna samozavest in premalo zaupanja v samega sebe. Zalibog, tla je ta pogrešpk milemu narodu slovenskemu uže v takratnej dobi premnogo škodoval, ter do
Podlistek.
Odlomki iz mojega dnevnika.
(SpUuje Samovlč,) (Dalje.)
Ni minolo mnogo časa, slutili smo vsi, da bo k malu zopet krvav boj; prišel je Kresni dan 24. junija. Tega dne niso nam goreli staro-običajni krosi po visočinah, ampak gorele so v divjem plamenu hiše v Solforinu.
Dva dni pred krvavim bojem na večer je zaukazal stotnik, naj se sestavi patrola, katera pojde Čez vodo v sovražni tabor. Vsak je na-tegnol ušesa, koga pač zadene ta nevarna i pro-drzna hoja. Misli si, dragi bralec, — zadela je prva imena naše uže znano garde in še drugo četvorico, same zvite buče, mej katero sem bil tudi jaz. Takoj smo so pripravili, telečjake smo tako vredili, da jo bilo treba pocuknoti le za vrvico, da padejo raz rame, da lahko hitro tečemo, ako bi napadeni bili. Prijahalo je 7 brhkih ulanc«. , s katerimi smo se otpotili proti velikej reki, ki je mrtvaško tiho tekla. Laško-francoska armada je na desni breg prišla pred uirukoin, in je sprednje straže postavila 110 daleč za roko.
današnjega dne mnogo slabih nastopkov za seboj pustil.
Ali Bogu hvala, v njegovih srcih je vendar zmiroin tlela prava goreča domovinska ljubezen, in za to ljubezen, katero mu je stvarnik v vo-čej inerl, nego marsikateremu drugemu narodu, podelil, poplačal ga je tudi obilo. Poslal mu je sredi temote in nezavesti — prave duševne suše — učenika, kateri se mu je iz njegove srede, iz njegovo krvi, iz njegovih sinov rodil, ter mu 1843. 1. prižgal luč svojih .Novic«, katerih svetloba je Čudežno razpodlla temni oblak poprejšnje nesamozavesti, ter vodila narod slovenski do cilja in konca njegove zadače.
Da, Še danes zajemlje slovenski narod iz nedosežne globočine studenca njegove modrosti, učenosti in vsestranske izobraženosti. ImajoČ pa, vzlasti poslednjo lastnost popolnoma v svo-jej oblasti, bilo mu je tedaj tein lažje na kme-tljsko-gospodarskem in političnem polji delovati v blagostanje narodu.
In slavni mož ni le slovenskega naroda vzbudil iz mnogoletnega spanja, postavil ga je tako rekoč na noge, dal mu delo v roko, ter mu sam pokazal, kako naj dela, uko hoče ke-daj dospeti do večje stopinje popolnosti, na katero so drugi narodi uže zdavnej dospeli.
Zraven kmetiškegs poduka pa mož ni bil pozabil tudi na duševni poduk; tudi na tem polji se je sltaz il skušenega in učenega narodnega apostola.
Ko je kmetič v potu obraza trudil se in obračal grudo zemlje, pripovedoval mu je lepe in podučne povesti, ter mu sem ter tja kako pesenco zapel. Povedal mu je tudi, ako prav je ubog trpin, mučeč se od zore do mraka, da je ven t ar tudi on človek in ima pravico do vseh mu prirojenih, po božjem in človeškem zakonu mu pripadajočih pravic.
Učil ga je ljubiti svoj materini jezik, kazal mu njegovo veljavo in lepoto, ter učil ga tudi zaničevati tiste, kateri zaničujejo njega in njegov jezik. — Učil ga je na dalje tirjati svoje svete narodne pravice, ter se dostojno in pošteno poganjati za svojo sveto narodno pravo; s kratka: učil je narod v vseh, ne le vkmetiških ali gospodarskih zadevali, teinuč lomil mu je tudi tečni duševni kruh, in vzbujal v njem narodnega duha, na katerega perutah naj bi se povzdignol v višavo navdušenosti in spoznanja vsega dobrega in koristnega.
Z veseljem moramo pa zabelježiti, da seme, katero je sejal, nI padlo na golo skalo, ampak v rodovitno zemljo, ter doneslo tisočem i sad. Narod se je vzbudil, začel je pošiljati v šolo svoje sinove, kateri so mu vmovŠi se iz šole
Jaz In vodja konjici sva se poraz u mela, in ker sera jaz bil stareji v službi, prevzel sem vodstvo obeh patrol. Tiho smo se v bojnem re lu bližili groznej reki, ukazal seru našim in konjici: ttM ne govorite 1 da se je lahko slišalo vse okrog nas. Konji so po travnikih šli in ulanci so vedno z sulicami pred saboj dregali v tla, da se ne prevrne kedo v kak graben. Prvi ko-njik se je ustavil ter objavil: Reki je tu. Zdaj so vsi konjlki raz konj stopili in vedli svoje konje za brzdo do vode, ter so z sulicami merili vodo. Bila je globoka, a čez je bilo treba.
—	Jaz sedem na konja k vodji konjice in drugi na drugo konje —; ubogi konjiči so se bali v reko, še bolj groza je bilo nas. Flajšinana in SI upico še nikdar nisem videl, da bi se bila pokrliala, a zdaj sta se oba trikrat pokrižala
—	i molčala. Konjiki so ostrogami spodbodli konjiče in vsi smo bili v reki, ki je tiho počasi lezla. Grozna je bila ta mokra pot, vsak je sapo k sebi ulekel. Vo la nas je nekoliko zanesia, a vendar no daleč, ker ima počasen tok, konjičov glave so se z vode kazale, vse drugo je bilo pod vodo. — Puške snio k višku dizali 7, napetimi petelini, da bi se branili, ako nas bi sovražna straža ob kraju vode ustavila. Breg onkraj se je uže dobro razločil, konji so omagovali, pred
bili prava dika v vseh stanovih, in postali naj srčneji boritelji njegovih pravic.
Število teh narodnih vojakov je rastlo leto za letom, kateri so se z uma svitlim mečem pogumno borili na kmetijsko-gospodarskem, političnem, lepoznanskem in vednostnem polji.
Vsemu njihovemu prizadevanju in naporu je bila vodnica le ena in glivna misel, namreč: slovenskemu narodu pokazati veljavo in lepoto njegovega jezika, vzbuditi v njem narodnega duha, ter povzdignoti ga na višjo stopinjo splošnega blagostanja in omike.
In ako prav pomislimo, kaj je ljudstvo brez narodnega duha, moramo, vzlasti dandenašnji, ko sovražniki slovenskega naroda bolj od ke-daj poprej preže na njegovo pogubo — učiti in bodriti prosti narod, da živo spozna veliko vrednost Bvojega narodnega Živenja, tor si ga tem gotoveje otme.
Vzlasti čitalnic in drugih enakih narodnih društev bila bi v sedanjem položji in času najsvetejša dolžnost, v bodrenje naroda napeti vse svoje moči, ter prirejati času primerno veselice, katere bi z svojim značajem toliko bolj upljivale na čut naroda, ter mu budile narodnega duha.
(Konec prihodujlč.)
Nekatere opazke o srbskem kraljestvu.
(Konec.)
Za hodžo so pobegnole vse boljšo turške družine. — Moram reči, da je mnogo minaretov krasilo Belgrad, zdaj pa Ima Belgrad malo stolpov, ker prav za prav nema mnogo cerkva; samo ena metropoliiska, večja, ena manjša vojaška in ena majhna brez stolpa — to jo vse; kar premore Belgrad v tem obziru, čemer se je čuditi, ako imamo obzir na veliko in boga-boječe prebivalstvo. A pravijo mi, da se Srbi radi križajo, (po srbsko krstijo) a cerkve inalo oRskujejo. Narodni srbski običaji pa so v naj-ožjej zvezi s kultom, blagoslovenja, rotenju itd. je tukaj prav dosti. V Belgradu je več gimnazij in drugih šol, vojaška akademija prav dobra, univerza, učeno društvo, mnogo drugih društev za razveseljevanjc in gmotni napredek, dve banki in še marsikaj zanimivega. Kar se tiče prebivalstva samega, trdim, da je Srbin rojen trgovec in tipus trgovskega mesta ima tudi Belgrad, obrtniki so večinoma Nemci, pravi Svahje, ki so tuk::j uže naturalizirani; oni imajo v Belgradu tudi svojo protostantovsko cerkev, katero jim jo sezidal rajnki knez Mihajlo. Ti
nami sovražnik, mi globokej reki izročeni, gorje nam v temnej noči! — Povelje se je moralo točno Izpolnili, v vojni ni mogoča prevara ali delo na videz, kajti vsacomti gleda smrt v obraz, vsak tedaj ukazu ostro sluša, da ga ne zadene nečastna smrtna kazen. Prvi konj, ki je zadel s kopitom na trdo zemljo, bil je najin; ali breg je bil strm, konj jo praskal s prednjima kopitoma, pa ni mogel na suho, skoraj smo utonili; jaz som pri tej priliki s konja pal, ker se je konj po konci ob bregu vspel, a otel sem se na suho, drugi pa so se spustili po vodi, nižjo prišli na plitvo i na suho. FlajŠman je rekel, ko je s konja stopil: »V vsem ži ven ji še nisem bil v tolikem strahu, ko nocoj, Bog ve, kako pridemo nazaj.« »TihoI« zaukazal sem Flajšmanu, »ako ne, posečem te, tu se ne sine plašljivo govoriti, ali ne veš, kaj veli vojni zakon.« Omolknol je, kajti prepove dano je vsaceinu v vojni plašljivo govoriti, ker to pohujšuje vojake ter jim hrabrost jemlje. Da tudi meni ni boljše pri srci bilo, to si vsak sam lehko misli, toda srčnost so mora kazati, če tuli jo v srci ni. Tiho smo se plazili dalje, zapazili smo daleč tam ognje, konjira je morala prva dalje. Dež jo lil, k ukor iz Škafa, zdaj smo čuli, daje zažvenketala ulančeva sablja, zasačil je laško prodno stražo, in preduo so je
Nemci sicer mej soboj vedno govore nemški, vendar pa ne delajo propagande za »Belch«', kakor naši v Ljubljani, Zagrebu itd., oni temveč trde, da so Srbi in zvesti podaniki svojemu kralju tukaj dobro žive, zarad te^a pa se polagoma* tudi posrbijo, ker njihova deca so vsa uŽe po srb-iki vzgojena. Nemcev jo v Belgradu nad 401)0 in v mestu sliši se prav dosti nemški govoriti, to pa zato, ker tudi mnogi inteligentni Srbi, ki so bili odgojeni v Avstriji, n i Nemškem in Francoskem, radi se ponašajo po ulicah z nemško »špraho«. »lout comme choz nousv. Posebno zanimiv del belgradskega prebivalstva so pa španski židje, kateri imajo lastni oddeb k mesta na spodnjej donavskej strani; ti ljudje so jako dobri in bogati trgovci. Došli so sem, ko so bili prognani iz Španske, tukaj živi nad .'100 družin Španskih Židov, ki mej soboj še vedno neko polomljeno spanjščino govori-, sploh pa so jako patrijotičnl srbski podaniki, vsi govori« prav izvrstno srbski, čudno je le, da niso v dobi nad .'100 let, kar tukaj žive, Še pozabili španjskega jezika. Bogatejši špaiijski židje so jako omikani, ker se šolajo po Širokem svetu; ti ljudje govorć navadno po .1 do \ jezike, posebno dobro pa nemško in francosko. Dokaz njihovega pitrijotizma je ta, da so se v zad-njej vojni bili odlično za srbsko domovino in da so zdaj sklenoli podariti kralju voz vreden nad 6000 cekinov, v katerem so hode peljal na kronanje. Ti Židje dobro napredujejo mej Srbi, a nemški Žid nema polja 11a Srbskem, Srb se ne da slepiti, on je jako previden; oni židje, ki po Hrvatskem Širijo nemško kulturo, v Srbiji ne morejo dobro napredovati. Uzrok temu je tudi ta, da srbskemu kmetu ne sme nihče do neke meje eksekutivno prodati posestva, to je: posestvo srbskega kmeta je le do neke meje zadolŽljivo. Taka postava hi bila pač še potreb-niša na Hrvatskem, nego pa v Srbiji, kder je ljudstvo veliko trezneji in štedljlvejše, nego na Hrvatskem.
