ŠTUDIJA
o perspektivnem razvoju okraja Kranj za razdobje
od 1961 do 1965
KAZALO
PRVI DEL; SPLOŠNE SMERNICE RAZVOJA
I.	poglavje - Uvod
II.	poglavje - Družbeni proizvod in narodni doli,
III.	poglavje - Zaposlenost, produktivnost in
kadri
IV.	poglavje - Osebna potrošnja in družbeni
standard
Osebna potrošnja Družbeni standard Stanovanjska izgradnja Komunalna dejavnost Urbanizacija naselij Državna uprava in sodstvo
V.	poglavje - Družbene službe
Zdravstvo
Šolstvo
Socialno varstvo Telesna kultura Kultura in prosveta
VI. poglavje - Investicije
VII. poglavje - Blagovna izmenjava z inozemstvom
stran
1-2
2-5
5-7
7
- 7'
7-	8
8-	9
9-	10 10,-11 11-12
12
12
12-13 13-14 14 '
.14-15
15-18
19
DRUGI DEL; SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH
I.	poglavje	-	Industrija '	20
Osnovne smernice bodočega razvoja 20-22 Elektrogospodarstvo	22-24
Črna metalurgija	24-25
Kovinska industrija	25-27
Elektroindustrija	27-28
Kemična industrija	28-29
Industrija gradbenega materiala 29-32 Lesna industrija	33-55
Papirna industrija	35-36
Tekstilna industrija	36-38
Industrija usnja in obutve	39-42
Industrija gume	42-43
Živilska industrija	43-44
Grafična industrija	44-45
II.	. poglavje	-	Kmetijstvo	45-58
III.	poglavje	-	Gozdarstvo	58-63
IV.	poglavje	-	Gradbeništvo	63-66
V.	poglavje	-	Promet	66-68
VI.	poglavje	-	Trgovina	69-70
VII.	poglavje	-	Gostinstvo in turizem	70-78
VIII.	poglavje	-	Obrt	78-81
Kazalo tabel (glej ‘na koncu tekstualnega dela, za stranjo 81)
ŠTUDIJA
O	PERSPEKTIVNEM RAZVOJU OKRAJA KRANJ ZA RAZDOBJE
od 1961 - 1965
Zavod za gospodarski razvoj okraja Kranj je s svojimi sodelavci pripravil študijo o bodočem razvoju okraja Kranj. Za osnovno dokumentacijo so dale podlago gospodarske organizacije.
Do' nekaterih programov gospodarskih organizacij je zavod s sodelavci zavzel kritično stališče.
Nekatere gospodarske organizacije so planirale preveč optimistično, pri čemer računajo na visoka investicijska sredstva, ki naj bi jih dobila i2 družbenih skladov. Nekatere druge gospodarske organizacije pa nasprotno planirajo zmanjševanje proizvodnje, ker ne vidijo možnosti planiranja svojih proizvodov.
Stališče zavoda in sodelavcev pri oceni razvoja industrijskih strok in ostalih gospodarskih panog ni odločujoče; možna so tudi druga stališča. Koristna bi bila detajlna razprava gospodarstvenikov in ostalih družbenih delavcev o problemih gospodarskega razvoja okraja.
Pri študiji gospodarskega in družbenega razvoja so sodelovali ing, Valenčič Boris, ek. svetnik Ekar Milan, ing. Janko Bračko, Hafnar ing. Pavle, dipl. tehn. Remic Prane, dipl. oec. Ozbič Milica, dipl. oec. Vidic Andrej, Pipan ing. Ivan, ing. Ješe Pavle, ing. Pirnat Adalbert in ostali sodelavci iz gospodarskih organizacij in javnih služb.
Zavod se sodelavcem iskreno zahvaljuje.
V Kranju, dne^11/12-1961.
ŠTUDIJA
O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU GOSPODARSTVA OKRAJA.ZA RAZDOBJE OD 1961-1965
PRVI DEL
SPLOŠNE SMERNICE RAZVOJA
'I, UVOD,
-Perspektivni razvoj gospodarstva okraja Kranj se s svojimi ;•nalogami vključuje v izvrševanje politično ekonomskih nalog, ki. j ih določata plan gospodarskega razvoj a.‘Jugoslavije 'in program LR Slovenije za razdobje I9§1-1965«;	'	•;
•	• '	'• ’• v -	.	’ 'V *'*' ‘	* i • .ooq
Za- uresničitev postavk plana je potrebno izvršiti-naslednje ...naloge :	.v	- 1irs/ivana * -/a’-.77^ .A'l 'v ’|. -dan
Zagotoviti je treba visoko stopnjo porasta proizvodnjo, ki je bila dosežena v prejšnjem obdobju. Stremeti je za tony da se celotna industrijska proizvodnja, pospeši in razvida tako, da . -se dosedanji tempo naraščanja proizvodnje obdrži še naprej oz.
; da se še poveča. Predvsem bo potrebno z modernizacijo delovnega procesa in izpopolnitvijo tehnoloških postopkov ter z novimi .investicij orni pridobiti nove kapacitete, ki bodo vplivale na proizvodnjo glede na specifične možnosti okraja. Poleg 'tega bo potrebno doseči večje sodelovanje mod podjetji -in težiti za vse večjo specializacijo.
Kmetijsko proizvodnjo bo potreba hitreje razvijati, da bi se izboljšali življenjski pogoji prebivalstva. Težiti je treba, da se za sedanja kmetijska posestva pridobijo nova zemljišča^ načrtno, tako da bo možno v večji meri uporabljati mehanizacijo. Obenem s pridobivanjem novih zemljišč morajo posestva v • večji meri razvijati pogodbeno, sodelovanje z zasebnimi gospo-- darstvi, da se ustvarij o ugodnejši ekonomski pogoji v obojestransko korist. 'Povečanje: kmetijske proizvodnje se predvideva v glavnem v živinoreji in poljedelstvu pri povečanju pridelka ■krme..	;
V gozdarstvu je treba nadaljevati z načrtnim gospodarjenjem. Sečnja se mora izvajati v okviru možnosti - prirastka, obenem, pa je zagotoviti obnovo gozdov in maksimalno možnost prirastka lesne mase, kar so bo lahko doseglo le z uvajanjem novih intenzivnih nasadov.	c j. .la	-	.
Gradbeništvo naj v naslednjem obdobju preide, od tradicionalnih načinov gradenj na racionalnejši način graditve s tem,^da se^_ tam, 'kjer je dana možnost, uvede polmontažni ali montažni način grajenja. Stremeti je za tem, da se gradbena dela izvajajo hitreje in ceneje,' ter da se uvede sistem tipizacije in standardizacije objektov.
Za razvoj turizma* za katerega ima kranjski okraj široke mož-; nosti, bo potrebno, poleg turističnih objektov, chmpihgov,žičnic pod,, urediti cestno omrežje ter izboljšati in opremiti gostinske obrate, da se na ua .uačin zagotovi boljše poslovanja in hitrejši razmah turizma. Gostinstvo in turizem se morata v bodočem obdobju hitreje razvijati, da jima. na ta•:način žago--tovimo.tisto mesto v okviru našega gospodarstva, ki jima pripadata,	v
Podobno kot v gostinstvu, je treba - tudi v storitveni' obrti hitreje razvijati družbeni sektor gospodarstva, -Zato bo-po- ; trebno organizirati mehanizirane obrate, ki bi se specializirali za določene usluge,'obenem pa 'jo treba skrbeti za 'hitrej-ši in pravilnejši ražvoj servisnih delavnic štanovanjskih skupnosti. Z ustanavljanjem takih storitvenih'obrtnih obratov bo možno nuditi potrošnikom kvalitetnejše, hitrejše in cenejše usluge.
Zaradi naraščanja proizvodnje bo potrebno v bodočem razdobju ■ vlagati znatnejša sredstva v investicije. Razpored investicij naj bo tak, da se doseže skladen razvoj vseh panog gospodarstva; vendar naj se investicijska sredstva vlagajo v večji meri v tiste panoge., ki bodo najhitreje dvigale produktivnost dela na račun avtomatizacij o proizvodnih proeesov. 8 tako politiko investiranja bomo dosegli, da se produktivnost dela zviša, s ten pa se omogoča tudi povečanje osebne potrošnje in družbenega standhrdh,'	n;	■
Z naraščanjem produktivnosti bo-raste! obseg proizvodnje, obenem pa tudi narodni dohodek', kar' mora imeti za posledico ‘dvig življenjske ravni delovnega človeka.,
Da se zagotovi pravičnejša delitev dohodka po vloženem delu in povečanje produktivnosti, morajo gospodarske organizacije v bodoče posvetiti večjo pažnjo.organizaciji ekonomskih enot. in decentralizaciji upravljanja.
Razvoj ekonomskih enot in novi predpisi o delitvi celotnega dohodka bodo v veliki meri prispevali k nadaljnjemu uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja, obenem pa krepili tudi socialistične in proizvodne odnose.
II. DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1, Doslej zagotovljeni materialni in družbeno-gospodarski pogoji nam omogočajo, da lahko v letih<1961-65 računamo z naslednjim povečanjen družbenega in narodnega dohodka;
v 00Q din
I960
Tq6Č "indeks'Povpr7~pövec7?~ ________1957-60 1961-65
Družbeni proizvod 65,875*656 100,721.185 147,7	12,4
Narodni dohodek 60,519*016 94,459*864 156,6	12,9
9.5
9.5
2.	a) Povprečni -narodni ...dohodek in DP na zaposlenega iz gospodarstva;	...:...........
v OÖÖ din
.... I960	1965	.Indeks.	■ Povprečno letno 1957-60 1961-65'
Družbeni proizvod 1,130^8 Narodni dohodek 1,067,9	1,686,8 1,581,6	14-9,2 14-8,1'	9,2 8,2 9,6 8,1
b) Povprečni narodni dohodek in		DP na prebivalca;	
		- ....	v 000 din
I960 •	1965	Indeks	Povprečno letno 1957-60 1961-65
Družbeni proizvod 4-85 Narodni-- dohodek 4-58	708 664-	14-5,9 144,9	11,1 7,8 11,7 7,7
Povprečni narodni dohodek na prebivalca in na zaposlenega bo naraščal nekoliko počasneje kot skupni’ narodni dohodek* .
’	”.v‘' v r J.	^nr • T '1 * •*'	.,	,	1
3.	-Perast., pr oizVodn j e v družbenem sektorju gospodarstva bo imel za pos 1 edice-sprememb p v strukturi družbenega proiz-;
• voda-in., narodnega dohodka• Ta porast- bo znašal v letu 1965 nasproti letu''I960- 2,1 poena v koMst^idJ^žbenega“*sekbor-ja.....
'.... I960 :	. 1965	Indeks"	Struktura v % I960 .r 7,1965	
Družbeni proiz-. vod skupaj 65,873.656	100,721.185	157,7	100,0	100,0
družbeni sekt. 59,078.294 zasebni sektor 4,795.362	95,254.100 5,467.085	161,2 114,0	92,5 7,5	94,6 5,4
Narodni dohodek skupaj 60,319.016	94,439.864	156,6	100,0	100,0
družb eni s ekt.' 55,684.385. zasebni sektor-; 4,634.631	89,151.889 5,287.975-	160,1 114,-1	92,3 7,7	.94,4 5,6
V:Vji I960	- 19.65	Indeks	" Struktura v. % I960 ■ 1965	
Družbeni proizvod iz kmet.skupaj 4,931.357	6,858.205j	139,1	100,0	7100,0
družbeni sektor 1,081.757 zasebni sektor 3,849.600	2,263.065 4,595.140	209,2 119,4	21,9 78,1	33.0 67.0
I960
1965
.Indeks
Struktura v % I960	1965
... ;	.. 4-.. "V" - ‘
Narodni dohodek iz	, ;
kmetijstva skupaj 4,749*401	6,522.686	157»5	100,0	100,0
družbeni sektor • 1,015,801	2,064,556,'	205,6	21,4	51,6
zasebni sektor 5,755*600	4,458.550	119,5..- 78,6	68,4
4. Po panogah;računano na naslednji 'porast družbenega.proizvoda:
	I960 ....		 	"I'965 .	Indeks	pov.i.porast 1961 1965
gospodarstvo	skupaj 65,875«656	• 'v‘- t 100,721,185	157,2	9,5
industrija .	46,455.578	75,549,642	157,9. •••	9,5
Imetij stvo	4,951.557	6,858.205	159,1	6,8
gozdarstvo	1,446.605	P, 988.551	157,5	6,5
gradbeništvo	2,586.615	. 5,965.511	166,2	10,7
pronet	2,152.485	5,020.867	141,6	•7,2
trgovina	1,950.885	4,445.011	227,8	17,9
gostinstvo	•757.540	1,298.800	171,4	11, p
obrt	: < . 2,922.618	4,462.795		152,7	8,7
komunala	891.975	. 1,551.605	149,5	8,5
Struktura I960	1965
gosp odors tvo ' skupaj		100,0	• 100,0
industrija	'•■.V	72,7	72,8
kmetijstvo		: 7,7	6,8
gozdarstvo		2,5	2,0
gradbeništvo		5,7	5,9
pronet		5,5	5,0
trgovina		5,1	4,4
gostinstvo		1,2	1,5
obrt		4,6	4,4
konunala		1,4	1,5
5. Porast narodnega dohodka po panogah.bo.naslednjis
I960	1965 / ' ‘Indeks
gospodarstvo skupaj	60,519.016	94	,459*864	156,6
industrija	44,075.251	69	,174.585	156,9
kmetijstvo	4,749.401	6	,522.686	157,7
gozdarstvo	1,566.820	1	,700.000	124,4
gradbeništvo	2,512.952	5	,825.152	165,4
pronet	1,758.756	2	,409.574	158,6
Povpr.letno _1961Z6£_
9.5
9.4
6.6
4.4
10,6
6,7
I960
1965 Ind ekSP^:^tno
trgovina gostinstvo obrt komunala	1,846.960 ... 692.-552 2,809.377 728.987	4,302.114 1,202.680 4,243.475 1,060.000	232,9 18,4 175,7 11,7 151,0 8,6 145,4. 7,8
	Struktura	I960	1965
gospodarstvo skrapaj		I00f0	100,0
industrija		•73,1	73,2
kmetijstvo		• 7,9	6,9
gozdarstvo		2,3	1,8
gradbeništvo		5,8	4,1 ■ '
promet		2,9	2,6
trgovina		 		-	- 	5,1-			 4,6
gostinstvo		. 1,1	1,3
obrt		4,6	4?.5. 	
komunala 1					....	•			—	-	1,2			-		1,0
III. ZAPOSLENOST, PRODUKTIVNOST IN KADRI Zaposlenost
Da se vzpostavijo čin ugodnejša razmerja ned zaposlenostjo in produktivnostjo dela računano', da se bo število zaposlenih v letih 1961-1965 v družbenem sektorju gospodarstva, pri držav-_ nih organih in drugih javnih s!užbal)£>0večalo za 8.642 oseb ali povprečno letno aa 1.728 oseb, kar znaša 5*3 %» nedten.ko je znašal porast zaposlenih v preteklem 4-letnen obdobju 6,5 % letno.' '	■: '
Struktura gibanja aktivnega prebivalstva se bo zaradi predvidenega gibanja spremenila v korist družbenega sektorja za 7,9 %» kar pomeni, da bo ob koncu leta 1965 zo 84,9 % vseh zaposlenih v družbenem sektorju in le še 15,1 % v privatnem sektorjus
I960	.1965
S^rukoürä’
Dejansko; zapo sl, prebivalcev družbeni sektor privatni sektor
62.115 66.528 .4.413 47.810 56.452 8.642 14.305 10.076 -4.229
Indeks	I960
107,1	100,0
118,1	77,0
70,4	23,0
196£
100,0
84,9
15,1
Predvidoma bo delovna sila takole razdeljena;
	I960	1965'	Razi.	Indeks	struktura I960 1965	
Družbeni sektor	47 ♦ 810	56.452	8,642	118,1	100,0	100,0
gospodarske panoge	42.180	49.635	7.455	117,7	88,3	87,9
negosp.panoge	5.630	6.817	187	121,1	11,7	12,1
Delovna- sila po panogah družbenega sektorja pa bo udeležena;
	I960	1965	Razlika.	.Indeks	Struktura I960 1965•	
Industrija '	27.834	314568	5.734	113,4	66,0	63,6
Kmetijstvo	1.390	1.444	54	103,9	3,3	2,9
Gozdarstvo	1.219	1.236	17	101,4	2,9	2,5
Gradbeništvo	3.271	3.998	727	122,2	7,8	8,0
Promet	2.123	2.325	202	109,5	5,0	4,7
Trgovina	1.664	2.290	626	137,6.	3,9	4,6
Gostinstvo	963	1.396	433	145,0	2,3	2,8
Obrt	2.875	4.036	1.161	140,4	6,8	8,2
Komunala	. 841	1.342	501	159,6	2,0	2,7
Gosp.panoge skupaj	42.180	49.635	7.455	117,7	100,0	100,0
Produktivnost dela
Povečanje produktivnosti dela je ena izmed osnovnih nalog_v bodočem razvoju gospodarstva. Pričakovano povečanje produktivnosti bo vplivalo na obseg proizvodnje, potrošnjo in na naraščanje osebnih dohodkov.