V Belgradu živi tudi mnogo Italijanov, in našel som celo 2 gostilnici in eno kavano italijansko; Italijani pa so večidel le začasno naseljeni kot zidarji, stalno naseljenih je manj. Se moram omeniti, da je še zdaj poznati na donavskej strani mesto, kder je stala palača princa Eugena in Laudona, ki oba sta bila v Belgradu po slavnih bitkah proti Turkom, toda zdaj stoje tam magazini in le tu In tam kakšen kamen spominja na one čase. Interesiralo me jo posebno, da si ogledam ludi srbsko ljudsko zastopstvo, skupščino, katera ima svoje seje v lesenjači, provi/.oričnem zidališči, kakor avstrijski parlament. Srbska skupščina ima jako
ganola, bila je glava prekijana. Zadej daleč so se vojaki pri ognji greli in sušili, nič hudega sluteči, ker je pred njimi bila velika reka. Vsi smo se zbrali okrog mrtvega sovražnika in opazovali, kaki vojaki so v taboru in koliko jih utegne biti. Zdaj smo morali mi ostati na mestu, konjica pa je šla tftio po travi gori. Mej tem pa dospe laška patrola proti nam, mi smo v mokro travo legli in koje Šla inimo nas, skočili k višku pred njo i za njo ter jo tiho razorožili. Nevarnost jo raslla, ulanci so tiho pritapljaii nazaj, jaz sem zapovedal, da se moramo vrnoti, Flajšmati jo držal dva Pleinoutezarja in Palčič dva druga, Stupica jim jo puške pobral ter jih nesel v vodo. Vrnoli sino se k reki in peljali saboj vjetnike. Ko do vode dospomo, ukazal sem Flajšmanu, ki so je spet ohrabril, naj jim reče, da morajo lu mirno stati, dokler pridejo drugi naši, Če ne, živi ne ostanejo. — Pripravljali smo se čez reko nazaj in uže smo bili na konjih, kar začujemo laško patrolo blizu nas, kajti zagnali so krik, ko so predno stražo s prekljano glavo dobili in takoj je bilo v sovražnem taborji vse po konci.
m Urno naprej 1« ukažem, in objeja nas je grozna reka, mimo uses pa so žvižgale svln-čenke. Strašna noč je bila to, v roki smo se drug od druzega zgubili, jaz sem zaduji bil,
EDINOST
ttmcrjc, dne 10. aprila.
V	naŠej občini se nah:tja ule n^k ij let sem neka kuga, katere pa do se laj v javnosti še nihče omenil ni Lil. In ta kucra, katera uničuje prvič; človeško zdra\je in drugič: kmetiški bla. gostan in premoženje, ta kuga je neku smrdljiva toda, katero neka postarana vdova in nek stegnen dedec, kateri je zbog svojih neumnih Špekulacij premoŽenje zapravil, pod imenom: tropinovec, siivovec in briujevec, kuhata in ljudem prodajata. Tej kugi je zapadla dne 1. aprila t. I. v premskej občini uže jedn i žalostna žrtev, namreč ubog čevljarček, ki ima ieno in Štiri nepreskrbcne majhne otroko, katerega je omenjenega dne vsled rednega nezmernega uživanja tega peklenskega strupa mrtud zadel.
Kedo bode, pra&am, sedaj skrbel za pet osob, katere niti zemljišča niti svoje lastne hišice ne-majo? Premska občina je sama uboga, a da bi se zapuščenih usmilil tisti, kateri je tega zla vsled prodaje strupa največ bolezni i mogoče tudi smrti družinskega reditelja kriv, ne verjamemo. Nam se zdi, da nova postava, po ka-teroj mora vsak prodajalec žganih pijač razineren davek plačevati, ne bode zadostovala, da se odvrne to zlo, ampak trebalo bi se poprijeti iz-datnišlh sredstev.
To je žalostno, prežalostno, da se mej slovenskim ljudstvom inore še dandenes kaj takega pripetiti. In takim žalostnim prikaznim gotovo ne lio konca, dokler tudi gg. županje z natanjfinim spolnovanjem predpisov o skrbi za zdravje k temu ne prlpomogi: Smerske občine župan je za blagostanje svojih občanov gotovo unet mož, a ga mnogovrstna druga opravila zadržujejo, da mu ni možno marsičesa poskrbeti, kar bi vrlo dobro služilo v prospeli blagostanja, ali vsaj v odvrnenje zla od svojih občanov. Zatorej pa ml na tem mestu okrajni fizikat v Postojni najuljudneje prosimo, naj blagovoli omenjeno stvar natanjčno preiskati, ter kuhanju tega peklenskega izdelka — konec narediti. — Drevje je v najlepšem cvetji, a danes popoludne je po vseh gorah In tudi bližnjih vaseh sneg zapadel. Kaj bode iz tega, vć sain Bog, kateri naj nas obvaruje hudega in podeli boljše čase.
Iz LJubljano 10. aprila.
V	Mozirji na Štajerskem se je osnoval »Sokol« in lo za celo savinjsko dolino pod imenom »Sa-vinjaki Sokol«. — Vrli dečki so to; ta teden so biti v Ljubljani, da so si ogledali orodje našega »Sokola« ter si naročili trobente, obleko In drugo. Članov ima uŽe sedaj nad 100 in denarja so nabrali okoli 500 gld. Tudi zastavo so si naroČili in v Binkoštlh napravijo z nami vred svoj prvi izlet v Zagreb, kamor so itak vabljeni.
Bi li ne bilo mogočo tudi v Trstu osnovati »Sokola?« Delajte, delajte na to, da ga l pri Vas osnujete, videli bodete, da bo »Sokol« imel največjo zasluge za probudo naroda. Hajdite, združite navodno mladež in počnite z delom. »Sokol« bode imel pri Vas obilo uspeha, kajti, ko bode edenkrat nastopil, bode imponlral in člani bodo dohajali sami brc* nasilstva. Ako je mogoče vzdvŽavati se nemškemu telovadnemu društvu ondi, žalostno bi bilo, ako bi se ne upali osnovati in vzdržavati »Sokola« v Trstu. V to društvo bodete zbirali lehko mlade in čvrste junake ter jih tako odtegnete nemčnrstvu in labonstvu. Mi bodemo na to z vsemi svojimi močmi delali, da se ustanovi v Trstu in Gorici, dalje po Koroškem in Štirskem »Sokolova« društva, da potem sklenemo skupno zvezo, koja se ne bode dala nikad razrušiti. Tedaj, na delo. bratje I
Politični pregled.
Notranje dežele.
Denes ste se odprli delegaciji, 18. t. m. pa se olpre zopet dr lavni zbor.
Na Dunaju so se pogovarjali ta teden avstrijski z ogersklmi ministri o predlogih, katere store delegacijam zastran Bosne in Hercegovine. Zahtevali bodo baje 10 milijonov; polovico tega zneska se porabi za stavbo majhnih trdnjav, vzlasti ob Črnogorskej meji. Ustaja je končana, le tu pa tam se še prikaže tropi upornikov, ki pa pred našim vojaštvom vselej pobegne. Vojakov je doli 4"i.i«l0, pa večina dobi k malu odpust.
F. J. M. baron Filipovič, poveljnik na Dunaju, pride vsled lastne prošnje nazaj v Prago, a na njegovo mesto F. Z. M. Bauer z Erdelja.
Minister Taaffeje izdal ukaz političnim go-sposkam, naj zabranjujejo shode, v katerih bi se ščuvalo zoper jude. Prav tako pa bi mi želeli, da prepovć tudi judom in njih prijateljem v časnikih in shodih zasramovati kritlijane, in ščuvati Nemce zoper Slovane. Le judovska ošab-nosi in odrtija je zakrivila, da so se začeli ljudje vanje zaganjati.
Komisija za Sledenje pod grofom Hohen-wartom je nasvetovala vladi, naj se odpravi deželna vlada v Solnogradu ter tedini z deželnim namestnlštvom vLincu. Tudi druge važne prenaredbe v upravi namerjava predlagati, da se prihrani mnogo troškov; mi naglašujemo zopet: naj se odpravite višji sodniji v Gradcu in Trstu, in ustanovi višja sodnija v Ljubljani.
Duhovi, katere so ustavoverci klicali, začeli so se oglašati. Ker so ustavoverci judom v roke delali, prišlo je do tega, da so ti dobili največji vpliv v vseh zadevah političnega in socijalnega Živonja; b časniki so ljudstvo slepili in spridenost mej njega sejali, z bankami i druzimi nečistimi podjetji pa ga molzli in odirali ter svoje žepo polnili. Zato je obubožal kmet in mali obrtnik; ni tedaj čudo, da so na Dunaji pogostoma shodi, v katerih sejudje nad vso mero napadajo. Tak shod je bil 4. t. m. Nek Holubek, rojen Dunajčan, strašno je mlatil po judih, rekel je mej drugim: »Mi smo dali judom pred 34 leti enakopravnost i nadejali se, da bodo hvaležni za ta dragoceni dar, ali naše upanje je bilo prekanjeno. Jud ni več naš sodržavljan, vsilil sejo nam za gospoda, postal je naš mučitelj, naš preganjevaleč, ki nas v suŽne spone kuje. Kristijan se mora oslabiti, uničiti, osramotili! Prišlo je do tega, da se v stolnem mestu kristijan zaničuje, ker se vede, kakor je kristijanu spodobno I V vseh strokah političnega in socijalnega živenja vlada nam jud. Ima li več izobraženosti? Nikakor nel To so njegovi verski in naravni nauki, tisti nauki, ki so zapisani v knjigi »Talmud«. Veste II, kaj je zapisano v teh bukvah? V očeh judov ste vi psi, osli in svinje I«
Vladni zstopnik je po teh besedah prvosed-nika opomnil, da govornik ne govori o predmetu ter zahteval, naj mu besedo vzame, a ker prvosednik tega ni hotel storiti, prepovedal je dalje zborovanje.
Judovsko prašanje je tedaj stopilo na dnevni red, vzbudila in vzgojila ga je ustavoverna stranka, ki ga pa zdaj, kakor vse druge svoje grehe, na vso moč od sebe in — vladi na ramo vali! Če pomislimo, daje bil prvosednik pri tem sbodu glasoviti državni poslanec g. Scho-nerer, eden izmej najhujših levičarjev i nemških irredentarjev, če si pri tem predočimo, da je judovstvo največja podpora levici, potem je pač jasno, da levica nema nobenega načela i nobene morale; njej gre le za vladanje in bogatenje.
demokratičen obraz, večina »kupščlnarjev je oblečena po kmečko; ali vmes so tudi gospodje visoko omikani in fino napravljeni. Kar se tiče govorniške spretnosti kmečkih poslancev, moram reči, da mnogo ku«tkih poslancev še lepše, toč-nejše govori, nego pa gosposki; sliSal sem ene In druge v hudej debati dn* 10. m. m., ko so govorili proti ministru MijatoviČu; češ, naj skup. ščini razloži, dokle je zabredla vlada v Bon-toux-ovej zadevi. Padk je marsikatera pikra beseda, ko je ministerslVo odgovarjalo, da ne more odmah vse stvari razložiti, ampik da to stori po par tednih. Razkačenost radikalcev in Rističeve stranke je postala zarad tega tolika, da so dotični poslanci (okoli 5') na številu) s protestom drugi dan po tej debati zapustili skupščino in da se je morala skupščina Zarad nesklepčnosti razpustiti. V kratkem bodo volitve in boj bo hud, vendar pa ima sedanja vlada veliko večino za seboj in utegne tudi v tem važnem praSanjl zmagati. Čudno je vi leti v Belgradu I po drugih krajih Srbije na tisoče tujih delalcev brez dela, kajti povsod ko nže Kidali železnico, a kar naenkrat je bilo delo ustavljeno in zdaj uže par tednov ubogi delalci postopajo in si pojedajo zaslužene krajcarje! mej temi delalci je mnogo Italijanov, Bolgarov, pa tudi hrvatskih Primorcev. Danes Se nihče ne ve, ali bode vlada sama železnico naprej zidala, ali prevzjme to delo »Lltnderbank« ali kedo. Moramo reči, da je Bontonx-ov padec Srbiji zadal hud udarec in napravil veliko zmešnjavo. Vendar pa mora Srbija še v tem poletji nadaljevati železnico na kietevi koli način. Radikalnem je bila ta prilika povoljna, ker llistič In drugi, kateri se poslužujejo radikalcev. radi bi vrgli sedanjo vlado, katera pa zopet uživa veliko zaupanje pri kralju. Kakor sein se prepričal od bliže, je Srbija premajhna za vse kandidate mlni8terstva in ti večni kandidatje žalibože dralijo stranke tudi po nepotrebnem, da se pulijo mej soboj. Vsak hoče tukaj minister biti In to jo naravno v malej pa tako demo-kratifinej državici, kakor je Srbija. Morda in najbrže ne bi bilo v Sloveniji nič bolje, ako bi obstajala. Vendar pa bi trebala Srbija za zdaj miru, da se t vso silo vrže na delovanje na potu raznega napredka in zatorej lil bilo po tnojem menenji najbolje za Srbijo, da bi užiivala vsaj 10 let zlatega miru, kar pa bo teško mo -goče ▼ očigled sitnosti, s katero je nastopilo slovansko prašanje.
Dopisi.
IZ PadrlČ 3. aprila.
Draga »Edinost«, sprejmi v svoje predale malo vrstic iskrene naše zahvalo onim čč. gospodom, ki 60 blagovolili pomagati po požaru poškodovanim kmetom. Srčno zahvalo izrekamo našemu mestnemu Županu velečestitemu gospodu dr. Bazzoniju, ki je iz svojega Žepa razdelil mej pogorelce 131 gld. in 'JO gld. mej uboge otroke v Padrlčah. Iskreno se zahvaljujemo našemu okrajnemu glavarju, veleštovanemu gospodu Mirkoviču za njegov blagi trud in vsem gospodom kapovilam, ki so po vaseh podporo pobirali. Zahvaljujemo se vsem onim gospodom iz Trsta, Bazovice, Lipice in gospodu Nabergoju, ki so skupaj zložili 81 gld. 40 kr., gospod Gas-perčič je daroval robe za zidanje v vrednosti 20 gld. V vaseh so zložili: v Lonjerji 06 gld. 78 kr., v Gropadi 7 gld. 20 kr., v Trebčah 6 gld. 45 kr., v Banah 4 gld. 90 kr., v Padričah 35 gld. 80 kr., mestni župan je poklonil 131 gld. Skupaj 313 gld. 35 kr. Hvala vsem v imenu obdarovani h pogorelcev	Josip GergiS
k&povila iz Fadrlč.
prišla sva s tovarišem in konjičem sredi vode na plitvo, nobenega nisva Čula, bal sem se, da jih je voda odnesla, toda ni se nobeden naše garde zgubil. FlajŠman je prvi raz konja pal, ter se mu za rep prijel in otel; Stupico in Palčiča in druge tri je voda daleč zanesla, a prišli so tudi na subo. Jaz in inoj ulanski tovariš, brhek Poljak, nisva znala kam krenoti, on se je popolnoma /gabil, da ni znal, kde jo naš breg, i kde sovražnikov, a jaz sem to dobro vedel, ker ini je tok vode naznanjal. Vnovič se spustiva v globoko vodo, konj je zgubil pogum, razgetal je in kopal s prednjima nogama, ostroge so ga primorale dalje. — Za nami se je vedno bliskalo iz sovražnih pušk, konj se je obrnol navzdol po vodi, strah je preletel oba, ostroge niso več koristile — pogreznol se je; jaz sem se spustil raz konja in plaval v polnej vojaškej opravi, puško na rami sem na jermenu nosil — daleč meje voda nesla, čutil sem dobro, da se mi noge zapletajo In me obleka v dno vleče, toda porabil sem vso moč, plaval sem urno, da sem se na vodi obdržal. »Hvala Bogu!« rekel Kem, poprijemši se veje na bregu, a ko sem se hotel na suho pognati, odtrgala se je, i ž njo velik del brega, ki je izpodjeden bil, in
malo je manjkalo, da ni tudi mene podsulo. Zopet me je dalje reka nesla, in uže sem si mislil, da bo treba utoniti. Vzdahnol sein: »Ah, tako daleč od svojih moram tu poginoti v vodi, ne na bojnem polji!« V tej obupnosti trčim ob Štor, hitro se ga oklenem, otdahnein se polagoma — potem pa skobacam vtrujen na suho. Z desnega brega so še vedno streljali nanas.azadeli niso nobenega. Kde sem? ogledujem se okrog in okrog, nobene žive duše ni tukaj, ni Flajšmana, ni Stupice, vse me je zapustilo, gotovo so me uže za zgubljenega imeli. Jaz korakam po levem bregu navzgor, vse je bilo tiho; kakor blisk plane kojnik k meni kričeč: »Stoji« in mi skoraj svojo sulico v prsa porine. »Dober prijatelj« odgovorim in povem parolo tistega večera. Takoj me je spoznal, bil je načelnik patrole ter mislil, daje sovražnik čez reko prišel; razposlal je svojo konjico hitro gori in doli na ogled. V tihem pogovoru sva korakala do mesta, kder je moje lovce pustil. Tu sem takoj vprašal, če so so vsi oteii. Vsi so bili veseli, ko so me zopet videli, posebno pa moj sluga Flajšmam. »Per mej zeleni, gospud oberjeger, če zdaj niste po-ginoli, pa nikdar ne boste, per mej dunaj, tako smo žrli to prokleto laško vodo, kakor bi ne
bili uže dvajset let nič pili, škoda, da ni bilo vino ali šnops, potem bi se pa še kopal v njej do konca sveta.« »Puške poskusite«, — ukazal sem — »če so še za rabo«, in vso je bilo v redu, voda ni do prahu prišla, ker so bile krogle z lojem dobro namazane. Zdaj se oglasi Štu-pica: »TI, Flajšman, vedno si pogumen in norce briješ, to pot si bil pa prokleto tih, mislim, da si se bal iti v krtovo deželo.« »Molči Stupica, nikar me ne draži, per mej dunaj, kedo bi se ne bal, skrbelo meje, kedo bo za mano dedoval.« »Saj nemaš ničesa;« reče mu Palčič, »saj ne veš, kde si doma, numara je bila na hruški, In kar je veter to podrl, pa nemaš vraga.« Še bi besedovali bili, ali prestrigel sein jim besedo s tem, da sem zaukazal odhod.