Produktivnost dela bo morala naraščati hitreje kot v preteklem razdobju. Predvidevamo, da bo v letih 1961-1965 v družbenem sektorju-gospodarstva produktivnost dela narastla na 156,9 % ali povprečno letno za 6,5 %.
V primerjavi s preteklim razdobjem se ^pričaku j e., da se bo zaposlenost in produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva gibala takole: .
-	■-Povprečno letno •
zaposlenost, produktivnost
1957-1960
1961-1965
Družbeni
proizvod
12,4
9,5
6,5
5,3
5,9
6,5
Večjo produktivnost dela bgfaogoče doseči z uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije ter z boljšo in sodobnejšo avtomatizacijo. Poleg navedenih tehničnih ukrepov bo treba posvetiti veliko pažnjo organizaciji samega-proizvajalnega procesa, boljšim strokovnim kadrom, izkoriščanju vseh zmogljivosti.proizvajalnih sredstev in uvajanju spodbudnejših oblik delitve osebnih dohodkov.
IV.	OSEBNA POTROŠNJA. IN .DRUŽBENI STANDARD	... .
Osebna potrošnja
V	preteklem obdobju (1957-1960) je znašal povprečni letni porast osebne: potrošnje 11,9 % (po cenah 1, I960) v razdobju od leta 1961-1965 pa računamo, da bo znašal porast osebne potrošnje povprečno letno na prebivalca 5*1 /?• ...Ta...porast temelji na povečanju celokupnega proizvoda, povečanih uslug v našem gospodarstvu in na osnovi povečanja produktivnosti.
Osebni- dohodek na .enega zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva se bo predvidoma povečal za 7.*6 % letno. Ta porast..mora biti odvisen od- delovnega’, učinka zaposlenega, "’kakor tudi od ekonomskega uspeha"posamezne gospodarske enote-kot celote.
V	skladu z zviševanjem osebnega dohodka v gospodarstvu je nujno, da se povečajo osebni prejemki tudi v negospodarskih panogah kot v državni upravi, prosveti, šolstvu in ostalih javnih službah pod pogojem,; da se tudi v teh službah uvedejo ustrezna merila za ugotavljanje uspeha pri delu.in ostali pogoji, od katerih bo odvisno pravično nagrajevanje.
Z dvigom osebne potrošnje se bo spremenila struktura^dobrin za široko potrošnjo. Odstotek prehrambenih artiklov bo še nadalje upadal, medtem, ko bo delež ostalih, trajnejših artiklov ra-stel. Pričakovana struktura..potrošnih artiklov kaže, da se bo nivo-življenjskega‘standarda v okraju še naprej dvigal.
Za dosego predvidenega razvoja osebne potrošnje in za izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi bodo morale_skrbeti komune in gospodarske organizacije poRvojih organih upravlja--n ja z Ustreznim razporejanjem razpoložljivih sredstev.Razvijati bo treba zlasti tiste dejavnosti, ki neposredno vplivajo na boljše življenjske pogoje delovnih ljudi kot so s obrati družbene prehrane, trgovska mreža, komunalne naprave, gostinstvo in turizem itd. Za razbremenitev zaposlenih žena^naj se ustanavljajo v okviru stanovanjskih skupnosti taki uslužnostni obrati, ki bi omogočili racionalnejše izvrševanje raznih gospodarskih del.
Družbeni standard
Družbeni standard se bo v naslednjem razdobju še nadalje razvijal, ker to zahteva sam gospodarski razvoj.
Predvidevamo, da se bo v naslednjih potih letih v družbeni standard vložilo za 104-,8 % več sredstev kot v preteklem razdobju. Pri vsestranskem razvijanju družbenega standarda je treba posebno podpirati tiste dejavnosti, pri katerih so nerešeni problemi največji. Zato je predvideno največ' sredstev za stanovanjsko izgradnjo, šolstvo in za porast zdravstvene zaščite, relativno manjša sredstva pa se predvidevajo v ostale službe družbenega standarda.
S sredstvi družbenega standarda bodo razpolagale komuna in gospodarske organizacije, ki jih bodo morale v nakazani sme--ri pravilno in racionalno trošiti, da se odpravijo prioritetne težave na tem področju.	....
Za razvoj družbenega.standarda se predvidevajo iz raznih virov sledeča sredstva:
(v milj.din)
	lzvrš.0 letno 1957-19® 1957-1960		Predvideno- 1961-1965	Povpr. letno 1961-1965
Skupne neg. invest.	15.585	5.546	■ 27.410	5*482
stanovanj.izgr.	8.168	.2.042	16.728	5.546
komunalna	2.475	618	4,-282	856
šolska izgradnja	855	208	1*500	500
zdravstveni obj.	1.285	520	1,900	580
kulturni in dr.	• —	—	1.900	' 500
socialno varstvo	44	11	800	160
ostalo	'582	145	700	140
Za finansiranje občinskih in okrajnih služb se predvidevajo naslednji proračunskiizdatki?
,•. (v milj»,din)
Izvršeno 0 letno	Predvideno	ceno.
1957-60 1957-60	1961-196.5 ipl-1965
Skupaj.	7.965	1.990	17 »156	5.'-27
Osebni	5.521	880	7.200	1.440
Ostali	4.442	1.110	9.956	.1.9.87
Stanovanj ska iz gr adn,i a. .
Stanovanjska izgradnja se bo morala v naslednjem obdobju intenzivnejše razvijati posebno v mestih in.: industrijskih središčih. Poleg družbenih sredstev bo pri izgradnji stanovanj treba v večji meri kot doslej mobilizirati privatna sredstva državljanov.
Za izboljšanj o stanovanjskih pogojev predvidevamo' v'naslednjih letih 5,050 novih stanovanj, v vrednosti 16.728 milijonov din v družbenem sektor ju in 9.00 stanovanj v vrednosti 3*255 milijonov din v privatnem sektorju. -
Za pospešitev, pocenitev in racionalizacijo, stanovanjske iz- . gradnje bo potrebno postopoma; uvajati tipizacijo in standardizacijo gradbenih elementov. 'Gradbena zemljišča.je treba pravočasno urediti s komunalnimi napravami, izvajanja gradbenih : del pa koordinirati z obrtniškimi kapacitetami. Stremeti je . . treba za tem, da se gradi na večjih gradbiščih, kar bo ob koncentraciji gradbenih kapacitet omogočalo hitrejšo in cenejšo gradnjo,.
Potrebe po stanovanjih narekujejo gradnjo stanovanj srednje velikosti* Predvidoma bo znašala prostornina stanovanja v naslednjih 5 letih v povprečju za 4 m2 manj stanovanjskega prostora kot v preteklem-obdobju. S planirano izgradnjo stanovanj bi pridobili za 299.677 m2 več stanovanjske prostornin©.
Iz naslednjega pregleda je razviden dosedanji im pričakovani porast stanovanjske izgradnje s
V letih 1957-1960 (po podatkih ObLO)
			v milj. din..
	štev.	• m2	vrednost
družbeni sektor	1.724	95*382	4.288
privatni sektor	931	67.454	2.646
S k u pa j	2.655	160.836 .	6.934
1 stanovanje		60,58	2,6
V letih 1961-1965			
družbeni sektor	5.O5O	269.115'	16.726
privatni sektor	900	67.941	3.233
S k u p a j	5.95O	337.056	19.961
1 stanovanje		56,65	3*6
Komunalna dejavnost ..
Z razvojem mest in industrijskih središč je potreba po komunalnih napravah vse večja, zato predvidevamo za razdobje 1961-1965 povečana investicijska vlaganja v to dejavnost. V ta namen predvidena sredstva znašajo 4.282 milijonov din in naj se vlagajo zlasti v izgradnjo in rekonstrukcijo električnega omrežja, vodovodov, kanalizacije, cestnega omrežja in javno razsvetljavo, Zaradi povečanja in gostote prometa v okraju bo potr eba^modernizirati vozišča, urediti parkirne prostore, izogi-; bališča in krajevne avtobusne postaje, -	<
Za reševanje komunalnih problemov bo potrebno aktivizirati vse zainteresirane' od krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti do samih prebivalcev.
Komunalna podjetja naj ob uvajanju ekonomskih cen komunalnim storitvam poslujejo na gospodarski osnovi po načelih samofinan-ciranja.S takim poslovanjem bo mogoče,, kjer je to utemeljeno, prenašati stroške na koristnike posameznih komunalnih uslug.
Tak odnos bo krepil sodelovanje med potrošniki in. komunalnimi podjetji ter prispeval k hitrejši in solidnejši izgradnji ko- » munalnih naprav v skladu s potrebami vsega prebivalstva.
Glavno skrb za razvoj in ureditev komunalno dejavnosti, ki je neposredno povezana s prebivalstvom in njegovimi potrebami, morajo prevzeti komune. Zaradi tega naj cbčinski ljudski odbori izdelajo podrobne programe in načrte razvoja komunalne dejavnosti v_svojem območju, v^sodelovanju S komunalnimi gospodarskimi organizacijami in ostalimi’izvajalci del, odnosno s potrošniki -prebivalci.
Urbanizacija naselij
Na območju okraja, ki je trenutno upravno razdeljen na 5 občin, je živelo po popisu 1. 1961 skupno 135.053 ljudi v 42.513 gospodinjstvih, kar pomeni povprečno skoraj' 3,2 člana'na gospodinjstvo. 'Kmečkega prebivalstva je le še,1513 %» medtem ko ga je bilo 1953 še 21,0 %. Ti podatki brezdvomno dokazujejo, da je okraj Kranj tipično industrijski okraj.
Na območju okraja doslej še ni bil izdelan noben niti urbanistični program niti ureditveni načrt, četudi bi morale imeti-urbanistične projekte vse občine že na podlagi obstoječih republiških predpisov. Po zakonu o urbanističnih projektih bodo morale zato občine v naslednjem razdobju v najkrajšem možnem času izdelati in sprejeti urbanistične projekte s posebnimi odloki, da bi se v gradbenih okoliših, ki so določeni na podlagi zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, zagotovila kar najbolj smotrna graditev tako stanovanjskih kot tudi vseh drugih za posamezno občino ter za njeno gospodarstvo in družbeni standard potrebnih objektov.
Občinski ljudski odbori bodo morali v planiranem razdobju, po možnosti pa še pred njegovim potekom ugotoviti poglavitne pogoje in določiti smernice za vsestranski razvoj naselij, zlasti za smotrno izkoriščanje zemljišč za družbene namene in za družbeno organizacijo naselij. Urbanistične projekte naj izdelajo za vsak posamezni gradbeni okoliš, urbanistični projekti pa naj se sprejmejo tako, da bodo upoštevali razvoj'naselja za daljše' razdobje, kar je edin pogoj za smotrno izgradnjo naselij v perspektivi .
Glede na to, da občine v sedanjem času ne razpolagajo z ustreznim kadrom, ki bi bil sposoben, da zaradi nujnosti opravi£>otrebna dela na tem področju, se predvideva ustanovitev Zavoda za urbanizem okrajnega značaja, ki bi lahko opravljal potrebna dela ob
upoštevanju zahtevne strokovnosti izdelovalca na podlagi splošnega koncepta družbeno gospodarskega razvoja^celotnega okraja.
Predvideni zavod naj bi v okviru točno določenega delovnega programa prevzel izdelavo osnov urbanističnega programa za dolo- . čena naselja, izdelavo generalnih urbanističnih načrtov, regulacijskih načrtov, zazidalnih načrtov, izdelavo tehničnih poročil z opisom.etapne graditve, izdelavo pravilnikov za izvajanje ureditvenih načrtov, izdelavo zazidalnih načrtov za predele zemljišč, ki so namenjena za zidavo, ter izdelavo drugih raziskav in projektov stanovanjskih skupnosti (sosesk).
Delo zavoda bo moralo izhajati iz določenega osnovnega koncepta,, ki se mu morajo odrejati in prilagajati Vsi ostali elementi,
V	zvezi s tem bo treba v bodoče poudarit’i£osebno važnost'projektov stanovanjskih skupnosti. Stanovanjske skupnosti naj ne obstajajo samo formalno, ampak morajo živeti, ker so se porodile iz življenjskih potreb. Stanovanjske skupnosti bodo morale imeti zato v bodoče svojo vsebino, s tem v zvezi pa tudi ustrezne, vsaj minimalne objektivne pogoje. Glede na to, da so se stanovanjske skupnosti v sodobnem urbanističnem načrtovanju in projektiranju že uveljavile kot bistveni element organizacije mestnih potršin, bo potrebno,da se v okviru predvidenega zavoda posveti izgradnji stanovanjskih skupnosti - sosesk posebna pozornost.
Pod predpostavko, da se koncept stanovanjske skupnosti kot družbeno gospodarske kategorije na področju urbanistične organizacije mestnih območij zelo popolno povezuje s teorijo soseske, ki v družbenem smislu povezuje ljudi, ki jih povezuje občutek kolektivne pripadnosti in med„sebojne povezanosti, .morata imeti v bodočem razdobju delo urbanističnega zavoda in interes občin skupno.karakteristiko v tem, da je organizacija in ekonomika prostora posebno v urbanističnih naseljih bistveno vprašanje materialne in duhovne reprodukcije.
Občinski ljudski odbor-i morajo zato v naslednjih petih letih postopoma opuščati parcialne rešitve posameznih urbanističnih problemov,, kar je doslej postalo že skoraj pravilo, da se onemogoči nastajanje nepopravljive škode v zvezi z izvajanjem bo-_ doČih urbanističnih programov zaradi nevsklajenosti z osnovnimi koncepti.
Vzporedno s tem bo mogoče potem reševati tudi vrsto sekundarnih, doslej'še nerešenih vprašanj organizacije projektiranja, funkcioniranja komunalnih služb, gradbene operative, proizvodnje in zagotovitve gradbenihhaterialov, organizacije investitorske službe in upravljanja obstoječega stanovanjskega fonda ter komunalnih naprav ob neposrednem sodelovanju hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti.
Državna uprava in sodstvo
V	bodočem razdobju bo - treba krepiti občinske uprave, kvalifikacijski sestav njihovih uslužbencev, organizacijo dela ter uvajati spodbudnejši način nagrajevanja po delovnem uspehu. Taka kre-
pitev občinsko uprave je potrebna zaradi predvidenega razvoja državne' uprave,^ko občinski ljudski odbori v vse večji meri prevzemajo določene kompetence od višjih organov v svoj delokrog.
V	skladu s tem in ko se funkcije okrajnih upravnih organov vse bolj vsebinsko in kvantitativno spreminjajo in prilagajajo novim zahtevam, bo treba tudi v okviru okrajnega upravnega aparata vzporedno z uvajanjem vzpodbudnejšega načina nagrajevanja zagotoviti ustreznejši kvalifikacijski' sestav uslužbencev in zasesti vsa sistemizirana delovna mesta.'
V.	DRUŽBENE SLUŽBE
Zdravstvo
Na področju zdravstva bodo tudi v letih 1961-1965 potrebna še znatna finančna^sredstva za dokončno izgradnjo in ureditev iz-venbolnične služba, zlasti za izgradnjo ambulant in dispanzerjev.
Precejšnji del.finančnih sredstev se bo uporabil za izgradnjo bolnične službe, ki spričo nujnih potreb zahteva povečanje posteljnega fonda,.