Tresli smo se od mraza, zobje so klepetali kakor v mlinu, jaz sem bil posebno utrujen in omamljen od vode, ker sein se tolikokrat potopil. Prišli smo v tabor po polunoči ob dveh. Vse je strmelo, ko sem poročil, da stoji onkraj brega k večemu en bataljon pešcev ter kako so postavljeni. Po navadnih vojaških ukazih smo šli k našej četi, da počijemo. Ko smo odložili orožje, šli smo se sušit k ognju, ki je bil za nekim nasipom. Flajšman je začel po navadi
Duiiaj&uje bodo piihoinj« leto praznovali dvestoletnico, kar »o bili Turki, ki so Dunaj oblegli, pri tem mestu potolčeni. A dunajski mestni očetje so Lili v druge homatije tako zapleteni, da so na to Čisto pozabili i še le naučno ministerstro je moralo to »tvar sprožiti; ono je razpisalo troje daril po 2000, 15'JUin luOO gld. za načrt spomenika, ki bi se postavil v stolnej cerkvi sv. Štefana.
Novo papirnato rento ta 37.565,158 gld. je prevzela kreditna banka z Rothschildom po 92.12'/,. To je zato pomenljivo, ker so ustavoverci trdili, da sedanja vlada nema zaupanja pri denarnih zavodih.
Dogovori naše vla le z ogersko zastran \nižan» carine Trst in Reko se vspešno vrše bolo in k malu končani. Praški trgovci pa se upirajo tpj znižanej carini ter so trgovinskemu ministru poslali posebno deputacijo o tej zadevi. Oni so namreč v zvezi z velikimi hamburškimi trgovci in posredujejo trgovino s kolonijalnim blagom; znižana carina pa hi to posredovanje uničila.
Madjari so silno razkačeni na nemlki»Schul-verein*, v Berolinu porojeno dete, ki hoče sejati tudi mej njimi strupeno seinc. Hudo ga obsojajo, ker nema nobene pravice vtikati se v ogerske zadeve. Madjari imajo prav, da ne trp6 kukavičnih jajc v svojem gnezdu. O tem Jih moramo posnemati tudi mi Slovenci.
Zadnji boji v Krivolji so bili prve dni tega meseca. Po noči od 1. na 2. t. m, so se lačeli pomikati vojaki od morske strani proti Dragalji, Zagvozdku in Belej gori, da vstaše z visočin spode. Glavni napad je bil 3. t. m.; uporniki so se v začetku pogumno branili, a po l1/« ure grajajočem boji so uvideli, da so v nevarnosti ter to pobegnoli proti Orjenu, od kodar so se po drugej poti skušali zopet vrroli, kar se jim pa ni posrečilo. Imeli so veliko izgubo, vojakov je bilo osem ranjenih.
3. t. m. so po kratkem boji posedli naši vojaki Mačjo planino in 4. Belogoro v Krivošji. Uporniki so ubegnoli proti Gradovini in Gredi. 4. so upornike izgnali z Lisca ter zasedli Vuči zub in Orjen. Vojaki so prodrli do črnogorske meje in pozdravili črnogorski kordon.
V	Hercegovini so ujeli uporniškega vodjo bega Hamdiča.
Vnanje država.
Časniki poročajo, da pride srbski kralj letos poleti obiskavat naiega cesarja, ko bode popotoval v Moskvo h kronanju ruskega carja.
Zopet se govori, da ruski car k malu po kronanji obišče naiega cesarja; ne vemo, koliko je na tein resnice, gotovo pa je, da zastran shoda naiega cesarja t italijanskim kraljem še nobenih dogovorov ni bilo.
V	Črnej gori je tri tisoče otrok in starcev iz Krivofija, pa prav malo za vojno sposobnih mož. Črnogorski knez je k sebi poklical vstaške vodje ter jim Bvetoval, naj se po Ivržejo.
Kne\ Gorlakov seje vsled bolehnostl in starosti odpovedal ministrovanju ia vnanje posle. Ruski car je to odpoved sprejel ter je bil na njegovo mesto imenovan Oiers. Ne le ruski, temuČ tudi nemški in avstrijski vladni časniki so to Imenovanje prav sočutno pozdravili, ker je poroštvo, da Rusija neče vojne, ampak želi, da se ohrani mir.
V	juinej Rusiji je bila žopet rabuka zoper jude. V mestu Ananjev blizu Odese, napali so kmetje v nedeljo 2. aprili na sejmu judovske prodajalnlce ter jih porušili, tudi v Valegozovu so razrušili 30 judovskih prodajalnic in 80 hiš.
Na Francoskem hoče sedanja vlada uvesti brezverske lole, Vsled tega je velika agitacija v deželi, katoličami se pogumno branijo.
burke uganjati, pripovedoval je namreč, da ga je v vodi neka velika riba za nogo zgrabila, pa mu je le peto od čevlja odtrgala. Pil je iz svoje čutare na vso moč, tako tud njegovi tovariši, ker so prej v velikem strahu pozabili na rum, Flajšman pa seje izgovarjal, da gaje hranil za zdaj.
Popoludne pa je bilo zapisano v brigadnem in bataljonskem povelji: »Vodji patrole od 4. kompanijo, višjemu lovcu Samoviču in vsem dotičnim lovcem in konjici izrekam za njih trud in točno izvršenje službe svojo zahvalo. Rodič g. m.« »Per mej dunaji« rečo Flajšman, »ml smo kavi ji, kaj to, škaf šnopsa pa cigar, to bi bilo še boljše,je li Stupica?« Štnpica seje modro razkoračil pred njim in mu odgovoril: »Ti si govoril.« Palčič pa je grizel skorjo 50 dni starega kruha, katero je v telečjaku našel, ter obraz tako zateguol, da smo se mu vsi smijali.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
Turtija pošilja mnogoštevilne vojaške &to I na Balkan, kakor bi hotela oproščene dežele i zopet podjarmiti. Nemčija in Avstrija boste tedaj zahtevale odgovora, žaluj se zbira vojska ter dela nevarnost evropskemu miru.
V	Egiptu so javne zadeve tako zamotane in v takem neredu, da se je najhujšega bati. Zadnji teden so zopet prišli na sled zaroti, v katero so vpleteni visoki vojaški častniki, ki so hoteli odstraniti Arabi pašo. Numestni kralj nema nobene moči, ampak delati mora, kakor mu ukazujejo vojaški mogotci, ki prav pridno praznyo državne blagajnice i svoje žepe polnijo. V Egiptu vlada neka anarhija, katera se konča z versko revolucijo muzelmanov zoper Evropejce, ako evropejske velevlasti za časa tega ne ubranijo.
V	Algiru so Francozje Bu Amemo popolnoma potolkli; on sam je sicer ušel, ali Francozi so znjeli večidel njegove vojske, Živela, in tudi 30 njegovih žen.
DOMAČE STVARI.
VKokoftt nadvojvodlnja* Marija Antonieta je odpotovala iz Barkovelj v Bruk na Štajersko. Pred odhodom je podarila občanom v dobrodelne namene 70 gold. — Da bi se k malu vrnok« I —
Izvrievalnt odbor na razstavo je razglasil pravila, po katerih imajo razstavljale! pri pošiljatvi blaga ravnati — ia-libog samo v nemškem in laškem jeziku. Naj se oglasi za nje, kogar stvar zadeva. Posnemamo iz njih le to, da se mora blago od 5. junija do 15. julija v Trst poslati, in to pod naslovom izvrševalnega odbora za razstavo £»Exe-cutiv-Comite f. d. Austellung«) — V drugem ratglasu pojasnuje odbor področje v zadnjej številki omenjenega glavnega opravništva (General agentur), katero bo blago sprejemalo, nadzorovalo, prodajalo, i. t. d. — V tretjem ratglatu priobčuje odbor vodila, po katerih se bodo ravnali pri prisojanju premij. Razstava obsega 25 otdelkov, in za vsak otdelek se bo imenovalo 7 sodnikov, katere potrdi protektor nadvojvoda Karol Ludevik. Premije se bodo delile konci razstave 30. septembra. — Zadnji čas se je toliko razstavljalcev oglasilo, da je iz-vrševalni odbor uže zdaj v strahu, kde dobi dovolj prostora. Čedalje veči pozor vzbuja razstava po vttk avstrijskih deželah, in vse kaže, da bo imela velik uspeh. Pa tudi trolkov bo mnogo več, nego se je spočetka računilo. Slovencem še to priporočamo, naj priskrbe za svoje blago razen nemških in laških tudi slovenski napise, kajti odbor jih dopušča!
Kalalo* tržaške razstave uredi nek Rudolf Mosse iz Berolina. Izda ga v nemškem in italijanskem jeziku, v prvem v (J0U0, v drugem v 6000 iztisklli, Da se Berolinčan in tudi razstavni odbor ne meni za slovensko izdajo, temu naj se čudi, kdor hoče.
Trfolkef« mestnega iastopa gospodarstvo je neznosno. Mesto ima, to vsakdo ve, premalo morskih kopelj. Zdaj ste hoteli 2 društvi napraviti nove kopelj i v Bar-kovljah in pri sv. Andreju, toda mestni zastop jima stavi tako stroge pogoje, da iz novih kopelj ne bo nič.