Vzporedno z razvojem zdravstvene službe v bolnicah in izven njih, bo potrebno razvijati tudi druge institucije, ki so potrebne za uspešno izvajanje zdravstvenega varstva, kot s-o materinski domovi, reševalne postaje, lekarne, lekarniške postaje -in drugi.
Predvideva se tudi povečana preventivna dejavnost, ki je doslej zaostajala za kurativno zdravstveno službo. Dokončno se bo uredil okrajni zavod za zdravstveno varstvo, ki bo z ostalimi zdravstvenimi zavodi skrbel za uspešen razvoj preventivne dejavnosti.
V	lo.tih 1961-1965 naj se skrbi tudi- za organizacijsko utrditev zdravstvene službe, zladti naj se podvzamejo ustrezni ukrepi za izvajanje novega zakona o zdravstvenem varstvu in s tem tudi skrb za nadaljnji razvoj in utrditev družbenega upravljanja v zdravstvenih zavodih.
Šolstvo
Za pospeševanje nadaljnega razvoja šolstva.v okraju Kranj glede na vedno večje potrebe po strokovnih kadrih in glede na prirastek ter odločilne spremembe v. socialnem sestavu prebivalstva se predvideva po posameznih vrstah šol naslednji razvoj s
Zapadi naglega spreminjanja socialne strukture prebivalstva in občutnih selitvenih premikov ter reorganizacije osnovnih šol je treba osnovno skrb posvetiti gradnji novega šolskega^prosto-.-ra za obvezno šolanje, predvsem v industrijskih središčih in večjih naseljih. Bistvenega povečanja šoloobvezne mladine v okraju ne bo. V šolskem letu 1960/61 in 1961/62 se bo povečalo
letno povprečno število šoloobveznih otrok za 550, v naslednjih treh letih pa se predvideva povprečno letno upadanje za 190 učencev,	‘
Za zamenjavo dotrajanega prostora in odpravo tretje iznene bo potrebno zgraditi 157 novih učilnic ali 18.100 m2 novo brutto šolske površine. V ten obdobju je potrebno z reorganizacijo skrčiti število učencev nižje organiziranih šol od sedanjih 14 % na 5 % ali povprečno 2 % letno,	•
Za hitrejši razvoj zavodov aa strokovno izobraževanje kadrov, ki jih terja hiter razvoj proizvodnje, bo potrebna še nadaljna individualizacija zavodov in krepitev vloge gospodarstva in javnih^služb, ne.da bi pri ten trpela, samostojnost števila za • vodov in vloga družbenih organov. Zaradi povečanja števila učencev in zamenjave dotrajanega šolskega prostora, bo potrebno izgraditi v naslednjih letih 30 novih'učilnic.ali 4900 m2 nove brutto šolske površine. V okviru obstoječih strokovnih šol je ■ potrebno razvijati šolske centre z eno ali več stopenjskim študijem. Posebna skrb naj se posveti organizaciji šol za visokokvalificirani kader.
Izvajanje zakona o posebnem šolstvu in neprimernost lokacije ter dotrajanost sedanjega zavoda za posebno šolstvo narekuje v prihodnjih petih letih dograditev okrajnega zavoda za posebno šplstvo z internatom. Zavod bo predvidoma vključeval 160. defektnih otrok, za kar je potrebno 2.000 m2 novo šolske površine. V navedenem obdobju bo potreba vključiti v obvezno posebno šolstvo vso defektno mladino v okraju.
Pomanjkanje donskih kapacitet in dotrajanosti'nekaterih objektov zahteva izgradnjo novih objektov za 1,120 postelj, za kar je potrebno 9«520 m2 nove domske površine.
Socialno varstvo
Socialno varstvo in službe, ki se bavijo s tovrstno problematiko, rešujejo tiste probleme, ki predstavljajo v družbi negativne družbene pojave. Službe nimajo namena delovati le v kurativnem smislu, pač pa predvsem v smeri preprečevanja določenih _socialnih pojavov in odstranjevanja vzrokov ter nudenja pomoči - razbremenitev družine.
Posebni pogoji družbeno-ekonomskega razvoja so na področju socialnih služb omogočili, da se bodo te preusmerile Qd klasičnih oblik na širše področje izvajanja socialne politike.
Celotni plan materialnih izdatkov se največ nanaša na problem reševanja socialne problematike, ki še vedno obstoja kot rezultat prejšnje družbene ureditve, delno vojne, delno pa hitre industrializacije. Vsa ta sredstva so namenjena predvsem kurativnim dejavnostim kot socialne podpore, podpore ŽFT in drugo ter vzdrževanju mladine in odraslih v domovih oz. zavodih in rejništvu, V letih 1961-3.965 se predvideva zvišanje izdatkov predvsem za zvišanje podpor in zvišanje oskrbnin v zavodih in rejništvu.
V razdobju 1961-1965 so planirana tudi večja investicijska sredstva za povečanje kapacitet varstveno vzgojnih ustanov za otroke,ki naj se organizirajo predvsem v stanovanjskih skupnostih. Nadalje se predvideva ustanavljanje strokovnih socialnih centrov, disciplinskih centrov in Zavoda za defektne otroke. V ton razdobju bo treba zlasti sistematično poglabljati strokovnost socialne službe in bolj uvajati preventivne metode dela, s čemer se utemeljujejo^potrobe po ustanavljanju gornjih ustanov in zavodov ter zvišanju sredstev v investicijske namene.	_	.	j	V h.
Še posebej se predvideva povečana skrb , za. borce in invalide NOV, predvsem za tiste, ki nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. .;-r
Telesna kultura ..... '	J:,,-.-. iv.
Telesna kultura, ki ima v našem sistemu'velik družbeni pomen, krepi zdravje in dviga delovno sposobnost naših delovnih ljudi, skrbi za pravilen telesni'razvoj in-vsestransko vzgojo ter izobrazbo mladine, s tem'pa predstavlja važen del splošnih prizadevanj naše družbene Skupnosti pri 'socialistični--vzgoji delovnih ljudi in mladine.	-ev
Z uresničevanjem navedenih nalog, ki se postavljajo zlasti pred komune, se vedno bolj uveljavljajo občinski sveti za telesno vzgojo kot oblastno družbeni organi ljudskih odborov.Občinske zveze za telesno vzgojo naj v sodelovanju s pristojnimi organi povezujejo in usmerjajo vso telesno^-vzgojno in športno dejavnost na območju komune. Dopolnjujejo in pospešujejo naj izvrševanje zaključkov kongresa ter koordinirajo delotseh osnovnih telesno-vzgojnih organizacij, predvsem pa 'pospešujejo proces nadaljnjega razvijanja in sirjenja telesne kulture.
Večjo skrb kot doslej bo-posvetiti Šolski telesni vzgoji ter omogočiti, da bodo vse šole oskrbljene s telovadnicami, športnimi rekviziti in igrišči. Izboljšati je stanje telesno vzgojnih in športnih objektov, ki.jih je najprimerneje graditi v bližini šol, kar nam Zagotavlja, da bodo naprave dobro oskrbovane in dobro izkoriščene. Ti objekti naj postanejo splošna družbena imovina z družbenim upravljanjem, vzdrževanje le teh pa naj prevzamejo komunalne službe v občinah.
Za splošen razvoj telesne vzgoje bodo. skrbele občine s svojimi pristojnimi sveti,ki bodo zagotovile strokovni kader ž. zadostnim številom štipendij- ter podpirale akcije 'širšega pomena kot n., pr; urejevanje in izgradnjo, športnik centrov in v zvezi s turističnimi1'interesi Skrbeli za delno ekonomsko osnovo za njihovo izkoriščanje.	.. ^
Kultura in prosveta
Nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov zahteva mnogo večja materialna vlaganja za napredek kulturno-prosvetne
dejavnosti kot doslej. Splošen družbeni napredek in gospodarske možnosti dovoljujejo, da se v razdobju 1961-1965 vloži več sredstev tako v investicijsko dejavnost, kot tudi za redno vzdrževanje. Vsa materialna vlaganja bodo usmerjena v izgradnjo in adaptacijo objektov ter zavodov, ki bodo čim masovnoj e zajemali in vključevali državljane v kulturno-umetniško in izobraževalno dejavnost. Prvenstvena skrb bo posvečena krepitvi kulturnik središč v komunah -industrijskih središčih in večjih naseljih. Vse gradnjo in adaptacijo bodo zasnovane tako, da bo'možna,..čim smotrnejša uporaba, vsem činiteljem'množične kulturo v kraju. Objekti za množično kulturo.bodo postali splošna družbena imovina s samostojnim družbenim upravljanjem. Postopno. bodo v tem obdobju prevzemale vzdrževanj o objektov komunalne službe v občinah.
Glede na pomembnost kulturnih spomenikov in naravnih lepot pri turističnem razvoju okraja bodo vsi konservatorski in .restavratorski ^posegi spomeniških organov usmerjeni v.objekte, ki bodo najhitreje dostopni oziroma, odprti za' javnost. .Mnogo več finančnih sredstev bo vlečenih tudi za izboljšano delovanje muzejev in-arhivov spomeniškega varstva,
VI.	INVESTICIJE
1.	Karakteristično za politiko- investiranja v preteklem obdobju je decentralizacija investicijskih sredstev. Sredstva
. gospodarskih organizacij' predstavljajo v .letu I960-že 45*5 % vseh investicijskih naložb. Za-bodoče obdobje se predvideva nadaljnji porast sredstev gospodarskih organizacij ter relativno znižanje centraliziranih sredstev, kar je v skladu z intenci jami zveznega družbenega plana. :
V	naslednjih petih letih se predvidevajo modnejša: investicijska vlaganja v industrijo, ki predstavlja v okraju poglavitno1 gospodarsko panogo. Razpoložljiva sredstva so predvidena predvsem za rekonstrukcijo obstoječih gospodarskih organizacij, Vlagala naj bi se v tiste gospodarske organizacije,- ki bi 'najhitreje dvigale produktivnost dela .z mehani-
zacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov.
V	politiki, investiranja 'morajo odločati, ekonomski faktorji. Gospodarske, organizacij e. morajo nad vse skrbno pripraviti programe^, ki morajo biti temeljito tehnično in ekonomsko proučeni. Vse sile je vložiti za čim hitrejše aktiviranje vloženih sredstev,.skrajšati roke graditve, da se zagotovi skrajšanje rokov za začetek proizvodnje* Izgrajene kapacitete je čim ekonomičnej e izkoriščati. Uvajati je obvezno^ drugo oz. tretjo izmeno, kar jo zlasti potrebno na področju -tekstilne, kovinske in obutvene industrije.
2.	Obseg -ih- struktura investicij	,t
Novi ekonomsko-politiČni ukrepi diktirajo bistveno večja vlaganja v obratna sredstva'iz skladov gospodarskih organizacij in političnih teritorialnih enot. Razpoložljiva
sredstva je razporejati na investicije za osnovna in' obratna sredstva tako,da se dosežejo optimalni ekonomski rezultati. Razpoložljiva obratna sredstva je treba izkoriščati racionalneje kot doslej. Z boljšo organizacijo dela in z drugimi ustreznimi.ukrepi bo možno povečati koeficient obračanja sredstev v gospodarstvu.
Investicijska sredstva naj bi se vlagala po posameznih panogah za sledeče namene:
-	v industriji naj se investicijska sredstva uporabijo za
rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje. Pretežno je razvijati črno metalurgijo, elektroindustrijo, kovinsko in kemično tor gumarsko industrijo v smeri avtomatizacijo ustreznih tehnoloških postopkov,	*
-	v kmetijstvu so sredsjtva predvidena za objekte družbenega sektorja,ki bodo zboljševali oskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Razvijati je živinorejo. Kmetijska posestva naj nadaljujejo zlasti z vlaganji za aktiviranje obstoječih kapacitet,
-	v gradbeništvu bodo šle investicije predvsem za mehanizacijo, ki naj zagotovi nove gradbene postopke in skrajšanje gradbenih rokov,
-	v prometu za modernizacijo zastarelih objektov, za izboljšanje kvalitete prometa fn nabavo novih, modernih prometnih sredstev. Pričeti je z rekonstrukcijo mednarodne ceste Podkoren - Ljubljana, Jesenice - Bohinj in Jesenice -Kranjska gora. Nadaljevati in dokončati je izgradnjo letališča v Brnikih; na področju železniškega prometa pa elek-/-fcrlficirati progo Ljubljana - Jesenice. Na področju PTT prometa je dokončati že začeta dela na kabliranju, nadaljevati z izgradnjo avtomatskih telefonskih central na Gorenjskem,
-	v trgovini bodo sredstva uporabljena za modernizacijo obstoječih lokalov in skladišč,
-	v gostinstvu je rekonstruirati obstoječe obrate in pričeti s cenenimi novogradnjami gostinskih kapacitet, zlasti in povsod tam, kjer so možnosti za podaljšanje turistične sezone. Nadaljevati je z izgradnjo žičnice na Vogel in pričeti z- izgradnjo zimsko-športnega centra na Volem polju na podlagi vsestransko proučenih elaboratov;
-	v obrti naj: občinski ljudski odbori konkretneje_določijo, • katerim obrtnim dejavnostim je razširjati kapacitete. Predvsem je razvijati uslužnostno obrt. Pri tem naj zlasti stanovanjske skupnosti odločujoče vplivajo na razvoj obrtne dejavnosti.
3.	V bodoČGn razvoju gospodarstva so predvidene naslednje naložbe
Skupne inv. Povp. letno Struktura'::
Skupne investicije	94,081.955	18,816.591	100,0
- za osnovna	74,000.013	14,800,003	78,7
-	za obratna	20,081.942	#• ,.016.388	21,3
Od investicij v osnovna sredstva odpade;
Skupne inv. Povp. letno Struktura
Skupne inv. v osnovna
sredstva	74,000.013	14,800.003	100,0
-	inv.v gospodarstvu 46,590.013	9,318.003	63,0
-	negospodar.inv. 27,410.000	5*482.000	37,0
Sredstva obratnih sredstev se bodo predvidoma formirala iz naslednjih virov;
Struktura
sredstva podjetij ObLO - 010 PLRJ - LRS bančna
59,9 % 2,9 %' 15,5 % 45,7 %
		1957-60__		1961-65	
Industrija	12,152.583	30,890,800
Kmetijstvo 		728.352	3,240.000
Gozdarstvo	995.725	1,156.518
Gradbeništvo	594.427	1,057.346
Promet	1,393.698	2,607.754
Trgovina	1,280.160	2,480.000
Gostinstvo	968.545	2,744.859
Obrt	966.886	2,412.736
Gosp.panoge	19,080.376	46,590.013
St.kom.dej,	.10,642.376	21,010.000
Kult.prosv.soc,		v*.
zdrav. dej.	2,198.667	5,700,000
drz. upr.ostalo 588.883		700;000
negosp. panoge	13,429.926	27,410.000
Skupaj	32,510.302	74,000.013
Za predvideni razvoj gospodarstva in družbenega standarda bi bila v razdobju 1961-1965 potrebna naslednja investicijska sredstva za osnovna sredstva;
v 000 .....
Trednöö:5“rpö~cenaH”I9pOT‘"I5övprecnö"Ie:Enö"
3,038.145
182.088
248.951
148.607
348.425
320.041
242.136
241.721
4,770.094
2,660.594
6,178*160
648.000
23I.504
211.469
52I.55O
496.000 548.972 482.547
9,318.002
4,202.000
1,140.000
579.666 147.221	140.000
5,357.481	5,482.000
8,127.575 14,800.003
Indeks povprečnega letnega porasta investicij v osnovna sredstva se v razdobju 1961	1965, napran preteklenu znatno
zviša
Indeks
1961-65/1957-60
Gospodarsko panoge	195»5
Negospodarsko panoge	163*5
Skupno	182,1
Struktura investicij v osnovna sredstva pa bi se v primer-javi s prejšnjim obdobjem spremenila s . .
Struktura	195.7-	I960	1961	- 1965....		
	Gosp.	vsega	Gosp.	vsega ■
Industrija	63,6	37,4	66,3	41,7
Kmetijstvo	3,9	2,3	6,9	4,4
Gozdarstvo	5,3	3,at	2,5	1,6
Gradbeništvo	3,1	1,8	2,3	1,4
Promet	7,2	4,3	5,6	3,5
Trgovina	6,6	3,9	5,3	3,4
Gostinstvo	5,1	2,9	5,9	3,7
Obrt	5,2	3,0	5,2	3,3
Gosp.panoge	100,0	58,7	100,0	6J,0
Stan.kom.dejavnost	79,5	32,7	76,7	28,4
Kulturno prosy.				
soc,zdrav.dej.	16,1	6,8	20,8	7,7
Drž.uprava - ostalo	4,4	1,8	2,5	0,9
Negosp.panoge	100,0	41,3	100,0	37,0
Skupaj		...100,0		100,0
4. Investicije po virih sredstev (struktura)... - ''"
Gospodarske panoge	1961-1965	. 1952.-1260
lastna sredstva	62,1	55,6
inv, sklad ObLO	8,4	6,4
inv, sklad 0L0	8,4 - . .	13,9
inv, sklad FLRJ in LRS	17,8	22,0
bančna sredstva	3,3	■ 2,1
Negospodarske panoge	'
lastna	.... 30,8
ObLO	69,2
0L0
FLRJ + LRS
bančna	•	~
34,8
45,1
14,0
2,7
3,4
VII.	BLAGOVNA IZMENJAVA Z INOZEMSTVOM.
Predvideni razvoj našega gospodarstva ustvarja pogoje za povečanje zunanje trgovine in s tem vključevanje v mednarodno delitev dela. Predvideva se pa tudi hitrejši porast neblagovnih dejavnosti predvsem na področju inozemskega turizma, na področju železniškega, cestnega in PTT prometg&n drugih storitvah.
Razvoj gospodarstva bo terjal povečanja uvoza, vendar pa bi ta naraščal v manjši meri kot izvoz, To 1x> mogoče doseči
1)	s širšim nadomeščanjem uvoženega reprodukcijskega materiala in opreme z domačim zlasti v kovinski industriji in olektro industriji, kar bo terjalo od domačih podjetij določeno preusmeritev proizvodnje in čim hitrejše osvajanje proizvodnje sestavnih delov, ki se proizvajajo na podlagi inozemskih licenc;
2)	s čim racionalnejšo potrošnjo reprodukcijskega materiala in s čim intenzivnejšim izkoriščanjem uvoženo opreme.
Izvoz se bo moral razvijati močnejše kot doslej in hitreje od blagovne proizvodnje* Težišče izvoza mora biti
1)	vse bolj na industrijskih finalnih izdelkih visoke kvalitete:-, ki zahtevajo visoko stopnjo predelave (izdelki kovinske industrije in elektro industrije),kot so oprema in blago
za'široko potrošnj o
2)	na izdelkih iz domačih surovin (lesna industrija) ter v kmetijstvu na živinorejskih proizvodih kot so mlada goved za zakol, bokoni in perutnina.
Pri tem je širiti Sortiment proizvodnje ter ga prilagoditi zahtevam inozemskih kupcev.
Treba je vlagati še večje napore v iskanju zunanjih tržišč, ter pri tem je skrbeti, da bo izvoz na tuja tržišča stalen in nepretrgan.
V industriji se predvideva povečanje izvoza za 102 % ali za letno 15,1 %. Zaradi povečanja izvoza je potrebno v polni meri izkoriščati vso možnosti za finansiranje proizvodnje za izvoz ter spopolniti trgovinsko organizacijo v tujini (zastopstva in sl.).
Spremembe zunanje-trgovinskega režima dajejo podjetjem večjo samostojnost na domačih in tujih tržiščih, istočasno pa terjajo od podjetij večjo skrb za zniževanje stroškov in rentabilnost proizvodnje.
- 20, -
' DRUGI DEL
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH
1.	Osnovno smernico bodočega razvoja
Industrija v kranjskom, okraju so bo morala, razvijati v skladu s. splošnimi smernicami in v skladu s' potrebami in možnostmi, tako da bo tudi v bodoče predstavljala glavno in osnovnic gospodarsko dejavnost kranjskega okraja. Za bodoči razvoj industrijske proizvodnje moramo upoštevati dejstvo, da je dosedanji razvoj temeljil zlasti na izkoriščanju obstoječih kapacitet, medtem ko je bilo storjenega na področju re-. konstrukcij novogradenj relativno vse premalo, tako da je stopnja iztrošenosti industrijskih kapacitet v bodoče nevzdr-žljiva.
Glede na visoko stopnjo izkoriščanja kapacitet bo možno industrijsko proizvodnjo povečati na predvideno višino le z večjimi investicijami in to predvsem v tistih panogah in gospodarskih^organizacijah, ki so najvažnejše v gospodarstvu -okraja kot s črna metalurgija, kovinska, elektro, tekstilna in industrija gume. Tudi v ostalih industrijskih panogah hodo potrebne relativno manjše investicije, da bo podana možnost za dosego predvidene proizvodnje.
Pri organizaciji industrijske proizvodnje je treba težiti k večji specializaciji v proizvodnji in k kooperaciji. Natej podlagi naj bi se podjetja razvijala v rentabilnejše ekonomske enote, ki bodo imele večje možnosti za, uspešnejše nadaljevanje razvoja. Prav tako morajo gospodarske organizacije prilagajati svojo industrijsko-proizvodnjo potrebam tržišča in povečati svoje napore, da si glede kvalitete, cehe in Sortimente svojih izdelkov ohranijo konkurenčno .sposobnost doma in v blagovni izmenjavi z inozemstvom. Njihova, osnovna,orientacija, naj bi‘bila, da si z uvajanjem novih avtomatiziranih postopkov, .razvijanjem specializacije v proizvodnji, z.'uporabo sodobnih delovnih strojev in z maksimalnim izkoriščanjem -proizvodnih kapacitet zagotovijo hitrejše, naraščanje produktiv-^ nosti in renta.bilnejše poslovanje, kar bo omogočalo uspešnejše nastopanjema tržišču.
Sodelovanje na.j se ob močnejši konkurenčni sposobnosti izraža tudi s posojanjem sredstev v družbene sklade-, da bi bilo mogoče kreditirati tiste gospodarske organizacije ali stroke, ki so za ra.zvoj okraja važne, pa začasno'ne razpolagajo z zadostnimi lo,stnimi sredstvi.
Pričakujemo, da se bo gibal fizični obseg industrijske proizvodnje v letih 1961 -1965 takole s
Stroke
Indeks Pov.letni porast 1960/56 1965/® 1957-60	1961-65
Industrija skupaj 111 - Elektro 114 - Črna metalurgija 117 - Kovinska ind.
119	- Elektroindustrija
120	- Kemična industrija
121	- Ind. gradb. mat.
122	- Lesna industrija 125 - Ind. cel. in pap.
124	- Tekstilna ind.
125	- Ind, usnja in obut
126	- Ind. gume
127	- Živilska ind.
128	- Grafična ind.
157,6	171,0	8,2	11,5
155.8	72,2	8,0	-	6,5
128.2	174,5	6,4	11,8
180.9	155,0	15,8	8,9
252.9	177,2	25,5	12,1
596.2	162,7	41,1	10,2
126.2	551,5	6,0	27,0
156.9	134,1	11,9	6,0
149,6'	110,1	10,6	'	1,9
121.4	129,8	5,0	5,5
144.5	143,3	"9,6	7,4
195.5	227,6	18,2	17,9
227,2	164,7	22,8	•	10,5
165.9	158,8	13,5	9,7
Ob upoštevanju porasta v razdobju od 1961 - 1965 za 71 % bo znašalo povečanje povprečno letno 11,3 %, medtem ko je v preteklik letih industrijska proizvodnja naraščala le za 8,2 %.
Porast važnejših skupin industrijskih izdelkov v navedenem razdobju je razviden iz posebne priloge*
2.	Zaposlenost in produktivnost
Predvidevamo, da se bo delovna sila v bodočih petih letih zvišala za 3.734 ali povprečno letno za 2,5 %. To zvišanje predstavlja 50,1 % od prirastka celotne delovne sile gospodarstva v bodočem razdobju.
Storilnost naj bi v takih pogojih porastla nasproti preteklemu razdobju za 39,2 % ali povprečno letno za 6,8 %. (v letih 1956-1960 je bil porast storilnosti 24,2 % ali povprečno letno 5,6 %).
Rastoča stopnja produktivnosti bo omogočila stimulativnejše nagrajevanje, to pa bo odvisno tudi od uvajanja veliko serijske proizvodnje, ki se mora uvajati vzporedno z modernejšo mehanizacijo in proizvodno specializacijo.
3.	Investicije v industriji
Indeks porasta investicij v osnovna sredstva v letu 1961-1965 znaša 254,2. Tajoorast je utemeljen zaradi velike fizične iz-■ trošenosti osnovnih sredstev, ki znaša cca 51 %• S takim vlaganjem sredstev v investicije bo možno zagotoviti vsaj delno izvedbo rekonstrukcij in izgradnjo dodatnih kapacitet, ki bodo omogočile predvideni razvoj industrijske proizvodnje. Gospodarske organizacije so planirale za cca.45 % več investicijskih vlaganj, vendar je le malo izgledov, da bi bila. zagotovi j e na možnost financiranja iz družbenih fondov v taki višini, kot so predvidevala podjetja.
V bodočem razdobju naj bi podjetja vlagala'v investicije čim večja sredstva iz svojih virov.- To dejstvo naj bi podjetja upoštevala, posebno pri investiranju v obratna sredstva iz razloga, ker se uveljavljajo omejitve v pogledu bančnega kreditiranja obratnih sredstev. V perspektivi se predvideva porast celotnega■dohodka za 65,3 %, kar znaša letno 10,6.'%, zaradi tega naj .bi se sredstva vlagala'v obratne fonde, v po-:	veČanem obsegu. Predvideni odstotek cca 20 % vlaganj latnih
sredstev v^potrebna obratna sredstva naj gospodarske' organizacije zvišajo v okviru razpoložljivih sredstev iz-ustvarjenega čistega dohodka.	•• Of.L
1 •	• ... r>;r .
Predvideni:razvoj po strokah
111 - Elektrogospodarstvo	- J.
Območje' okraja Kranj je glede preskrbe z električno energijo pasivno in-je nujno navezano na dobavo energije iz'javnih 'daljnovodov elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Da bodo' naprave 'zagotovile'kar najbolj nemoteno oskrbovanje z energijo in da bodo pokrile, vse potrebe naraščajoče potrošnje, bo treba posvetiti vso pažnjo razširitvam.in rednemu vzdrževanju prenosnih in razdelilnih naprav.
Ne glede na .to, da še niso izkoriščene vse možnosti hidroenergetskih virov v okraju za pridobivanje električne energije, ni mogoče v prihodnjem razvojnem obdobju računati z gradnjo novih hidroenergetskih naprav. Dosedanje študije kažejo, da bi bile nove elektrarne na Savi in na njenih pritokih sorazmerno drage in da bi prišle v poštev za gradnjo šele po dokončanju ugodnejših in cenejših naprav v drugih predelih države.
Za izboljšanje proizvodnje električne energije bo treba tesnejše povezati obstoječa podjetja in formirati ustrezno organizacijsko •telo,.ki bo skrbelo za nadaljnji razvoj proizvodnih naprav. V javnih elektrarnah se zmogljivost ne bo povečala in moramo v zveži s hidrološkimi razmerami računati na^ zmanjšanj e - letne proizvodnje v primerjavi z izredno ugodnim letom I960. Indeks^fizičnega obsega proizvodnje obeh elektrogospodarskih, podjetij v okraju bo napram letu I960 znašal 72,2.
Industrijske ■ t c ral o-e1ektrarno bodo svoje zmogljivosti delno zvišale v zvezi s povečanjem porabe industrijske pare in bodo do 1. 1965 proizvajale letno 27,5 % več električne energije. Vendar pa bodo industrijske vodne elektrarne prav tako kakor javne odvisne od hidroloških razmer, tako da bo tudi njihova proizvodnja predvidoma manjša od proizvodnje v letu I960. Razmerje proizvodnje industrijskih; elektrarn, ki je v letu I960 znašalo 60,7 % hidroenergije in 39,3 % termoenergije, se bo do 1. 1965 spremenilo v 48 % hidroenergije in 52 % termoenergije. Skupna proizvodnja industrijskih elektrarn bo.-znašala 96,5 % proizvodnje v letu I960
Zvišanje proizvodnje bo mogoče’ doseči z izravnavo dnevnega obte-žilnega, diagrama-, k čemur.'.'naj bi pripomogla ustrezna tarifna reforma.
Za redno preskrbo s kakovostno električno energijo se bodo razširile obstoječe visokonapetostne razdelilne in napajalne naprave. Zgradila se bo razdelilna transformatorska postaja 110/35 KV v Naklem z zmogljivostjo 31,5 MVA in podvojil 110 KV daljnovod Medvode- - Kranj. ±-rav tako se bo povečala transformacija 110/35 KV v Mostah za 31,5 MVA. Zgradile se bodo razdelilne transformatorske postaje 35/10 KV Kranj II, Škofja Loka, Tržič in Kranjska gora z daljnovodi 35 KV Medvode - Škofja Loka - Kranj, Kranj *• Tržič in Jesenice - Kranjska gora.
Posebna pažnja bo posvečena razširitvam krajevnih omrežij in gradnji napajalnih transformatorskih postaj, zlasti v industrijskih središčih Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici, Bledu, Jesenicah in Kranjski gori.
Preureditve napajalnih daljnovodov in gradnje novih kablovodov v mestnih predelih bodo s preureditvami nizkonapetostnih mrež zmanj šale izgube energije na prenosnih napravah. Povprečni odstotek izgub na omrežju se bo znižal letno za 0,5 %«
Proizvodnja in poraba se predvidevata v naslednjem obsegu;
a)	Proizvodnja v letu 1965 bo znašala;
hidroelektrarne - javne hidroelektrarne - industrijske termoelektrarne - industrijske
88,500 MWh 54.153 MK 58.250 MWh
Skupaj
200.903 MWh
Proizvodnja se bo napram letu I960 zmanjšala na 83,5 %•
b)	Poraba električne energije iz javne mreže bo znašala;
gospodinjstva	55.000 MWh
ostali mali odjem. .	14.800 MWh
mali odjemi skupno splošni veleodjem posebni veleodjem
69*800 MWh 58.900 MWh 111.000 MWh
skupno iz javne mreže
239.7OO MWh
proizvedeno in porabljeno
v industriji	112,0.50 MWh.
Skupna poraba	351.750 MWh
Povečanje pri gospodinjstvu znaša 86 %, pri malem odjemu skupno 80 %, pri splošnem veleodjemu 47 % in pri posebnem veleodjemu 162 %.
Izreden porasbfcorabe v posebnem veleodjemu je povezan z razširitvijo in preureditvijo obratov Železarne Jesenice.
Iz primerjave proizvodnje in porabe izhaja, da bo moralo območje okraja Kranj v letu 1965 prejetij letno 150.847 MWh energije iz proizvodnih virov izven okraja, če h temu dodaiio še izgube energije v Javni mreži v letni višini 25.500 MWh, se nam zviša deficitna letna količina na 176,547.MWh.
Razen navedene potrošnje se bo z elektrifikacijo železniške pro^e Ljubljana Jesenice povečala poraba električne energije 'za železniško vleko.' '
Za^povečanje proizvodnjih zmogljivosti se bodo nadaljevala že začeta študijska dela za izkoriščanje vodnih stopenj na Savi in na' pritokih zlasti v Kranju in v Mavčičah.
V	zvezi z gradnjo plinovoda Velenje - Jesenice in s povečanjem potreb po industrijski pari bo treba zagotoviti pogoje za gradnjo toplarne v Kranju, zvezane s.termoelektrarno, ki bo lahko občutno izboljšala energetsko bilanco v okraju.
114 — Črna metalurgija
Perspektivni plan za razdobje 1961 - 1965 Je postavljen na realno osnovo. Črna metalurgija, ki Jo predstavlja Železarna Jesenice, se nahaja neposredno pred zaključevanjem montaže nekaterih naprav, po drugi strani pa obstoja boljša koordinacija v celotni črni metalurgiji, kar bo ugodno vplivalo na realizacijo proizvodnje. Nadaljnji vpliv teh faktorjev bo bolj načrtna proizvodnja,, ki se bo gibala v okviru: danih možnosti.
v*
Crna metalurgija Je bazična industrija in igra odločilno vlogo v nezadostno razvitem gospodarstvu. Zato zavzema ta stroka pomembno mesto v celotnih investicijah.