Komisija, ki se peča s tem, kako bi se Trstu priskrbela potrebna voda* izdala je zopet poročilo o tej stvari. Ona priporoča, naj se navede iz Bistrice 12.001) Iz Reke najmanj 28.000 kubičnih metrov vode| kar bi zadostovalo domačim, javnim In obrtnim potrebam. V drugo vrsto stavi načrt zastran navoda reke Rižan in v tretjo Timava, nazadnje pa priporoča, naj se vsa ta stvar Še odloži — Ce pojde to tako dalje, smemo sklepati, da ta komisija vbo to nujno stvar zauleče — ad graecas calendasl
Hišni najemni davek. Tržaški magistrat naznanja, da se je v posameznih ka-tasiralnih občinah v Kadinu, Čjarboli spodnjej in zgornejej in v Škorklji nad polovico hiš po 2 postave od 9. februarja 1882 v najem dalo in da so tedaj te hiše podvržene hišnemu najemnemu davku. Hišni posestniki so tedaj dolžni, hišno najemnino naznaniti c. k. davkarskej upravi.
„Narodni dom«*. Danes zvečer ol> 8. uri bo v tržaškej čitalnici zbor raznih tržaških slovenskih društev, v katerem se izvoli ožji oibor katega namen bo nabirati doneske za »Narodni dom«. — Občni zbor tega društva se je moral zarad ljubljanskih mestnih volitev odložiti na 30. t. m. — Tudi v Srbiji nabira darove mej Slovenci znani rodoljub z Goriškega, gospod Janko Vukasovič-Stibil, srbski oficir v Belgradu. Mi želimo, da bi se mu posrečilo prav doHti nabrati, saj v Srbiji je dosti Slovencev v dobrih službah, in mej Srbi so tudi taki dobri Slovani, kateri ne odrečejo podpore bratskemu narodu.'
TriaHko irdnjavnookroije se ima
omejiti. Kakor se nam je poročalo, bile so te dni zadevajoče preiskave v Trstu.
GO bolnih in ranjenih vojakov
je zopet zadnji vtorek pripeljala vojna ladija «Gargnano» iz Dalmacije v Trst, kder so jih sprejele in okrepčale gospe podpornega društva in veterani. Prepeljani so bili v vojaško bolnico.
Ka$ domaČi polk Weber, tako se pripoveduje, vrne se še ta mesec iz Hrcegovine v Trst.
Ilelalsko podporno društvo. Oni
g. udje, kateri se hočejo jutri veselice v Gorici vdeleŽiti, naj se oglase v društvenej dvorani še danes zvečer.	Odbor.
Cerkveno petje pri sv. Jakobu
je prav slabo, vseh pevcev je 5, reci pet in Še ti nemajo poduk i v petji. Do predlanskega leta so plačevali ti požrtvovalni pevci sami učitelja, da jih je v petji uril. Od pevcev se pa ne more zahtevati, da bi sami učitelja plačevali, ker so ubogi okoličani in rokodelci. Zdaj pa, ker nemajo več pevskih vaj, oslabelo je petje, to se umeje samo ob sebi. Za cerkveno petje mora skrbeti v prvej vrsti g. župnik. Lepo cerkveno petje privabi vselej polno pobožnega ljudstva v cerkev; to nam dokazujejo druge fare, v katerih se za petje skrbi. Priporočamo č. g. župniku, da se pri fari sv. Jakoba kaj stori za cerkveno petje, ker to želi vsa fara.	Več faranov.
Moydove vožnje v Ameriko. O teh se piše »Politiki« iz Chicagato le: Avstrijskega Lloyda parnik «Achllles» je dospel 3. marcija v Novi Jork dobro naložen in pripeljal mnogo popotnikov. 10. inarclja je zopet v Trst odplul in po njegovej vrnitvi Lloydovo vodstvo določi, ali se ima redna vožnjo ustanoviti ali ne. Lloydovo glavno agenturo prevzame v Ameriki Hugo vitez Frič, avstrijsko — ogerski konzul v Novem Jorku.
Vožnja Trst — Novi Jork ima pomenljivo bodočnost, ker trgovina z državami na sredozemskem morji se vedno širi in Izseljevanje iz Italije je velik faktor. Za Ameriko je zelo važna stvar to, da bi Lloyd z vožnjo na vshod, v Indijo, na Kitajsko itd. lahko Novi-Jork ne-posrednje zvezal s temi otdaljenimi kraji in posredoval v one kraje velik del prometa, kateri imajo zdaj Angleži v rokah. Avstrijskim trgovcem bi svetovali, naj se nekoliko bolj ozirajo v zedinjene amerikanske države.
Tramvaj. Od 11. aprila dalje se je ustanovila voznina na tržaškej tramvaji tako, da se plača od ene do druge postaje 4 kr., za dve postaji G kr. in za tri ali več postaj samo 10 kr. Ta preinemba je ljudstvu všečna, ker je cena jako niska.
Vreme smo imeli do velikonočnih praznikov jako lepo in prijetno; cvetna nedelja je bila v pravem pomenu besedo cvetna; na veliko nedeljo pa se je pooblačilo in veliki ponedeljek popoludne je bil openski vrh snegom pobeljen; na Krasu in po drugih krajih, tudi v nekaterih krajih Istre, padel je sneg. Jasna noč od vtorka na sredo je zelo škodovala sadnim drevesom, tu i tam tudi trti; na poljih menda ni škode, natančnih poročil še nemarno-
Hrtvo truplo J. M. Bitjaka so našli 8. t. m. v gozdu pri Dolini v nekej mlaki. Ne ve se Še, ali se je tu zgodilo zločinstvo ali nesreča.
Ciosp. Fantke gimnazijalui vodja v Gorici, ne realkin, kakor smo po pomoti zadnjič poročili, izgovarja lu zagovarja se v «Triester Zeitung« o zadevi g. prof. Urbančičevega pogreba in nemškega «Schulveralna». Nam se prav smešna zdi trditev, da bi g. U. znan narodnjak, ud čitalnice in podpornega društva, na smrtnej postelji bil želel na svojo rakvo zgoli nimike napise I To veruj, kedor hoče, mi ne moremo. Namen *Schu Iver sina* pa je vsemu svetu jasen, — čemu bi se tedaj zakrival ? Mi prašamo samo to: G. Pautke, kedo jo ustvaril ta •Vereint» Možje fakcijozne opozicije. Zoper koga? Zoper ininisterstvo TaafTe, ker je proglasilo, da ne bode več dopuščalo Slovanov na steno pritiskati, ampak da Loče narodno enakopravnost izvršiti tudi v Soli. — Vodji gimnazije, vzlasti pa take, katere učenci so Slovani in Lahi, nI spodobno staviti se v vrsto opozicijonalnih agitatorjev, ker šolska discipiina pod lem trpi, Pomenljivo je tudi to, da je glasilo g. Pantkeju slovanožrtna »Triest. Ztg.« — organ fakcijozne opozicije v Trstu. Povej mi, s kom se pečaš, in jaz ti povem, kdo si.
Mpored slovesnega otvorjenja bralnega In podpornega društva V tiiorl«*!, ki se bode vršilo jutri, je ta le: Predpoldue ob D. uri zber6 se p. n. društveniki v društvenih prostorih na Travniku, od koder se napotijo na Kostanjevico. Tain bo ob 10. uri slovesna sv. maša. Popoldne točno ob 5. uri so začno veselica pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem pa v dvorani restauranta «Ali'Europa« v Stabile-jevi hiši na Travniku in se bo vršila po tem le spo-
redu : 1. .Slovanski stopaj« vgl. Čibnlka. 2. Pred* sednikov pozdrav. 3. »Slavčev spev« poje zbor.
4.	»Poslziig-Conzert* polka vgl. Ziinmprmann.
5.	»Domovina mili kraj. poje zbor. 6. «Evviva Gorizia. stopaj vgl. Nejedly. 7. Sto Čutiš« poje zbor. 8, «Am Nekarstrande« Polka Mazurka vgl. Straiigs. 9. «Pri zibelki« poje zbor. 10. •Boccacclo* Polka francaise vgl, Suppi. II. .Jadransko morje« poje zbor. l.\ »Banovci« stopaj vgl. Zajec. Petja se bodo deležili domači pevci in Iz okolice. Godba bode veteranska iz Prvačine. Vstop je dovoljen samo društveni-kom in povabljencem in njihovim rodbinam. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni doneski. Čisti dohodek je od men jen za društveno zastavo.
Volitve v ljubljanski mestni SVet so se vršile 11. 13. in 14. t. m. i narodnjaki so zmagali v vseh treh razredih tako sijajno, da tega največji optimist ni pričakoval. Ljubljana je umila svoje lice, zopet je bela i dična matuška, katere se veš slovenski narod veseli ter jej čestita k slavnej zmagi. Odzvonilo je nemčurskemu gospodarstvu v Ljubljani za večne čase; iz groba, v kateri je položeno, ni vstajenja! In ko bodo prihodnje leto nove volitve v deželni zbor, pade zadnji trohljivi steber in mir bo v deželi 1 — 11. t. m. je volil tretji razred, vdeležilo se je 21« volilcev in bili so izvoljeni narodni kandidatje: t. N. Ilorak \ /S.5, dr. Valentin Zamik \ 182 in Ican Hribar t 180 glasovi; nasprotni kandidatje so dobili 3S, 30 in 3 5 glasov. — 13. t. m. je bila volitev v drugem razredu, vdeležilo se je 572 volilcev in bili so izvoljeni narodni kandidatje: Peter Orasselli i 328, F. Pototnik t 323 in A. Bajer t 313 glasovi. — Najhujši boj je bil včeraj v prvem razredu. Izvoljena sta bili narodnjaka J. Kular in dr. Mole in nemškutarja Supan in Lukman. Narodnjaki ima jo zdaj v mestnem zboru večino, njih je 16, nemškntarjev pa 13. Ljubljana je tedaj naša; Živela bela Ljubljana I
Mnogo slovenskih občin je zopet poslalo državnemu zboru prošnje, da so uvede slovenski jezik v sreinje šole in urade ter premesti graška višja sodnija v Ljubljano.
Slovenski poslanec vitez »cbneld je po dolgej bolezni popolnoma ozdravel, in se bode zopet vdeleževal zasedanja državnega zbora. To je vesela novica.
'Glasbena Matica« v Ljubljani bo imela 20. t. m. ob 6. uri zvečer občni zbor. Program ; i. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo o IX. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarjenji. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj biti 12 v Ljubljani, In mej njimi so zaznamuje posebe prvosednik in blagajnik. 5. Posameznih članov nasveti.
■ Zvonov« X. je v Slov. Narodu priobčil to le vabilo: «Te dni pošljem mej svet zvezek svojih poezij. Knjiga bo deset tiskanih pol debela, s prav krasnim in močnim papirjem, ka-kerŠnega ni imela do zdaj še nobena pesniška zbirka slovenska. Cena bode zvezku po jeden goldinar. Slovence, ako som si pridobil mej njimi kaj čitateljev iti prijateljev, vabim s tem prijazno na naročevanje. NaroČila z naročnino vred naj se blagovoljno pošiljajo založniku g. Ignaciju Oruntarju, c. kr. notarju v Logatci, pri katerem jedinem se bede dobivala knjiga. Ob jednem prosim si. občinstvo, zlasti gg. bo-goslovce, dijake, pa tudi druge ob jednem kraji Živeče rodoljube, da bi si blagovolili knjižico skupno naročevatl, da s tem gosp. razpošiljatelju olajšajo trud.n To vabilo pač ne potrebuje priporočila, ker divna lepota X. pesnij je sama najgorkejše priporočilo.
Ciorldki gospodarski list donaša v tretji'j štev. te le sestavke: 1. Skupna avstrijska razstava mlekarskih izdelkov (masla, sira itd.) v Trstu. — 2. Razvrstitev avstrijskih vinogradov po čistem donesku. — 3. Podporno društvo in pa kmetijstvo. — 4. Illevi naše domače živine kakoršni so in kakoršni bi morali biti s posebnim ozirom na zdravstvene razmere. — 5. Vrančni prisad. — 5. Ali so kraji koristni ali škodljivi rastlinam? — 7. Fuksin, s katerim brezvestneži barvajo vino, grozen strup Človeškemu zdravju. 8. — Naj boljša jabelka. — 9. O delovanji naše kmetijske šole. — Oznanilo.
«Arcbiv fiir dle llelinatbkunde.« Izišla jo uŽe 4. pola tega zanimljivoga dela. Kakor prejšnje, obsega ta pola raznega gradiva, pa najvažnejši spis se nam vidi »Beltriige zur Geschicbte von der Mottling und von der Sichel-burg.« — Prijatelji zgodovine, podpirajte marljivega urednika!
Miroslav Hubiiiajer, slovenski junak in boriteJj za osvobojenje južnih Slovanov, postal je kapetan vatrogascev v Bukarestu, kder prebiva uže nekoliko mesecev. Na vsak način mu je ie častitati k dobroj in zaupnej službi v tolikem mestu.
Telegram „Edinosti"
Ljubljana 13. marcija.
Velikanska narodna imaga danes v dru-gem razredu.	j 7
Razne vesli.
Lepa pomoč. Vsled pokora dunajskega gledalaca na ringu je ostalo 4'1 osiromašenih otrok
kateremu vsacenin se je dalo lO.OOiJ gld pomoči' Nova kraljevina Srbija ima VJ.r.82 ŠtlrjaSklh kilometrov površja m 700.000 prebivalcev Ona l> tedaj po prostoru večja, nego so kraljevine Belgija. Nizozemsko, Dansko in \ViirttemberSko a p> številu prebivalcev je najmanjša kraljevina v Evropi.	J
Prorokovanje madjarskega petnika. Czo-Vitez je zapustil razen svojih pesnij Debrečin-čanom tudi svnje znamenito prorokova 11 j?, v katero veruje šo danes mnogo DebreČinČanov Nujte nekoliko teh prorokb: »1881.]. leta umori papeža i mnogo kraljev. - 18-13. vgtane verski vojna. — 1885. Velika povodenj in beda. — 1880 Pride Antekrlst. — 1887. Jezusov križ se prikaže na nebesu. — 18-<8. Mnogo čud se bo godilo na nebu. — 1889 Antekrist zapelj« mnogo ljudi. — 1890. Hude verske vojne. — 18!it. Prorok Ilija pride na zemljo. — 1892. Vojna inej v^emi narodi na svetu. — 189,'i. Nebo in mesec padeta na zemljo. — 1894. Mrtvi vstanejo in sotfnji dan bo.« Temu prorokovan ju prav dobro pristavlja »Narodni list«: Je li pesnik oni dan, ko je pisal to poročanstvo, pil suino vodo?
Dva luni. Nek zvezdogled trdi, da zemlja k malu dobi Še eno luno. Će tega zvezdogleda luna ne trka, toliko boljše, ker potem bo manj tožb zarad svečave po mestih.
Ropalo ZVOZdO opazujejo zvezdogledi zopet na nebu. Preračunih so, da se bo do 8, junija vedno bolj bližala solncti in zemlji ter bo v prvih dneh meseca junija lepa prikazen na nehu, in mogoče je, da se bo 8. junija proti večeru celo s prostim očesom blizu solnca videla.
Napčsn račun. »To ti pravim«, dejal je nek lovec svojemu tovarišu, »če preračunini vse, kar me stano lovski list, hrana, in strelni prah ter kar obleke pokvarim in v svojem opravilu zanemarim, — pride mi vsak zajec, katerega ustrelim, na 10 goldinarjev«. »Po takem pa iiniš Boga hvaliti,« odgovori mu tovariš, »da malokrat kaj tadenell«
Poftlano.
Prvo ped pokroviteljstvom Njeg. Veličanstva cesarja stoječo veteransko društvo r.a Trst in okolico imelo bode v nedeljo 28. aprila t. I. ob 9. uri dopoludne v gorenjej dvorani «Monte verde« izvenrednl občni zbor. Edina točka dnevnega reda bode predrugačenje nekaterih paragrafov društvenih pravil.
Vstop h glavnemu zboruje dovoljen le onim veteranom, kateri imajo spoznovalni listek leta 1882. Oni gospodje udje, kateri niso še tnh listkov prejeli, naprošeni so, te v društvenej pisarni vja 1'intori št. 1. v I. nadstrp. sprejeti.
Za društveno prodsclništvo
Viljem Rlcko
pr«diednik.
Književni oglas«
Na 1. maja (19. aprilu) letošnjega leta začeli bomo izdajati v Belgradu politični list v nemškem jeziku pod imenom
■ Balkan Pre**e« (balkanska preša).
List bo Izhajal dvakrat na teden na celej poli in bo veljal za Avstro-Ogersko, Bosno, Hr-cegovino in Črno goro za celo leto 10 gold. za polu leta 5 gold.
Da bomo izdajali ta list, probudilo nas je to, da danes pravega položja na balkanskem poluotoku v Evropi prav natanjkonikdo ne pozna, kajti spremina se. kakor vreme čez noč. Vse novine, naše, bolgarske, rumelijske zastopajo strankarske interese, resnica pa pri vsem tem ostane na strani. Vsak trobi v svoj rog, prvi za novce, drugI za druge interese! Mi bomo hodili pravo pot, ni na desno ni na levo, ne zoper vlade, no za-nje, prinašati hoJcino d0r'0dbe in stvari, kakor so same po sebi in — k ikor Bog dal To naše edino neodvisno stanje bomo branili z vsemi močmi. Dispozicijonalnega fonda jedne ali druge vlade ni nam potreba, kajti nadejamo se podpore pri vseh narodih, koji se za dogodbe na balkanskem poluotoku brigajo.
Da borno izdajali naš časnik v nemškem jeziku, uzrok nain je ta, da ni druzega jezika v Evropi, ki bi ga vsi Slovani brez izjeme toliko poznali, kakor tega. Uineje se, da bomo zastopali v prvej vrsti slovantko ttahlie in njegove interese.
V podlistku pomo prinašali povesti iz narodnega živenja, krvave borbe križa proti polu-mesou, vojne bilješke itd. vse skozi sama gola resnica! Za podlistek ni nam treba »romanov« itd. Krvavi dnevi iz »Kosovega polja«, pa do cvetne nedelje 181") I. v Srbiji, v Rolgarskej pa do prihoda »cara osloboditelja« 1877, dajali bodo nam toliko gradiva, da bo vsacega več zanimalo, nego naj zanimljive ji roman. Črnogorci so imeli »devet krvavih dni', mi drugi Slovani na balkanskem poluotoku smo imeli petsto krvavih let!
Pri našem podvzetji ne iščemo dobička, kar se iz cene našega lista vidi. Treba pa je v obzir jemati, da 30 tukaj delalne moči najmanje dvakrat tako drage, kakor v Avstriji. Tiskovni troški so tukaj toliki, da pri Vas Človek ne bi veroval, dokler .se sam ne prepriča,
Naš list bo izhajal, kolikor moremo danes račun i ti v 5.000 Jztisklh in od teh ostane polovica na balkanskem poluotoku, v Srbiji, Bujga-riji in itumeliji (tudi v Bosni), toraj se list za
EDINOST.
oglate jako prilići. Za oglase računamo 20 mi-tezimov — m krajcerjev od netit-vrste ali njenega mesta.
Naročnina naj s« pošilja nafiej administraciji (Administration der Baikan-Pressa, Belgrad, Kusančičev venac 13.) Kedor nam dohi 'J naročnikov, lina lOti liat brezplačno! Novce poSi Ijati je iMji>oljše v »priporočenim pimn*. kar je za Srbijo najceneje.
Nafta »Heifrader Corresponden/., ki je v prvej vrsti namenjena samo vredništvnm in to kakor «rokopitn, izhajala bo tudi v prihodnje vsak dan.