V	kranjskem okraju Je ta stroka najpomembnejša, saj Je udeležena v celotnem družbenem proizvodu industrije z 31)8 % v letu I960.
Ima.že .tradicijo in tudi priučeno delovno silo, kar Je eden izmed faktorjev, ki ga moramo upoštevati pri obravnavanju produktivnosti dela v tej stroki.
V	Železarni se predvideva rekonstrukcija v več fazah. Učinek prve faze naj bi se čutil že v letu 1965» ko bi se proizvodnja že bistveno zvišala.
V	topilnici se bo dvignila proizvodnja na osnovi nove aglomeracije, ki bo dajala 100%-ni zasip bazičnega aglomerata, ter na osnovi povečanja profila VP. Povečana proizvodnja Jekla se predvideva tudi že v prvi fazi rekonstrukcije in se bo s tem povečala blagovna proizvodnja, kj/se Je prvotno predvidevala šele v drugi fazi rekonstrukcije
V	valjarni nastaja bistvena sprememba v asortimanu proizvodnje in sicer se predvideva že v I. fazi izgradnja tračne proge, medtem ko se izgradnja kombinirane proge za. žico in profile pre-_ nese v obdobje po letu 1965« Zaradi tega se močno povečuje količin
trakov, dalje tanke in fine pločevine ter delno količina hladno valjanih trakov. Analogno temu se zniža količina srednjih in lahkih profilov.
Glavni del investicijskih sredstev do leta 1965 se predvideva za valjarne, zato bodo v predelovalnih obratih izvršene le manjše dopolnitve. Glede proizvodnje varjenih cevi je treba ugotoviti, da ta v perspektivi za Železarno Jesenice ni interesantna, ker je zajeta v programu Železarne Sisak in bo Železarna ta proizvoda predvidoma v prihodnjih letih opustila.
Vse navedene spremembe zahtevajo ustrezne dopolnitve energetsko-strojnih oddelkov, kakor so s nova kisikarna, povečane kapacitete . električne energije, Črpalme postaje za mazut, vodno-gospodarske ureditve ter povečanje/strojnega parka vzdrževalnih delavnic. .
V prihodnjem obdobju je potrebno večje sodelovanje in koordiniranje proizvodnje znotraj industrijskih strok, da se izogne izgubam, ki jih trpi celotno gospodarstvo.
Da bo črna metalurgija dosegla planirani nivo, je še potrebno s
-	da podjetje osvoji tak. sestav proizvodnje, ki bo omogočil čim večje povečanje vrednosti realizacije;
-	da se vse rekonstrukcije usmerijo v čim ekonomičnej še izkoriščanje surovin; ■	_
-	da se.reši problem notranjega transporta, posebno nadaljnja
ureditev transportnih in razkladalnih kapacitet, da bi se izboljšala organizacija obratov in s tem znižali proizvodni stroški; .	j '
-	da se izvaja stroga politika glede neizkoriščenih obratnih
sredstev;
-	da se usmeri prizadevnost vseh proizvajalcev v iskanje možnosti
za povečanje storilnosti-dela kot edinega faktorja, ki naj vpli va na.povečanje čistega-osebnega dohodka;	. .
-	da.se s pravilno kadrovsko politiko in z izgradnjo stanovanj pridobi potrebna delovna sila in visokokvalificirani kader za vodenje proizvodnje.
117,Kovinska industrij a
Kovinska industrija sodi po dinamiki razvoja^med prve stroke v okraju. Povprečna letna stopnja rasti fizičnega obsega v razdobju 1957-1960 je znašala okroglo 15,6 %, povprečna letna stopnja rasti fizičnega obsega za razdobje 1961-1965 pa bo znašala približno 8,9 %•
Razmeroma močno stopnjo rasti kovinske industrije v preteklem obdobju je pripisati sorazmerno močnim investicijskim naložbam in vključitvi industrijskega podjetja LTH Škofja Loka v družbeni plan.
Bodoči razvoj kovinske industrije bazira na novih investicijskih naložbah in racionalnejšem izkoriščanju poslovnih fondov. Večina podjetij kovinske industrije nima določeno proizvodno tradicijo in pretežno zagotovljen plasman na domačem in tujem tržišču. V radovljiški občini sta podjetji Veriga in Plamen z , določeno proizvodno tradicijo in obdelanim tržiščem, podjetje TIO pa je brez večje tradicije, a ima v perspektivi večjo rekonstrukcijo, ki mu bo glede na proizvodno usmeritev omogočila soliden razvoj.
Tudi tovarna kos in srpov v Tržiču ima tradicijo v proizvodnji in obdelana tržišča ter izvaja rekonstrukcijo svojih obratov, medtem ko Pilama v Tržiču še nima dovolj definiranega proizvodnega programa.
Industrijsko podjetje LTH v Škofji Loki in Niko v Železnikih sta se razvili iz obrtnih delavnic. Spričo hitrega razvoja je v podjetjih vrsta organizacijsko-tehnoloških problemov, katere bosta morali podjetji v čimkrajšem času rešiti. S primerno organizacijo in usmeritvijo na domače in tuje tržišče bosta podjetji v okviru kovinske industrije lahko predstavljali v perspektivi zelo pomembni podjetji. Zlasti za slednje podjetje pa velja, da v perspektivi cim bolj kooperira s sorodnimi gospodarskimi ' organizacijami.
V kranjski občini- je podjetje Kovinar, ki prav tako še nima dokončne proizvodne orientacije, je pa doseglo v preteklem razdobju viden napredek.	.
Gospodarske organizacije kovinske industrije naj se usmerjajo v proizvodnjo artiklov visoke obdelave. Podjetja, ki so dosegla v preteklem obdobju močan vzpon, se nahajajo pred velikimi problemi. Hiter porast je ustvaril organizacijske probleme, ki jih podjetja le s težavo rešujejo. Tehnično-komercialne službe so.nekvalitetne. Zaradi dislociranosti nekatera podjetja ne razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri, kar ustvarja težke probleme. Primer podjetij.'kot Niko Železniki, LTH Škofja Loka, TIO Lesce in nekatera druga, kaže, da se bodo morala podjetja bolj kot doslej posvetiti tudi kadrovsko-organizacijskim problemom.
Spričo pomanjkanja strokovne delovne sile bi morala podjetja odločneje izvajati kooperacijo s sosednimi podjetji in skrčiti dosedanji široki asortiman proizvodov, z§ katere niso v.stanju, da bi jih tehnološko zadovoljivo rešili. Širok asortiman proizvodov zahteva večje 'angažiranje visokokvalificiranih strokovnjakov v proizvodnji, ki jih pa ta.podjetja objektivno ne morejo zlahka dobiti.
Za bodoči razvoj kovinske industrije je potrebno upoštevati dejstvo, da se je^del gospodarskih organizacij kovinske industrije razvijal iz večjih_obrtnih delavnic v industrijska podjetja. Izvršene so bile^sicer večje rekonstrukcije pri skoro vseh podjetjih in je pričakovati, da bodo investicijske naložbe v to industrijo pričele ustvarjati tudi že gospodarske rezultate, vendar bodo poleg sorazmerno manjših investicijskih.-naložb za odpravo grl potrebna večja investicijska sredstva za obratna sredstva,.da se zagotovi maksimalno izkoriščanje instaliranih kapacitet.	■ v -	• i ■ a
Kovinska industrija postaja^v občinah Radovljica in Škofja Loka dominantna. Raziđen^je odločujoč vpliv na razvoj gospodarstva teh območij, kar kaže, da so potrebni še nadaljnji napori za njihov razvoj in konsolidacijo, kar.je. predvsem naloga pristoj- • nih organov podjetij' in komune. \
V kovinski industriji je potrebno doseči boljše proizvodne in ekonomske učinke z intenzivnejšim izkoriščanjem vseh razpoložljivih kapacitet. Z uvedbo druge izmene In deloma tretje izmene je možno doseči ekonomičnojše izkoriščanje osnovnih fondov. Vsa investicijska vlaganja v kovinsko industrijo je usmerjati izključno na proizvodnjo artiklov z visoko stopnjo obdelave.
cilju zniževanja proizvodnih stroškov je pospeševati specializacijo gospodarskih organizacij, kinima odraz.samo v ekonomičnosti poslovanja, temveč tudi v možnosti uvajanja novih bolj mehaniziranih ali avtomatiziranih proizvodnih postopkov*. Specializirana proizvodnja je možna v pogojih razširjene proizvodne kooperacije med podjetji.
Glede na to, da med tovrstnimi podjetji v okraju ni dovolj proizvodnega sodelovanja, morajo Občinski ljudski odbori, predvsem pa zbori proizvajalcev aktivnejše delati na pospeševanju proizvodne kooperacije. Kooperacija- med podjetji kovinske industrije je možna na širokih področjih. Poleg proizvodne kooperacije je možna centralizacija določenih služb, kot znanstveno raziskovalno delo, nekatere komercialne službe, orodjarska dela, standardi zacija proizvodnih elementov.
Kovinska industrija bi lahko s svojimi proizvodi še bolj uspešno nastopala ha inozemskih tržiščih. Predvsem je povečati izvoz proizvodnje z večjo stopnjo obdelave. Za plasiranje proizvodov na inozemskih tržiščih in za proučevanje trga bo potrebno zagotoviti več strokovnih kadrov.
"V perspektivi se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje. Predvideno povečanje proizvodnje je treba doseči predvsem z racionalnejšo zaposlitvijo obstoječe delovne sile ter z izboljšanjem in izpopolnitvijo organizacije dela.
119	- Elektroindustrija
Elektroindustrijo zastopa Iskra Kranj. Podjetje se nahaja v fazi reorganizacije. Nekateri obrati, ki so v sklopu Iskre, se bodo osamosvojili, vendar bodo v kooperaciji z Iskro.
Plan proizvodnje predvideva povečanje brutto produkta za 55»8 %• Za tak porast proizvodnje pa je potrebna boljša preskrba z reprodukcijskim materialom, ki ga moramo uvažati in smo tako vezani na devizna sredstva.
Problem predstavlja tudi iztrošenost kapacitet. Podjetje mora resno razmišljati o zamenjavi in modernizaciji proizvodnega procesa.
Obseg dela in kompliciranost proizvodnje celotnega podjetja se ■ izraža v tem, da bo ob prehodu na leto 1961 ža eca 20.000 polizdelkov potrebnih 81.000 delovnih operacij. 'Zaradi toga je nujna' sprememba v načinu proizvodnje s prehodom na serijsko in veli koserijsko proizvodnjo z izenačenimi proizvodnimi in montažnimi kapacitetami vsaj v okviru posameznih grup izdelkov. Če bi se reorganizacija proizvodnje izvedla z neizpromenjenimi kapacitetami, bi ee moral zožiti asortiman proizvodnje. Taka rešitev pa glede na potrebe tržišča in dosedanja vlaganja v razvojna dela ne bi bila smotrna in racionalna. Zato je potrebno povečati kapacitete za tekoči sistem proizvodnje, ki ga je terminsko lažje vskladiti, planirati racionalne serije in pospešiti ciklus proizvodnje. Za administrativno obvladanje.predvidenega Obsega proizvodnje, obračuna in drugih^odatkov bodo neobhodno potrebna tudi temu ustrezna in zadostna mehanografska sredstva in kadri.
Razvoj proizvodnja naj bi šel v smer modernizacije obstoječih oddelkov, nadaljnji izpopolnitvi asortimana, ter uvajanja proizvodnje elementov za avtomatizacijo. Za zmanjševanje uvoza reprodukcijskega materiala je potrebno predvsem konstruirati iz domačih materialov, ki ustrezajo proizvodnji naših izdelkov,
Upoštevanj e navedenih smernic j opažno zlasti tudi glede na pomembnost, ki jo daje tej stroki proizvodnje zvezni perspektivni plan, ki predvideva 2 kratno'povečanje proizvodnje s povprečnim letnim porastom 158 %. Iskra predvideva, da bo dosegla leta 1965 2,8 krat večjo proizvodnjo kot v letu I960 s povprečnim letnim porastom 24 %. Za doseganje tako postavljenega nivoja proizvodnje bo treba zboljšati tehnično opremljenost dela, ki mora sloneti na modernih principih.
Za rešitev vprašanja obratnih sredstev je potrebno še nadalje iskati vse‘neizkoriščene možnosti, glede'problema notranjega transporta pa je treba pretehtati, kje se skrivajo še možnosti za povečanje produktivnosti.
120	- Kemična industrija
To industrijsko stroko predstavljata Kemična tovarna Podnart, ki se je razvila iz predvojne tovarne za proizvodnjo kemičnih preparatov in kasneje tudi vodikovega superoksida ter podjetje Eksoterm v Kranju, ki se je razvil pred kratkim iz bivše tovarne mila Oven. Obe podjetji sta dosegli v preteklem razdobju velik napredek, saj znaša povpreček porasta fizičnega obsega proizvodnje v letih 1957-1960 povprečno letno 41,1 za planirano razdobje naslednjih petih let pa se predvideva porast proizvodnje za 62,7 % ali povprečno letno 10,2 %.
Kemična industrija predstavlja v okrajnem merilu dejansko novo razvijajočo se industrijo, ki še veliko obeta. Delno je že rekonstruirala oz. se predvideva v skorajšnjem času zaključek rekonstrukcijskih del v Kemični tovarni Podnart»podjetje Ekso-term, pa je šLo 'po poti popolne preorientacije proizvodnje ter je v tem okviru opustilo proizvodnjo mila in pralnih sredstev ter prešlo na uvajanje pomožnih livarskih sredstev in drugih kemičnih preparatov. Ta preorientacija proizvodnje ima zaradi velikih potreb v državi in znatnega uvoza ugodno perspektivo, vendar pa ureditev podjetja in njegova proizvodnemu programu ustrezna tehnična opremljenost ni izvedljiva na sedanji lokaciji. Viri surovin so pretežno v državi, zaradi zahtevnosti proizvodnje pa bo treba zagotoviti ustrezen visokokvaliteten kader, ki naj bi zagotovil kakovost proizvodov in s tem boljše kovinske odlivke.
Podjetje Eksoterm se glede na povedano pripravlja, da bo na podlagi odobrenega investicijskega programa v naslednjih dveh ali treh letih zagotovilo na novi lokaciji ustrezne objekte ter postopoma z uvajanjem nove mehanizacije začelo z osvajanjem novih ■proizvodov,
V zvezi z dejstvom, da je razvoj kemične industrije interesanten ne samo v okrajnem ampak tudi v zveznem merilu, je potrebno» da se obema podjetjema v okviru razpoložljivih sredstev prioritetno zagotovi potrebne udeležbe oz. kredite» da lahko rekonstrukcijske .programe izvedeta do kraja v najkrajšem možnem času. Njuna proizvodnja je visoko rentabilna ter bo v perspektivi predstavljala v obeh občinah znaten delež v okviru skupno ustvarjenih sredstev. Oba občinska ljudska odbora morata zato nuditi podjetjema vso podporo, da sc predvideni investicijski elaborati čim preje dokončno realizirajo.
121	- Industrija gradbenega materiala
Industrija gradbenega materiala v kranjskem okraju se je do danes razvila samo v treh panogah in sicer v proizvodnji opečnih izdelkov in žlindernih vlaken ter v izdelkih iz granulirane žlindre.
1.	Proizvodnja opečnih izdelkov se odvija v okviru Opekarne Dvorska vas in .Kranjskih opekarn, ki zajemajo tri obrate s Bobovk, Gešnjevk in Stražišče.
Kot surovina jim služi vležana alpska glina, ki je po kakovosti srednje kvalitete ter vsebuje srednjo količino apnenčevih zrn. Zaloge te surovino so po obratih različne.
Opekarna Bobovk ima po zadnjih ugotovitvah zaloge gline komaj še za pet let. Nujno je, da si bo ta obrat za bodoče poiskal nov glinokop. S pravilno organizacijo pridobivanja gline v novem glinokopu ter z ustvaritvijo cenenega prevoza bo možno še v mejah ekonomike in tržnih cen proizvajati opečne izdelke. Kolikor to ne bo doseženo, bo obratovanje v opekarni Bobovk, ki mora tudi nujno obnoviti in modernizirati strojni park, postalo
problematično. Ostali obrati so rekonstruirani ter imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Po petletnem perspektivnem planu bi znašala proizvodnja ob koncu 1965i letaš
13.600 enot 7.5OO enot .
4.850.enot
25.95O enot i
Ta količina bo predvidoma krila celotno potrebo v okraju. Nujno pa je, da bi opekarski .obrati preusmerili svojo proizvodnjo na kvalitetne' tankostenske proizvode. Industrija raznih zidnih blokov iz neglinastega materiala v Sloveniji se je pričela močno razvijati. To so izdelki iz granulirane žlindre, iz elektrofilternega pepela itd.
Poleg preorientacije osnovnega programa morajo opekarne tudi preiti na dimenzioniranje svojih izdelkov na modularno koordinacijo. Zato morajo biti čim bolj zainteresirani za izdelavo. tanko stenskih izdelkov, ter izdelkov, ki služijo za delno ali popolno montažo, zlasti glinastih stropnjakov. Obrati naj bi pristopili k izdelavi že celotnih stropnjakov, to ježe končnih izdelkov po dolžinskem naročilu,, kar je v^opekarnah možno izvesti mehanizirano in na industrijski način, možno pa bi jih bilo izdelovati tudi po sistemu prednapetih konstrukcij, Taka produkcija bi ugodno vplivala na gradbena podjetja, ki bi jim olggšala in pospešila gradnjo,opekarnam pa povečala celotni dohodek.
Nadalje je .potrebno pristopiti k izdelavi fasadne polne opeke (dvakrat žgane), ki bi jo gradbena podjetja uporabljala 2a^ zidavo dimnikov nad streho ter za razne fasade. Tega materi--ala močno primanjkuje v industriji gradbenegaomateriala. Proizvodnja te opeke na zahteva.posebnih investicij, poleg tega pa ji je zagotovljen, tudi•plasman.
Čimpreje mora opekarska industrija pristopiti tudi k uporabi zdrobljene in poškodovane opeke. Iz opečnega zdroba naj bi se izdelovali šant dimniki, za katerimi je pri blokovski gradnji, veliko povpraševanje.
Glede na dejstvo, da hitri razvoj industrije gradbenega materiala na osnovi neglinastih surovin spravija^ opekarne v težak položaj, morajo opekarne čimbolj stremeti za proizvodnjo novih artiklov, po katerih bo na trgu vedno večje_ povpraševanje ter jim ostala industrija, gradbenega materiala ne bo mogla ogrožati plasmana.
navadnih zidakov votlakov stropniki	i
Skupno
2.	Proizvodnja žlindernih vlaken
Industrija mineralnih vlaken ima na Gorenjskem že skoraj tra-dicijo. Sedaj proizvajata ta material dve gospodarski organizaciji in to Izolirka Ljubljana in Termika Ljubljana.
Izolirka Ljubljana ima svoj obrat v Železarni Jesenice, kjer ji je na razpolago že tekoča plavška žlindra. Kar se tiče znižanja predelovalnih stroškov je to zelo ugodno, ker uporablja žlijadro takoj ob visoki peči šetekočo. Ne more pa vplivati na kvaliteto surovine ter tudi ne. more regulirati višino temperature. Zato je proizvodnja občasno kvalitetno zelo različna. Zaradi^omej enega prostora v Železarni pa je to proizvodnjo nemogoče povečati in modernizirati in obstoja možnost* da jo bo treba v primeru večjih rekonstrukcij v Železarni -praktično likvidirati.
Obrat "Termike’'' v Bo dovijah pri Škofji Loki se je v letu
I960 in 1961 močno izpopolnil. Tu danes obratuje kupoljka za taljenje, mineralnih surovin ter postrojenje za mehanično pridobivanje vlaken v filcasti formi do poljubne debeline.
Letna produkcija v letu 1961 bo znašala cca 4.300 tön. V petletnem perspektivnem.planu . j e predvidena proizvodnj a 7•100 ton letnokar je skoraj podvojena proizvodnja.
Obrat ima v načrtu izdelovanje gumiranih oz. stabiliziranih • plošč iz mineralnih vlaken. Ta produkt je za gradbena podjetja zelo interesanten zlasti zqtiste, ki so ali bodo pristopila k polmontaži ali polnomontažni gradnji .ter ima ta material v gradbeništvu, veliko bodočnost.
Priporočati je tudi, da bi podjetje izpopolnilo proizvodnjo trstičnih plošč za potrebe polmontažnih gradenj stanovanjskih objektov.
3.	Izdelki iz granulirane žlindre, ki jih producira Železarna Jesenice s tem, da izdeluje za lastne potrebe žlinderne bloke formata 12 enot, se tovrstna proizvodnja še ni razvila, po vsej verjetnosti zato, ker je cena'teh izdelkov visoka zaradi velike porabe cementa ter je le delno konkurenčna opečnim artiklom. Investicije za to proizvodnjo so sicer mnogo manjše od investicij v opekarni, vendar se smatra, da v tej smeri ni prava bodočnosti, ker so za gradbeništvo že sedaj mnogo bolj potrebni lahki, bloki iz penaste žlindre. V nakazanem smislu bi bilo potrebno, da bi Železarna Jesenice pristopila k delni proizvodnji penaste žlindre. Predhodno bi bilo pristopitik
poizkusom izdelovanja lahke mase: tako zvane "Ytong".
Iz povedanega izhaja, da bo modernizacija opekarn, ko bo v vseh obratih dokončana »sicer omogočila kvalitetnejše izdelke in proizvodnjo tudi v zimskih mesecih, da pa je industrija gradbenega materiala na območju kranjskega okraja glede izvora proizvodnje še zelo skromna, zato se priporoča gospodarskim
organizacijam te stroke, da v naslednjih letih v čim večji meri kooperiraj o z gradbenimi podjetji in s projektantskimi organizacijami. Poleg izpopolnitve izdelkov, ki so. bili že doslej obravnavani, bi bilo potrebno proučiti vse možnosti za uvajanje novih proizvodov, ki jih potrebuje moderno gradbeništvo, zlasti proizvodnjo plošč iz mineralnih. vlaken, ki se uporabljajo kot toplotno izolacijsko sredstvo pri montaži, proizvodnjo gibsanih plošč in trstike, ki omogočajo kot montažni element izgradnjo predelnih sten brez zidanja in ometavanja, dalje lesobetona kot' zmesi mineraliziranega žaganja in cementa in katerega proizvodnja pride v poštev na lesnih obratih oz. žagah, ki lahko na ta način eksploatiraj o žaganje itd.
Tudi ostala, nespecializirana podjetja, gradbenega materiala bi lahko doprinesla k reševanju vprašanja gradbenega materiala svoj prispevek.' Tako bi veljalo proučiti možnost bolj organiziranega načina pridobivanja žlahtnega peska za teranovo in fasadne omete, ki ga na zelo enostaven način pridobiva podjetje Remont Tržič, še vedno pa je v okrajnem merilu nerešeno vprašanje pridobivanja večjih količin gramoza. Pridobivanje gramoza'ni nikjer urejeno mehanizirano, z ustreznim čiščenjem in pranjem na separacijah, kar je predpogoj za kvalitetne, in visokokvalitetne malte betona. Gospodarske organizacije Se zato kljub velikim domačim surovinskim zalogam zakladajo s pranim gramozom iz Ljubljane. Glede na to, da je gramoznica na Polici pri Naklem lokacijsko zelo ugodno situirana, da je zaloga gramoza praktično neizčrpna- .in-ida obstaja 'že tudi industrijski tirso podani vsi. pogoji.za. gradnjo večje separacije in pralnice* V tej smeri bi bilo potrebno, da gradbeno podjetje Projekt, ki je že pričel z realizacijo te zamisli, vendar le v obsegu lastnih potreb.,..prouči možnost povečanja:kapacitet. Y zvezi s tem^obstaja glede na zelo ugodne, pogoje na tem mestu tudi možnost ustanovitve oz. gradnje.- tovarne betona, oz» tovarne, raznih cementnih in betonskih izdelkov. Občina Kranj naj..bi v • nakazani smeri-organizirala za rešitev tega vprašanja vse zainteresirane .'„gospodarske organizacijo, ki naj bi nato postopoma prešle k realizaciji proučenih načrtov,
Končno bi bilo potrebno pristopiti v sodelovanju z Železarno Jesenice k reševanju vprašanja proizvodnje betonskega železa ter proizvodnje visokokvalitetnoga jekla.za prednapete ž e 1 oz ob e t oiiske - konstrukcij o, ki. ga Železarna - Jesenice sicer že proizvaja,'vendar:količinsko v nezadostni mehi.
Usmeritev gospodarjenja podjetij za proizvodnjo gradbenih materialov bi morala biti-v bodočem planskem razdobju glede na to, da na Gorenjskem nimamo v zadostni; meri--surovin-'Za pridobivanje klasičnih gradbenih materialov^ v tern; da bi gospodarske organizacije poiskale.vse možnosti za pridobivanje materialov iz surovin, ki jih imamo na razpolago-oz. za predelavo raznih industrijskih odpadkov.
122	- Lesna industrija
Po številu gospodarskih organizacij, ki se bavij o na območju okraja Kranj^s to proizvodno dejavnostjo, je lesna industrija ena najmočnejših v okraju, nasprotno pa njen delež v ustvarjenem.družbenem proizvodu in narodnem dohodku ni temu ustrezen, Vzroke takemu stanju je iskati deloma v ostankih polpretekle dobe, deloma pa v miselnosti, da je poslovanje^ gospodarske organizacije ekonomsko upravičeno žc s tem, če je glede na razmere na tržišču trenutno več ali manj rentabilna.
v/
Ce bi vprašanje reševali zgolj po tržnih' činiteljih, bi sprostitev cen^brezdvomno odigrala svojo vlogo, vendar pa bi bila taka^rešitev le enostranska,, kajti bistvo sedanjega stanja in ključ za njegovo rešitev je v proizvodnji sami. Z rigorozno 'omejitvijo prevelike žagarske proizvodnje je bila v okrajnem meriluže pred časom opravljena zelo uspešna operacija. Posledice tedanjega ukrepa so se zrcalile v postopnem prehajanju lesne industrije na višjo strukturo proizvodnje, pri čemer pa so gospodarsko organizacije ostale šele na pol poti.
Smatramo, da v današnji .in bodoči situaciji absorbcijska moč naše predelovalne industrije ni in ne bo tolikšna, da bi zmogla predelati: na'višji stopnji popolnoma vso'domačo sur- . novino. Glede' na kakovost lesa in ostale objektivne okoliščine, ki nastopajo v gospodarskem življenju, bo treba določeno količino lesa še vedno izvažati bo.disi. v obliki polizdelkov ali celo surovine za alimontiranj o drugih industrij , ki bazirajo , izključno na tem kvalitetnem razredu.. Zaloge iesa imajo v našem okraju zaradi izredne kvaliteto več kot samo krajeven pomen. Ne glede na to- pa. mora voditi lesno industrijske 'gospodarske organizacije pri njihovem nadaljnjem razvoju načelo, da se doseže v lesnem gospodarstvu ravnovesje med proizvodnjo'in potrošnjo lesa in trajna podlaga za izgradnjo iiurazvoj solidne in moderne lesne industrije, pri čemer naj se gospodarske organizacije oblikujejo po območjih regionalnih in homogenih gozdnih okolišev.
Smotrnemu in rentabilnemu lesnemu gospodarstvu ne sme. biti vseeno, od kod bo dobivalo lesnp surovino in kakšni bosta njihova vrsta in kakovost. Smoteren in rentabilen razpored industrijske potrošnje lesnih surovin je mogoče izvršiti le na podlagi dobro proučene proizvodne strukture gozdnega' gospodarstva, na takih osnovah pa je mogoče- tudi. postaviti • ■ realni plan za 'nadaljnji razvoj take industrije, ki bo ustrezal sodobnim tehnološkim in rentabilitetnim proizvodnim principom. Vskladitev in razvoj lesnega gospodarstva s proizvodno zmogljivostjo gozdov, se torej lahko izvede le•znotraj gozd-' no gospodarskih območij5 S tega. vidika je treba tudi obravnavati bodoči razvoj posameznih lesno industrijskih gospodarskih organizacij na območju okraja.
Poleg navedenega je karakteristično za pretežni del lesno industrijskih podjetij izredna zastarelost strojnega parka, ki v sedanjih pogojih ne dovoljuje prehoda na kvalitetnejšo proizvodnjo in visoko-vredno sekundarno predelavo.
V takih okoliščinah se postavljajo za naslednje petletno razdobje pred lesno industrijo okraja važne naloge, ki so v skladu s sugestijami, ki jih je že leta 1959 dala republiška komisija za vskladitevin plan razvoja lesne industrije v LR Sloveniji. Pri izvajanju teh nalog je treba izhajati s stališča rentabilnosti in gospodarnosti poslovanja posameznih gospodarskih enot, kjAiorajo preveriti proizvodni potencial gozdov svojega območja, določiti mosta največj e in najbolj ekonomično koncentracije žagarske hlodovine, ugotoviti najboljše lokacije žagarskih obratov'.j n z' vsem tem v zvozi najbolj ustrezne organizacijske obliko sekundarne predelave.
Zaradi obilice žagarskih kapacitet bo treba zato v naslednjem razdobju reducirati najprej žagarske zmogljivosti na obrate, ki lahko služijo kot osr.ova za bodoči razvoj sekundarne predelave, pri čemer morajo imeti za to tudi ustrezne pogoje po lokaciji in po tehnični opremljenosti. Vzporedno s tem bo treba modernizirati obrate primarne predelave in primarno industrijo z rekonstrukcijo že obstoječih enot. Odpraviti bo treba posledice konjunkturnih nihanj in nestabilnosti v obratih in proizvodnji predelovalne’ industrije ter v ta namens
-	organizirati eno- ali večstransko kooperacijo med posameznimi lesno industrijskimi podjetji. Osnova take kooperacije mora biti odgovorna specializacija posameznih obratov, ki se izvede bodisi v okviru skupnega podjetja, bodisi na medpodjetniški ravni;
-	skleniti je treba čvrste pogodbene odnose ali druge dogovorne osnove med dobavitelji in predelovalci za nemoteno in solidno oskrbo z ustrezno lesno surovino;
-	kolikor gre za organiziranje kooperacije lesno industrijskih, podjetij s podjetji nelesne stroke oz, s podjetji lesno
industrijske stroke izven okraja,"je treba tudi le-te sprova j ati na ekonomskih principih;
-	lesno industrijski obrati naj se v bližnji prihodnosti^čim prej modernizirajo in usmerijo na večje finaliziranje_izdelkov oz. na čim intenzivnejšo predelavo surovin, pri čemer pa je treba zagotoviti določene količine rezanega lesa za potrebe velikega in malega odjema;
-	skladno s tem naj se izvaja modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in to najprej na področju sekundarne predelave;
-	lesnoindustrijska podjetja naj upoštevaje gornje, pri iz-' koriščanju surovin posvečajo posebno pozornost boljšemu izkoriščanju odpadkov in slabših vrst lesa, pa tudi uvajanju novih vrst materialov (iveraste plošče itd-.);
-	gospodarske organizacije, ki obstajajo, naj po proučitvi ekonomskih koristi, ki jih ima v danih okoliščinah koncentracija sredstev in proizvodnje, prilagode pravni status primerno.njihovemu dejanskemu gospodarskemu položaju in koristim.
Pri tem naj izvrše take organizacijske ukrepe (kooperacijske pogodbe, združitve in podobno), d.a bodo pravno-ekonomske oblike,organizacija in statusi lesno industrijskih podjetij omogočali delovnim kolektivom kar najugodnejši razvoj te proizvodne panoge;
-	gospodarske organizacije naj pred ukrepanjem v nakazani' smeri ugotove meje rentabilnosti posameznih podjetij še pred pričetkom izvajanja rekonstrukcij in na podlagi takih izračunov preko rekonstrukcij streme za najprimernejšo velikostjo obratov tako glede kapacitet kot 'tudi delovne sile, storilnosti, narodnega dohodka in drugih pokazateljev uspešnega gospodarskega poslovanja;
-	glede na relativno nizko kvaliteto strokovnih kadrov morajo gospodarske organizacije ob izvajanju rekonstrukcijskih in ostalih nakazanih ukrepov posvetiti posebno pozornost kvalitetni zasedbi delovnih mest. To zasedbo je treba ■gladiti z dejansko potrebo po strokovni usposobljenosti', pri čemer bo treba posebej poskrbeti za visokokvalificirane strokovnjake na vodilnih mestih, ki naj odločilno vplivajo na preobrazbo in kvalitetni dvig lesne industrije;
-	kjer koli je mogoče, naj se zaradi boljšega izkoriščanja osnovnih sredstev in relativnega zmanjšanja potreb po investicijskih sredstvih uvaja druga oz. tretja izmena.