Nadejamo s<*, da nas bodo zlasti Slovani podpirali pri našem teškem podvzetji.
Z odličnim poštovani cm :
Uredniitto ubalkanske prele» "Baikan-Presse v Belgradu, Knsančleev vonac 13.
Mjndno prosimo vse ulovenske Časnik«, nuj blafjovolć naj oglas pnnatiiuoti in nutn dotični eksemplar blagovoljno poslati.
Javna zahvala.
Od prvega januvarja do konca mnrcija tek. leta so se za naraslek glavnice »podpiralne zaloge slovanskih vseučiliSčnilcov v Gradci« ti le doneski darovali; gospodje: dr. Josip Ćućel«, odvetnik vl'tuji, Nina I- rdhch pl. Kcldau, v (iradci, dr. (j. Kullerer, odvetnik v Velikovci, dr. Kapoc. c, k. beleinik v Soštanji. dr. K. Schmidingcr, c, k. beiežnik v Kamniku, dr. Srehrc, odvetnik v Mrežicah in dr. J. VoS-njak, driavni poslanec na llunaji po 10 gold., dr. Henjamin Ipavic, zdravnik v (iradci, Franjo l'irc, predstojnik gimnazijskega konvikta v Št. 1'avlu na Koroškem, Obreza, državni poslanec na tHinaji, Viljem 1'fcifcr, državni poslancc na Dunaji, dr. Janko Srnec, odvetnik v Mariboru, [urij Sterbcnc, tloldor prava in župnik v Hrenovicali in dr. Žižek, zdravnik v Gradci po 5 gold., dalje: g. V. Krisper, posestnik v Ratečah in g. Roman Spari, dekan v Št. Pavlu na Koroškem, po 3 gold. Akademijo društvo Triglav« v Gradci i gold. p kr, Franjo Mahorko, bo-goslovec v St Pavlu na Koroškem, llenedikt Schluder, benediktinec in kandidat profesore in g. Hadoslav Vidovit, bogoslovec v Št. Pavlu na Koroikcin po i gold.
Vsem preblagim darovateljem imenovanih doneskov, dalje blagorodnomu g. Krisper-ju, ki je papir v vrednosti S gld. daroval, in isto tako tiskarni družbe sv. Mohora, koja je lisk poročila o stanji in delovanji podpiralne zaloge po znižanei ceni oskrbeti blagovolila, izrekajo podpisani javno in naj-pre9rčnejo zahvalo.
V Gradei 4. aprila 188,1.
Pref. dr. Q Krek.
predsednik.
Jeilp Lendovšek Prof. dr. J H Bldermann,
tajnik.	blagajnik.
Tržno poročilo.
Trgovina še vedno mlahova.
Kata. Cene tega blaga so trdne z nagibom za povišanje Rio od gl. 40 do 68.—, Santos gl. 64 do 68.— Java gl. 76 do gl. SO.—, Porto-rlcco gl. 90 do gl. 105.—, Ceylon gl. W8 do gl. 135.
Sladkor. Cene so poskočile In utegnejo še poSkočitl sladkor v stoki)} gl. \\1 do ul. ;I8 v kosih gl. 34 do gl. 86.50.
Olje — kupnie se zdaj po jako ugodnih cenah. Fino namizno od gl. 52 do gl. t!4.—, jedilno gl. 39 do gl. 44.—, bombažno gl. 32 do gl. 38.-
Sadje, Po praznikih nekoliko ceneje, razen fig, katerih manjka. — Pomeratiče, limoni gl. 3.50 do gl. 7.—, rožiči gl. 7.50 do 8.5(1, figo v vencih gl. 14 do 16.50, mandlji gl. 81 do gl. 9i>, Sultanina gl. 38 do gl. 46.—, cvebe gl. 20 do gl. 32.—, opaša gl. 19 do gl. 21.
Rii — kupnje se zdaj po jako nizkih cenah, katere utegnejo poskočili, zarad česar so sedanje cene vabljive za špekulacijo. — Ril italijanski velja gl. 17 do 20.50, Itangoon gl. 12 do gl. 13.
Mast in Speh. — Ameriško blago no konvenira več, ogerski špeh velja pa gl. 76.
Petrolje — Kar je vse blago v trdnih rokah, so cene poskočile in so zdaj trdneje, to bo trajalo, dokler ne dojde kaka ladija s pe-troljem. Denes velja petrolje v sodih gl. 9.75 in
gotovo pridemo tudi na gj. 10.
Domaii pridelki. — Fižol v slabem obrajtu Koks gl. 12.75, bohinec gl. 12.25, rudeči gl. 11.50, beli gl. 10.50, zeleni gl. 10.75, mešani gl. 7.50 do 8.50. Maslo gl. 75 do gl. 96.—, Cespc gl. 14 do 15.—. Korun gl. 3.75 do gl. 4.25.
Žito. — Cene so poslale bolj trdne. Pšenica gl. 11.25 do gl. 12.75, koruza gl. 7.76 do «1. S.
Let — slaba kupčHa, cene šibke. — Deske colarce koroške gl. 88 do 90, štajerske gl. 65 do gl. 70.—, Škurete koroške gl. 67 do gl. 70.— štajerske gl. 40 do gl. 42.
Seno in slama. Seno gl. 1 do gl. 60, slama gl. 1 do gl. 1.40, Skopa gl. 1.80 do gl. 2.
Dunajski* l»»r*a
dne /J. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru .
Zlata renta.......
1S60 državni zajem .... Delnice narodne banke . .
Kreditne delnice.....
London 10 lir sterlin . . .
76 gld. 2"» kr.
•I0i> državnih mark
. 'G	A	95	*
. 94	1	—	>
. m	•	8il	»
	»	—	»
.	■	40	n
. I2i>	»	11)	s
9		51	»
	»		■
. 58	*	70	»
AH Pacalnfti Piazza S. Giovanni N. 4 se ■ U. IfddaiUlU, počasti, si. Občinstvu naznaniti, da je od 30. dec. odprl veliko zalogo žepnih in drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	(20—20)
Jožef Pross
mojster mehanike
ima zalogo šivalnih strojev ln primernih šlvank Itd. Sprejme vsake vrste popravo pri strojih, in izvršuje natančno dela svoje stroke. Naročila Iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno.
Trst - Piana Rosario - Trst. (24-21)
Podpisani daje na znanje p. n. občinstvu, da je odprl svojo
v vla Acquedotto št 15.
Ker je podpisani mnogo časa bil vodja znane peka-rije v via S. I.az/aro ^t 11, katero je več lel tudi \ *voji lasti imel, priporoča se p. n občinstvu, da ga tudi v novi pciariji blagovoli obiskovati. H krati naznanja tudi, da peče vsakoversten lini kruh po trikrat ni dan. Sprejema dela in naročila vsake vrste pinc in potic za velikonočne praznike. Tudi ima v svoji zalofci obilo vsake vrste fino moke i/ prvih parnih mlinov. Podpisani stremel bode točno na vsako naroČilo bodi si v mc^tu ali na deželi, ter se priporoča z odličnim spoštovanjem
•Josip Seleš (3-3)	pekovski mojster.
(ti 1-0?)	[ ipOnjp
pO «1(81130 A01(j0|ip0 JZ nz l)|OJ)<) ;foA« A <>n?ojtni ODTISA aiUBZA.IJJ H N UU|tJI|0pnj^ B]A A niilHiUd ef os Zi).toA|fll1|
iNissvi Avisno
Pozlatarska dela
in poprave se sprejemajo v l'orsia Stadion Nr. /0 in via Chloza Nr. 21 pri
Petru Jazbetz.
Vsa pripruva za pregrinjala na okuah I11 oglodala po cenah proti vsakej konkurenci, (30—21)
Anton Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Cavana N. 11. v Trstu.
NaroČila sc tečno izvršujejo. (20—18)
Jožef Waidi
krojač za gospode, haloga novošeguo robe. NajniŠo cene, bobru natančna postrežba,
Corsn N. .70, Trst.	(20-21)
L. Smolars
piazza Doga na ti. in: via S. Antonio /. Ima v svojoj bo^atej znanej zalogi vsako vrste papir in potrebščino za pisavo in risanje, veže knjige vsako haže, izdelava trgovske in druge knjige z lepimi črtami. Nadalje ima v Bvojej zalogi zbirko slik oljnatega tiska, okvire, po naj nižjej ceni.	6—5
Občne znana zaloga čevljarskega blaga in usnja
EDUARD-A RENZEL
vla S. Antonio nuovo tik. gosp. Marini 4 C.°
obstoječa že tuid 30 let naznanja nI. občinstvu, dn. ima vedno, veliko Število izdelkov vsake vrsto za gospode I11 gospe. Dobroto in izvrstno blago garantirajo neštevlinl kupci, ktere si je pridobil zadnja leta Naročila na mero, in tudi popraves c izvršujejo v kratkem času. (20-19)
ARTUR FAZZINI,
Tr*l, rtaz/u Cufteriiiu Hi. 4.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!	(2G—17)
Riccardo Dinelli
vla <ana I o K.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov i/, mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljcnjc, prodaja na drobno in __veliko.	(30- 20)
'HMiiimiiiimiiniiiiinini
ANGELO DELPIN
j zaloga pohištva, ogledal in podob.
;	Od avgusta,
1	povečano skl a"d išče.
!	Via del Torrente H. 30—32.
I	Jd gledališčem */lr»io«ta*.
i Prodaja proti gotovi plači po najnižjih 1	cenah.
!	Ceniki lir<>zi»lačno.
Pri plačilih na obroke 10% priklade, !	Poddružnioa
I za cerkvo sv. Antona, hiša Diana. ;	Na deželo z vročbo na dom. (?0-17)
MHMlIHimiMIHHUMUHM
llol«»zili |>r*. želodca, sapnika, početo jetiko. plučno in mehur j evo pre It laje nje, naduho, kaielj nervozni in^a^nld. ozdravljajo
hlepeki
smole
katere napravlja
P. PRENDINI lekarničar v Trstu.
Velika denaSnja raba izdelkov iz smole me je napnola, da sem napravil pravi izlecek iz norveške smole, ki je boljši od onepa, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlopčki imajo enako moč gledć vode in smole, jcmjjo se dosti lažje, lažje se prcbavljajo in so closti cenejc od onih.