Glede na industrijski potencial v okraju je potrebno, da lesna industrija, upoštevaje pri.tem zvišujočo se strukturo potrošnje' prebivalstva,- posveti del svojih kapacitet tudi nalogam stanovanjske izgradnje in osebnega standarda prebivalstva ter ustreznim uslugam. V"nakazanem smislu je potrebno sprovesti proizvodno in organizacijsko konsolidacijo ter odločitev o lokaciji takšnih obratov. Prav tako je še nadalje povečevati proizvodnjo finalnih izdelkov, ki jih je mogoče ugodno plasirati -na zunanjem tržišču.
123	- Papirna industrija
Papirna industrija, ki jo predstavlja v okraju Tovarna lepenke Tržič kot edina predstavnica te stroke., je glede na svojo starost potrebna v najkrajšem času generalne rekonstrukcije.
Prve rekonstrukcije brusilnice so se pričele že leta 1957.
S tem je podjetje povečalo svojo produkcijo bele lepenke. Nastal pa je nov problem glede'sušilnih naprav, katerih kapaciteta je bila premajhna. Zato je bilo podjetje še v letu I960 primorano prodajati lesenino, kar pa je zmanjšalo brutto dohodek zaradi nižjih cen. Da bi se izkoristile obstoječe kapacitete brusilnice in da bi se kapacitete še povečale, je bil podjetju odobren elaborat zä izgradnjo nove kotlarnico, dodelavne sortirne dvorane s parnim sušilnim kanalom. Stroški so bili predvideni na vrednost 134,707.000.- din. S tem bi se proizvodnja lepenke povečala od 1.828 ton leta 1959 na 2.560 ton leta 1965 po rekonstrukciji.	y
Z^izgotovljenimi rekonstrukcijami se lahko predvideva rentabilno poslovanje podjetja v naslednjih letih.
Glede na to, da se bo morala gospodarska organizacij a pri svoji rekonstrukciji oslanjati pretežno le na lastna investicijska sredstva, je potrebno, da ji pristojni lokalni organi zagotove ustrezna premostitvena sredstva,, da se rekonstrukcijska dela čim bolj pospešijo. Ne glede na to, da tovrstna industrija v okrajnem merilu ne .predstavlja prioritetne industrijske stroke, je treba njen nadaljnji razvoj omogočiti ih podpreti, ker izkorišča podjetje za svojo proizvodnjo surovinsko osnovo v svoji neposredni okolici, poleg tega pa ima zagotovljen tudi plasman.
124- Tekstilna industrija
Tekstilna industrija pomeni'eno prvih stopnic za prehod kake države ali območja' iz gospodarske zaostalosti v razvitejšo obliko, zato je le-ta tudi v kranjskem okraju med naj starejšimi industrijskimi panogami. Ker so jo pričela porajati na Gorenjskem razmeroma zelo zgodaj in to v večini primerov s staro strojno opremo, je pričakala konec druge svetovne vojne kot dokaj zastarela industrija. Prva povojna leta se tekstilna podjetja v FLRJ niso mogla dosti razvijati, ker so nosila velik del bremena pri obnovi države in izgradnji bazične industrije kot temelja industrijalizacije, pač pa so skrbela v glavnem za enostavno 'reprodukcijo, pa še to močno okrnjeno. Z leti so tovarne dobile na razpolago vedno več sredstev, ki so jih lahko smotrno uporabljale za obnovo svojih kapacitet. V tem obdobju opažamo 'več ali manj načrtna prizadevanja tekstilnih podjetij&ranjskega okraja za rekonstrukcijo in modernizacijo obratov, v občutno manjši meri pa za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Vendar so vzporedno s tem pričele rasti tudi nove tekstilne tovarne v nerazvitih območjih, opremljene s sodobnim strojnim parkom in z modernim tehnološkim procesom. Podjetja kranjskega okraja imajo sicer dolgoletno tradicijo, a so kl|ub smotrnim naložbam v primerjavi s temi novimi podjetji prilično zastarela.
Kljub dokaj široki gradnji novih tekstilnih tovarn v drugih predelih države pa predstavlja, tekstilna industrija kranjskega okraja še-vedno pomemben činitelj v državnem merilu, zlasti na področju bombaža. V letu I960 so podjetja okraja Kranj izdelala od skupne jugoslovanske proizvodnje 19,9 % bombažne preje in 16,3 % bombažnih tkanin. Delež ostalih tekstilij ni tako visok, a je kljub temu pomemben,
Prednji podatki nam pričajo, kako važno mesto zavzema gorenjska tekstilna industrija v jugoslovar&em merilu in zato je razumljivo, da veliko pomeni tudi v merilu okraja. Tako je fizični obseg proizvodnje tekstilij leta I960 predstavljal
19,2	% vsega fizičnega obsega industrijske proizvodnje okraja Kranj.
Zaradi raznih vzrokov je potrošnja tekstilnih.izdelkov v naši državi na zelo nizki stopnji.
Ker pa je potrošnja tekstilij ena od osnovnih komponent življenj ske ravni, se obenem s porastom te ravni računa tudi z večjo potrošnjo tekstilnih izdelkov. Perspektivni plan" gospodar ske gg. razvoja PLRJ predvideva zato precejšnje povečanje proizvodnje“' in potrošnje tekstilnih izdelkov. V to povečanj e. proizvodnje se delno vključuje tudi tekstilna industrija okraja Kranj. Samo delno se vključuje zato, ker se bodo v nerazvitih območjih države gradile nadaljnje nove kapacitete, ki za naš okraj ne pridejo v poštev. Glede na leto I960 je leta 1965 predviden porast proizvodnje tekstilne industrije okraja za 29,8 %, kar predstavlja povprečni letni porast za 5,3 %• V tem razdobju se bo povečala proizvodnja nekaterih glavnih izdelkov takoles bombažna preja za 19, 1 %, bombažne tkanine za 32,4 %, volnene tkanine za 77 %•	■
Ker količinski obseg proizvodnje tekstilij v okraju Kranj ne_ more naraščati vzporedno z onim v merilu države, delež gorenjske tekstilne industrije v celotni jugoslovanski tekstilni proizvodnji relativno pada, prav tako pa tudi v industrijski proizvodnji kranjskega okraja, kjer se udeležba v letu 1965 zniža na 14,5 %.
Relativno nazadovanje oziroma zaostajanje pri povečevanju proizvodnje bodo gorenjska.podjetja morala nadoknaditi z izboljšanim asortimentom in boljšo kakovostjo izdelkov.
Planirani razvoj tekstilne industrije v prihodnjem petletnem obdobju kaže na to, da se bo ponudba tekstilnih izdelkov na jugoslovanskem tržišču občutno povečala, kar bo nujno privedlo do zaostrene konkurence. Tekstilna podjetja kranjskega okraja bodo kos konkurenčni sposobnosti novih tovarn le tedaj, če bodo nastopala na trgu s kvalitetnim asortimentom izdelkov, proizvedenimi z nizkimi stroški, to pa bodo dosegla_z avtomatiziran jem proizvodnega procesa in z uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov predvsem pri oplemenitenju tkanin. Investicijski programi gospodarskih organizacij že nakazujejo naložbe v tej
smeri* To se odraža med drugim tudi v pokazateljih o delovni storilnosti. Ob povečanju fizičnega obsega proizvodnje za 29,8 %, se bo število zaposlenih leta 1965'v primerjavi z letom I960 povečalo le Za 8,5 %} kar pomeni, da bo produktivnost porasla za 19,9 % ali približno za 4- % letno. Povečanje sicer ne gre v korak s splošnim porastom, vendar je_glede na dokaj dognano stopnjo organizacije dela v tekstilnih tovarnah okraja predviđeni napredek zadovoljiv.
Vzporedno z drugimi premiki v kvalitetnejši asortiment izdelkov 'podjetja je treba izkoristiti tudi možnosti za uvedbo novih'vrštlsurovin s področja umetnih vlaken.
Poleg izkoriščanja notranjih rezerv naj. podjetja vodi k zniževanju proizvodnih stroškov tudi tesna kooperacija z dosledno delitvijo dela. Med številnimi možnostmi je zlasti pomembno sodelovanje oziroma enoten nastop v zunanjetrgovinskem poslovanju tako pri uvozu .surovin in ostalega materiala, kakor pri izvozu svojih izdelkov. Kot najpopolnej-,ša oblika tega načela se že uveljavlja združevanje podjetij, ki poleg prednosti, doseženih s kooperacijo, nadaljnjega znižanja poslovnih stroškov in medsebojnega dopolnjevanja proizvodnih kapacitet, omogoča koncentracijo investicijskih sredstev, s tem pa tudi intenzivnejšo in bolj smotrno investicijsko izgradnjo. Na ta način odpadejo razne dvomljive naložbe, ki so včasih samo prestižnega značaja.
S pocenitvijo proizvodnje ne bodo podjetja postala konkurenčno sposobna samo doma, ampak prav tako tudi v tujini in zato bodo lahko bolj smelo nastopala na zunanjih tržiščih, ne da bi substančna oena njihovih izdelkov zavisela od višjih ali nižjih izvoznih premij. Povečanje izvoza naj bo ena od bistvenih nalog tekstilne industrije kranjskega okraja v bodočem razdobju.
j-Podjetja morajo posvetiti vso skrb izobraževanju kadrov zlasti še glede na dejstvo, da bo v prihodnjih letih nastopila izmena generacije vodečega proizvodnega osebja. K izobrazbi strokovnih kadrov mora posebni delež prispevati Tekstilni šolski center v Kranju, s'katerim naj gospodarske organizacije tesno sodelujejo.
Podjetja morajo stremeti k nadaljnjemu razvijanju in izpopolnjevanju neposrednega delavskega samoupravljanja s pritegnitvijo čim širšega kroga proizvajalcev. Ekonomskim enotam j e treba zagotoviti zadostno materialno osnovo z decentraliziranim formiranjem in izkoriščanjem rezultatov njihovega dela.
123 - Industrija usnja in obutve
V kranjskem okraju je industrija usnja in obutve med tistimi panogami, ki imajo še dokaj tradicije in segajo začetki nazaj v čas, ko je že izredno močno razvita obrt dobavljala svoje izdelke odjemalcem daleč izven gorenjskega območja. To tradicijo je zadržala - čeprav v povsem drugačnih„pogojih -tudi sedanja čevljarska industrija okraja, medtem.ko s.e usnjarska industrija s tem ne more več pohvaliti, ker njenn brutto produkt še zdaleč ne zadošča'niti po količini niti po vrednosti za kritje materialnih bilanc čevljarskih .podjetij. Proizvodnja finalnih proizvodov te stroke je torej daleč prerasla proizvodnjo usnja.	-	.. v
a)	Industrija usnja zajema v glavnem dvoje podjetij s "Runo" v Tržiču in "Standard'1 v Kranju, Obe podjetji sta po ve-^ likosti približno enaki, imata pa drugačne proizvodne možnosti in drugačne možnosti nadaljnjega razvoja. Tovarna "Runo" predeluje kože samo v gornje usnje in tudi v bodoče ne namerava razvijati nobene druge vrste proizvodnje. Ker je kvalitetno gornje usnje najbolj konjukturni artikel v usnjarski stroki in tudi v bodoče ni izgledov, da bi konjunktura trajno ponehala, je tendenca'samega^pcdjetja, da v naslednjih petih letih poveča predelavo težkih kož v gornje usnje, pravilna. Pri tem je treba upoštevati, da je v državi v zadnjih letih zraslo precej novih kapacitet, da jih je v fazi izgradnje ali v rekonstrukciji še več in tore.i podjetje čaka močna konkurenčna borba, ki je ne^more omiliti niti kronično pomanjkanje surovih kož, temveč je lahko le še otežkoči. Zate je perspektivna politika podjetja, ki ne računa na povečanje proizvodnje ali proizvodnega programa,, „razen v okviru investicij iz lastnih sredstev,' pravilna tembolj, ker vse predvidene investicije podjetje vključuje najprej v svoj plan izboljševanja_kvalitete. Količinsko je tendenca povečevanja predelave gornjega usnja na
380.000	m2 v 1. 1965 sicer umestna, pogojena pa s kvaliteto predelave in oskrbo s surovinami.
Drugo podjetje te stroke "Standard" v Kranju ima drugačno situacijo. Podjetje, ki je do pred nedavnim izdelovalo sa-_ mo težje.podplatne garniture, se je več ali manj z lastnimi močmi izkopalo iz ovoja zaostalosti in danes daje trgu močno povečan asortiman.tako podplatnega kot gornjega usnja. Vendar pa v tem. ne moremo gledati njegove perspektive. Že omenjeno izredno veliko investiranje širom po državi v to. stroko bo konkurenco tako povečalo, da je za podjetje, ki dela v močni industrializirani sredini kot je Kranj, nevzdržno, da ostane pri tem, kjer je sedaj. Proizvodnjo usnja naj podjetje obdrži s tem, da se specializira na visoko kvalitetne asortimane, kar bo lahko doseglo predvsem s tem, da posveti vso pozornost kvalifikacijskemu sestavu zaposlenega osebja.
Razvoj podjetja, naj gre v smeri, ki jo diktirajo nove potrebe. Ker podjetje razpolaga s potrebnimi prostori, lahko razvije proizvodnjo novih osnovnih in pomožnih materialov, ki so sorodni sedanji proizvodnji, in ki ■ jih v državi še ni, niti so kje planirani, medtem ko so v svetu že močno uveljavljeni, kot n. pr. po raznih recepturah iz odpadnih materialov pripravljene mase, ki nadomeščajo podplate, (corit, norit itd.) notranjke, vmesne utrjevalce in podobno.
Investicije, ki so za to potrebne, bi podjetje lahko delno zagotovilo samo. S tako preusmeritvijo bi dosegalo močno prednost pred ostalimi usnjarskimi podjetji v vseh ekonomskih pokazateljih. Ker se navedeni materiali izdelujejo na visoko avtomatiziranih strojih, tudi ne bi bilo potrebno bistvenega povečanja delovne sile, dosegli pa bi znatno večji povprečni dohodek na zaposlenega* Podjetje bi tako preraslo sčasoma.v polkemič-no industrijo, ki ima nesporno perspektivo»
b)	Čevljarska industrija zajema v našem okraju predvsem podjetja '’Planika" v Kranju, "Peko" v Tržiču in "Alka" v Dupljah, poleg teh pa še nekaj manjših, ki pa nimajo industrijskega značaja. Značilna je nagla rast količinskih kapacitet v preteklih letih'predvsem v "Planiki". Plani podjetij predvidevajo v bodoče rast proizvodnje, vendar pa naj bi ta po količini rasla bolj kot po vrednosti. Tak razvoj je sicer v državnem merilu v skladu z načrti, vendar pa ne more zadovoljiti teženj kranjskega visoko industrializiranega okraja, kjer naj bi proizvodnja finalnih artiklov težila k visoko vrednim proizvodom. Čeprav podjetja ne predvidevajo večjega povečanja delovne sile, morajo v svojih načrtih upoštevati zahtevo po čim večji storilnosti na zaposlenega po eni strani ter po čim večjem družbenem produktu oz. narodnem dohodku ter čistem osebnem dohodku po drugi strani. Pri pregledu asortimana proizvodnje zašLedimo v čevljarski industriji okraja značilen pojav, da obe večji podjetji t. j. Planika in Peko u-veljavljata pod enakimi pogoji skoraj enak proizvodni program in se v nadaljevanju proizvodnje t. j. v prodaji poslužujeta enakih^prijemov, toda ločeno, neodvisno drugo od drugega. Če k temu dodamo, da Alka v Dupljah in Storžič Visoko vključujeta svojo proizvodnjo v prodajno mrežo Planike, imamo v okraju dve grupi podjetij iste stroke, ki v močni jugoslovanski konkurenci (do sedaj je znanih 54 industrijskih podjetij čevljarske stroke., v izgradnji nadaljnjih 10) nastopata ločeno vsaka s kompletnim asortimanom. Poleg tega razpolagata obe podjetji s približno enako močnimi maloprodajnimi kapacitetami (vsaka mreža cca 4 milijarde), ki jih dopolnjujeta z asortimanom ostalih slovenskih ali jugoslovanskih podjetij. Ob upoštevanju izredno močne konkurence na trgu in velikih
vlaganj obeh grupacij v osnovna, zaradi neuvajanja druge oz. tretje izmene neizkoriščena sredstva in obratna sredstva, ki so potrebna za tako široke asortimane v proizvodnji, se vsiljuje ugotovitev, da tako stanje ni ne v korist prizadetih kolektivov, še manj pa v korist gospodarstva okraja. Uvajanje in povečevanja proizvodnje posameznih vrst obutve ter medsebojna konkurenčna borba (kopiranje, prilagajanje ..cen itd.) jemlje sredstva in moči podjetjem in zmanjšuje, koristi., ki jih v čevljarski industriji nudi proizvodna in prodajna kooperacija. .Investiranje v kombinat-ske načine proizvodnje (od prireza do maloprodaje v enem podjetju) je predrago in premalo rentabilno, zato je nujno poiskati izhod v medsebojnem proizvodnem sodelovanju. Razvoj obeh večjih podjetij je treba usmeriti na to, da bosta ali v sodelovanju,, ali ločeno, predvsem obdržali tiste faze proizvodnje, kjer se s stroji in kvalificirano delovno silo dosežejo boljši rezultati.'	..	..