Za obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo sc v TRSTU vlekarnici PRENDINI v Skatljicah po -SO kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. 2U-9
FILIALE IN TRIESTE
deli'I r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerolo ed Industria.
VEHSAMKNTI IN CONTANT1 Banconote: 3"/e annuo Interegse verso preavviso dl 4 olornl
3'/«7o » « » » » 8 . 3'/»u/o * " " * » 30 »
Napoleoni: 27,7, annuo Inttretse verso preavviso dl 30 glornl
27«°/. » « » » «3 men i
37» » » » . » 6 »
Banco Giro: Banoonote 27i7o sopra ijualunque somnia Napoleoni tunza interes«!
Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Hnina, Troppavia, Leo-poli, Luhlatia, Hermanintadt, Innsbruek, Graz, Sall.sburgo, Klageiifurt, Fiume Agmni, frunco siiese.
Acquisti e Vendite dl Vulori, dlvise e Inrasso eoupons 7i°/o prov-viRione, Antecipazioni sopra Warranta 4'/,% lnteressi annuo, e 7/7, prov-vigione per 3 niesl. Median te aparturn dl creilito a I.ondra 7,7« provvlgione p«r 3 mesi. » Etret«l070 Interenseannuoslnol' importodi?000
por impolti su|i«riori rasso da convenlrsi. Trleste, 21 Gennalo 1&S2.	(10)
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper
Erotln in revmatizem, trganj« po udih, olečine v krili ter iivoih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trčanje, kar dokazuje obilno zuhval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču • z zraven ateječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje In razpošilja samo lekarna pri »samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-g)
Najstarejia avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu iKflj s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: J14 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča sc za zavarovanja. 1. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah /. blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu, j. Zoper škode na potih po mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na clovciko Živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju.
Azienda Assicuratrioe, ki sije od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrij-skej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i najslobodnejSih pogojih in daje st svojo poroštveno svoto p, n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema
vodfttvo v Vratu
vla S. Nioolo It. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države in v Italiji.	12-4
RS
tlaltnovtjeno 17(1.
n

Albert $ Samassa
c, kr. dvorni zvonar
fibriUnl strojev in gasilca orodja v Lij-ubijani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave /.a občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo oro Ije in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesallic in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po najnižjih cenah. Občino in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(Id—2
•C
31 .vetlnj,
i lahko
[10-2) O
IMO
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprusto in nuravuo zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih beiiedl, duše dokaže njihova čudovita moč Će s» fe rabijo nekoliko <1 ni, olajšajo ln preženejo prav kmalu naj trdovratnlše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper lieino-rojde, proti boleznim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznini in proti gliitam, pri Ženskih mlečnih nadležnostih, zoper buli tok, božjast, zoper srcopuk ter čistijo pokvarjeno kri. One no preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe lu pošiljatve pa udino v lekarniel Cnstofolelti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti i U. B. lioris. Ena staklenica stane 30 novcev. {10-4)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla S Sebastiano N. 4, I. naditrop.
zraven jtacune z manu fakturi m blagom Fratelli Tavolatto,	(26-19)
prevzame vsak.) delo v zlatu, srebru lil juvelah, kakor tudi popravo take robe po iiinoki ceni. Naročila se oskrbe tudi v druge kraje natančno.
Dunaj t	Dunaj !
v t
* Cujle, glejte, strmite!
Oskrbništvo falirane velike anglo-britlikt fabrike
srebrnih izdelkov prodaje vse izdelke zelo pod fa-briško ceno. Kdor po Ije, ali sc naroČi po povzetji, 7 gld. 3o, dobi prav krasno namiznino iz najlinejšeca anglo brllitkega irebra (ki je poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, danamiznina ostane io let bela.
6 namiznih nožev, i. izvrstno jekleno ostrino, (> pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br. srebrnih namiznih žlic, i težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho. b izvrstnih angl. br. srebrnih podnoŽnikov, <j angleških desertnih plošČkov, i izvrstna popernica in cukrovnica, (i najlepših cizeliranih prezentir ploščkov, 6 lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 6 krasnih najiinejih ploščkov za cuker, i cajnica naifineic vrste, j krasna salonska svečnika. 6.i kosov. V dokaz, _da moje naznanilo. flV nI sleparija
zavezujem se javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor horfe tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj sc, dokler je k a zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit, fabrike srebrnih izdelkov U. Schijfiimlsgasse i o a.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih šklatiah pri meni. — Škatlja velja 15 kr.	(0-5)
Nagla in gotova nomoC za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja
je odvisna zgoll od ohranitve in pospeievanja do
b-— —31—*- '--- A * - -*—■ - • ■ •
in telesnega ia dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene
i nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh
zaaai in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško aajkrepkejilh idravilsklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem diieSim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu In ielodou, želodčnem krču, prenabasanju žalodoa i jedrni, zasllienju, krvnem navalu, hemeroldah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejŠno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postul gotovo ln potrjeno ljudsko domače zdravilo tur se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I g|d
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneaka na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi!
Ilvaleiuodti navdan S|> zhhhi za svoja najdvctejlo dollno.U, Vam iiMnaniti, Ju se j,> dr. Huaa-ov zdravilni balzam, kalerejjii sto mi |i"slall ]irl rni>jt'j 4,'doin leliifj huiltj bolezni na ćutnlcah in slabttin prebavanjl jirnv jk,nebno dobro nbnuasl, tuko da nem ule popolnoma zdrav. — lile colo loto niMm mogul opravil hvo-JoKa poklicu, opravljati, li m««cav bil sem v dunajnkej bulnif-nii'i, — pa vso ili ni? pomagalo, — aamo lo Cot dobro zdravilo m« jo ruililo lnojepi liuduHa in noitrpljivrga trpenja. Za-tor.ij sprejmite mojo naji(orko|>i zalivalo in pruim mi le 2 slo-klenici dr. Ho«a-ovvya zdravilnima balzama poslati.
St. Egiil am Ntutvald (v niže Avstr.)
<Jajotan Mti*olsmayop 1. r.
Prespoštovani Gospod!
S hvnlefnim priznavanjein Vam naznanjam, duntljeVul dr. Roia llvljenakl balzam v moj,J B niMooev traj^jo^j bolezni, to je klanj« v lovih prsili, ki jo bilo Edru2*nju * hudim naj«-njanjrin in žulodfnim kritin, popolnoma pomagal.
Od lisleaa Cam, kar rubini to zdravilo, popolnoma aem z.lrav in se dobra «utim, kar pri vaoj idravniiki'J |>oiuo(i ni<i'in mogil do.-i««i. Sprcjniito todul, li|tt(jorndiii liiMj»>d, mojo , rSno zilivalo, in prlporoJain to zdravilo vsem onim, ki iinuio enake bolfini,
Trufny Oujezd.
JoMlp Tyrlt sodar. ■ Svarjenjel n
l)a so izogu« iniljiibiin napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodl lzrefno dr. Umov tiitjm.H (w(«am iz lekarne H. i ragner-ja v l'r«Bi zahtevajo, kajti opa*il uein. da s» naročniki na ve« krajih dobili neuspelim zmes, ako bo zahtevali samo iivljeiski bilznm, in ne izrećno dr. Uoioviaa iiv-ljenski«a balzamu.
Pravi dr, Rozov življenskibalzam
dobi se samo v glavnej zalogi Udilovalca B. Praantr-ja, lekarna «k craeinu orlu« v 1'ragi, KcVe dor Hporncrgnsge Nr. !05—3.
> 1 ratu: P. JVfnrf.ni, O. Furahoiehi. J*k. A'erruvollu in K,l. von LtUtnbtirg, lekarDlSarji.
V	Gotrol! n. Ciitofotrtti, lekarnifar: O. J?. i'«n(onl. le-karničur; V Ogeljl: flnramo d'Eliđ.	'
V	Zagrebu: Slfm, JfitlSach, iekarniSar.
Tur /riarut in viljc trgu viti t t materijalnim blagom l> jit'-tlra-OiJtrtlitj imajo talog j trga iivljeniktga boltama.
Tam sc tudi debi:
Pmžko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako su lenuni prua vnamejo, ali atrdijo, pri bolah vsake vite, pri turili, gnojnih tokih, p. i prvu v prstu in pri uohtanji, pri 7.1 /ah, oteklinah, pri iziual^nji, pri m.,reki (mrtvi) kosti zoper rovmutKne otekline iu putiko, zoper kioni«uu vnetje v kolenih, rokah, v ledji fa si kdo nogo epaline, Z"per kurja ueeea in potne noge, j«ri nu.k^pinib rokah, zoper lilajo, ziper ote-kliuo po piku mrčesov, zojier tckoBe rane, odprte noge. »oper raka in vneto kolo ni boijlega zdravila, ko to mazilo,
Zaprte bulo in otekline »o hitro ozdravijo ; korpa ven teSe, /lolcgiit unzilo v iratke«, nio guajico na-ae, in rino ozdravi.— To mazilo je zato tako dobro, ker hilr < piuuaga in ker hh |>o njem rnna p tj nr lucili doklrr tii via 6ulna gnojiti v>n pole« gnena. Tudi zabrani rm1 divjega mesa in obvaruje pred »netom (črnim prisadom); tidi buletino to hladilno mazilo posputi. — Odprte in tekofe rani> so morajo z lnlafuo vliIo umiti potom le le se ma'ilo nanje prilepi.
Škatijice se dobode po 25 in 35 kr.
Itn I z a m z u ulio.
SkuSeiio in po mnoz h poskusih kot najzanosljiveji« srodstvo znano, uJsiraui nagluhost in Po njem se dobitndi popolno lile zgubljeni sluh. 1 skienica 1 gld. a. v.	(16—1)
Lastni^, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSir MILANIG.
Tisk. F. HUALA. Trstu.