Vse ostale faze, predvsem, priprava in obdelava montažnih delov, kjer se zaposluje delovna sila z nižjimi kvalifikacijami, naj se postopoma, toda načrtno usmerijo v manjša, za to specializirana podjetja tam, kjer je delovna sila na razpolago. Tak proces- bo zagotovil podjetjem višjo storilnost in_večji dohodek. Pri. tem je treba, izločiti čim prej vse subjektivne faktorje, tradicijo itd., ker je upoštevanje le-teh očitna gospodarska škoda. Vsa razpoložljiva lastna sredstva, ki niso velika (na zunanje vire ni računati) naj bi■ podjetja dala le za tisti strojni park, ki bo omogočal optimal ne kapacitete v montaži po trakovih in ki bo predvsem zagotavljal visoko kvaliteto izdelkov.
Vsako drugo, .povečevanje proizvodnje v klasičnem čevljarskem smislu je neumestno in spada v kraje, k<jer je delovna sila na razpolago in nima takih zahtev kot pri nas. Eventuelna nova investicijska vlaganja naj podjetja usmerjajo le za novosti, ki pa že v svetu spreminjajo klasični značaj čevljarske industrije (Uporaba umetnih mas omogoča n. pr. danes, izdelavo prešanih, brizganih ali litih obutvenih in. oblačilnih izdelkov)
Iz navedenega sledi, da ima čevljarska industrija našega okraja možnost razvoja v dveh smereh?
Prva bližja smer razvoja je v preraščanju podjetij v eno samo ali dve organizacijski matici, ki naj zajemata preko pro--izvodnih kooperantov le finalni visoko produktivni del proizvodnje. Sa ta način bodo podjetja lahko zadostila zahtevi po višjem nivoju bolje plačane zaposlena delovne sile, uvedla delo v več izmenah in izkoristila v polni meri tudi drugo svojo prednost, t. j. lastno maloprodajno mrežo., S tem. pa lahko delno rešita tudi sedanj i^ pereči problem obratnih sredstev.
Druga pa je_postopna težnja v razvoju k prehodu na avtomatizirano izdelavo masovnih artiklov ne strogo obutvenega značaja iz pretežno plastičnih mas* Ta smer pa je trenutno lahko le dolgoročna.
126	- Industrija sume
Razvoj moderne tehnike zahteva tudi razvoj v industriji gume, ker so izdelki gumarske industrije nepogrešljiv del ostalim panogam. Skoraj vsaka gospodarska panoga uporablja gumene izdelke bodisi kot reprodukcijski material ali pa kot potrošni material. Zato pomanjkanje kapacitet v gumarski industriji, posebno v proizvodnji tehničnih predmetov, zavira tehnični napredek ostale industrije.
Naša industrija gume ne krije celotnih tržnih potreb. Leta
1959	je krila le 25 % domačih potreb. Nujno pa je, da se omejuje uvoz gumenih izdelkov, ki jih sami proizvajamo.
Tako je morala tovarna gumijevih izdelkov.Sava ukiniti proizvodnjo avtoplaščev dimenzije 7.50-20, primernih z&
5 t avtomobile, ki so predstavljali do nedavnega njen. glavni proizvod. Prekomerne zaloge so nastale zgolj zaradi nenačrtnega uvoza.
Perspektivni plan proizvodnje za dobo I960 -I965 predvideva, da se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 127,6 %. Tak vzpon je zasnovan na rekonstrukciji, kise predvideva v dveh fazah. Z rekonstrukcijo naj se preseli sedanji obrat .1 v obrat II na Gašteju. Nova hala naj bi bila zgrajena do konca leta 1962, v letu 1965 pa sc prične s postopno preselitvijo oziroma montažo novih strojev za razne tehnične izdelke. Pri tem gre predvsem za oddelek za izdelavo raznih tehničnih izdelkov, oddelek za izdelavo vseh vrst cevi, oddelek za posebno prevleko valjev in koles ter oddelek za izdelavo plošč za tla« Proizvodnja:zgoraj imenovanih tehničnih izdelkov bi se povečala v dobi
1960	- 1965 za 93,5 %.
V drugi fazi se predvideva povečanje proizvodnje pnevmatike od sedanjih 5*300 ton na 8.600 ton v letu 1965. V letu 1965 je,predvidena dozidava podaljška trakta pnevmatike na Gašteju, leta 1964 pa še montaža, novih strojev za konfekcijo in vulkanizacijo pnevmatike.
Po izvršeni rekonstrukciji,' predvideni po tem planu, bo celotna proizvodnja dokončno prenesena v obrat na' Gašteju. V zvezi s financiranjem tako obsežne investicije, ki znaša po izdelanem elaboratu'preko 5 milijard dinarjev, bo moralo podjetje napeti vse sile, da si zagotovi ustrezna lastna sredstva, pristojni lokalni organi pa mu z izdajo poroštva omogočiti tudi pridobitev investicijskih sredstev iz družbenih investicijskih skladov.
Upoštevaje delitev celotnega dohodka po veljavnih instrumentih se račuha, da bo podjetje sposobno zagotoviti odplačilo
anuitet za vsa posojila iz tega naslova do konca leta 1970» pri čemer bo moralo vzporedno s tem skrbeti tudi za prido--bitev in vzgojo strokovno kvalitetnega kadra, ki mu bo treba nuditi ustrezna stanovanja.
Podjetje bo po^postavitvi novega postrojenja začelo z izdelavo velo plaščev z žičnim jedrom, poleg tega pa povečalo obstoječe kapacitete proizvodnje veloplaščev z gmulo.
Kot nov proizvod se uvaja tudi pnevmatika za moped za Tovarno motornih vozil Tomos Koper.
V avtopnevmatiki je predvideno povečanje obstoječih dimenzij potniških in tovornih plaščev ter zračnic, poleg tega pa proizvodnja novih dimenzij za potrebe domače industrije avtomobilov.
Pri izbiru asortimenta tehničnih izdelkov naj podjetje upošteva načelo serijske proizvodnje in standardizacije izdelkov, pri čemer naj zagotovi primarno splošne potrebe industrije (transporterji, avtomobilska industrija, industrija ■ obutve) , :za zadovoljitev bolj individualnih potreb industrije in široke potrošnje pa ustanovi'in utrdi samostojne obrate za izdelavo gumiranega blaga in konfekcije iz istegaloz. za prevleko valjev in koles ter za ebonitiziranje posod,
127	-- Živilska industrija
Živilska, industrija, ki jo predstavljata na območju okraja "Oljarica” v Britofu in Tovarna čokolade "Gorenjka" v Lescah se doslej še nista v zadostni meri uveljavili v okrajnem gospodarstvu. To je posledica, relativno skromnih in zastarelih kapacitet iz polpretekle dobe, ki.niso dovoljevale ■ potrebnega asortimenta in rentabilnosti, primitivnost pro- ' izvodnje pa v takih okoliščinah tudi ni zagotavljala ustvarjanja potrebnih sredstev za rekonstrukcijo in uspešen razvoj
Obe podjetji sicer nista imeli na tržišču bistvenih težav glede plasmana svojih artiklov, vse večje uveljavljanje obstoječih drugih in novoustanovljenih podjetij te stroke po državi pa ne dopušča več proizvodnje v dosedanjih pogojih in zahteva nujno .povečanje obsega proizvodnje ob zboljšanju nje ne kvalitete ter uvajanje širšega asortimana. Uresničitev tega pa je mogoča le s prehodom na tipično industrijski način proizvodnje in z uvajanjem novih, modernih kapacitet.
Zahtevne naloge, ki so v petletnem razdobju postavljene živilski stroki, vodijo podjetje "Oljarico” v Britofu k temu, da v prihodnjih letih odpravi napake in pomanjkljivosti v proizvodnji in poveča že obstoječe zmogljivosti. Z novim postopkom ekstrakcije naj zveča izkoristek surovin pri pridobivanju jedilnega olja, z rekonstrukcijo obrata za poliz--delke pa kapaciteto, tako da bo do konca leta 1965 izdelovalo trikrat toliko jedilnega olja in oljnih pogač z nižjim procentom olja kot leta I960.
Vse večji povdarek, ki ga družba daje razvoju kmetijstva, v tem okviru pa v naših pogojih zlasti živinoreji, zahteva od podjetja v nadaljnjem razdobju tesno povezavo s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami in prilagajanje tem-pu^in značilnostim razvoja našega kmetijstva. Prav na področju delovanja "Oljarice” je veliko možnosti za tovrstno kooperacijo, ki naj jih podjetje skupaj s kmetijskimi predelovalnimi enotami izkoristi v optimalnem obsegu. Ta smernica velja predvsem za proizvodnjo močnih krmil.
Kar zadeva tovarno čokolade "Gorenjka” v Lescah, naj podjetje do konca obravnavanega obdobja zveča proizvodnjo po količini dvakrat, po vrednosti pa trikrat v primerjavi z letom I960. To bo omogočila deloma že izvedena rekonstrukcija tovarne, ki naj da poudarek avtomatizaciji proizvodnih postopkov. Prvi korak za tolikšno povečanje produkcije je bil že narejen, ko je podjetje odpravilo z nabavo novo konše ozko grlo v proizvodnji čokolade, s čemer se bo zboljšala tudi njena kvaliteta.
Sedanji Sortiment izdelkov bo do leta 1965 treba v čim večji meri dopolniti z novimi izdelki, ki na svetovnem trgu že dalj časa izpodrivajo klasične izdelke čokoladne industrije in je tudi pri nas pričakovati skorajšnjo analogno spremembo zahtev tržišča. Glavna naloga "Gorenjke” bo torej osvojitev nove proizvodnje - proizvodnje desertnih izdelkov, ki je do sedaj podjetje še ni osvojilo.
Po izvršeni generalni rekonstrukciji bo mogoče ustvariti ugodne pogoje za proizvodnjo novih izdelkov, podana pa bo tudi osnova za izboljšanje kvalitete artiklov. Na ta način bodo vedno večje zahteve potrošnikov po kvaliteti izdelkov zadovoljene. Uvedba avtomacije bo omogočila dvig ekonomičnosti in produktivnosti, kar bo privedlo do pocenitve. proizvodov, s tem pa omogočilo kolektivu večjo konkurenčnost na tržišču.
128	- Grafična industrija
Grafična industrija, ki ga predstavlja v okraju^časopisno podjetje "Gorenjski tisk", ne predvideva tako dinamičnega povečanja brutto produkta v prihodnjem petletnem obdobju, kot ga je zabeležila v preteklem obdobju 1957 - I960. Rekonstrukcija knjigotiska je izvedena že do kraja v letih 1957-1960.
Predvideva se, da se bo v letu 1965 dopolnila dosedanja_ knjigotiskarska tehnika z ofsetom, s čemer se bo^ustvarila možnost za povečanje obsega proizvodnje v'letih 1965-1965, v letih 1961-1962 pa se pričakuje porast proizvodnje zaradi prehoda "Gorenjskega Glasu” na.dnevnik,
V	letu I960 o e bil odprt tiskarski obrat na Jesenicah.. Tudi plan proizvodnje tega obrata je zajet v perspektivnem planu za obdobje 1961-1965» v prvih dveh letih pa se v tem obratu ne predvideva bistvenega povečanja proizvodnje, ker bo ta obrat delal le z^minimalnimi tehničnimi sredstvi. V glavnem bo služil za izučevanje strokovnega kadra. Večja proizvodnja se predvideva šele v obdobju 1963 - 1965.
Prikaz^razvoja in nove tehnike v podjetju v perspektivnem planu še ni mogoče do kraja fiksirati, ker še vedno ni dokončno izdelan načrt za adaptacijo poslovnih prostorov podjetja. _Za ureditev tega vprašanja bo treba zato čim pteje vskladiti^stališča pristojnih organov komune z osvojenim urbanističnim konceptom, da se podjetju zagotovijo potrebni poslovni prostori za nujno povečanje njegove dejavnbsti.
Potreba po tiskanem materialu v Gorenjskem bazenu narašča iz leta v leto. Podjetje samo bo lahko pokrilo komaj 50 % vseh potreb v okraju. Za delno olajšanje rastočih potreb bo treba uvesti več etapno delo, kar pa otežuje pomanjkanje strokovnega kadra. Podjetje mora zato posvetiti v naslednjih letih vzgoji strokovnega kadra vso pozornost.
II.	KMETIJSTVO
1. Osnovne smernice za socialistični razvoj kmetijstva
V	preteklih štirih letih so bili doseženi znatni uspehi v kmetijski proizvodnji, kar je omogočilo zboljšanje oskrbe prebivalstva mest in industrijskih centrov. Vendar je razvoj kmetijske proizvodnje .še vedno daleč za razvojem industrije in ga je zato potrebno pospešeno razvijati. Za nadaljnje izboljšanje prehrane in življenjskih pogojev prebivalstva je nujno povečanj e.količine in zboljšanje kvalitete tržnih presežkov in to predvsem za visokovredna živila živalskega izvora. Vse hitrejši razvoj organizirane kmetijske proizvodnje je potreben tudi zaradi naglega spreminjanja strukture prebivalstva, saj je po zadnjem popisu v okraju Kranj le še 15>3 % prebivalstva, ki je izključno zaposleno v kmetijstvu, medtem ko se za leto 1965 predvideva, da ga bo komaj še 12 %. V zvezi s tem bo treba predvsem omogočiti in zagotoviti večjo storilnost dela ter racionalnejšo in rentabilnejšo kmetijsko proizvodnjo, za. kar bo potrebno povečano in smotrno investiranje v kmetijstvo.
Za uspešno izvajanje navedenih nalog morajo občinski ljudski odbori v svojih perspektivnih planih za razdobje od 1961 do 1965 leta določiti smer in obseg proizvodnje posameznih kmetijskih organizacij ter predvideti potrebne ukrepe in sredstva za zagotovitev take proizvodnje. Plani občinskih ljudskih odborov in plani samih kmetijskih organizacij, ki morajo vsebovati podrobne in konkretne nalnge—proizvodnje, naj pri usmerjanju razvoja kmetijstva upoštevajo predvsem naslednje.
Prvenstvena in najvažnejša naloga organizacije in pospeševanja kmetijske proizvodnje v predvidenem petletnem^ obdobju je stalno utrjevanje in večanje obstoječih družbenih posestev ter ustanavljanje novih, kjer teh še ni in so zanje pogoji.
Obstoječa družbena posestva in kmetijske zadruge morajo ustanavljati in razvijati svoje kmetijske obrate po enotnem načrtu za posamezna večja zaokrožena območja.
V teh načrtih morata biti določeni smer proizvodnje v posameznih okoliših ter celotna in podrobna investicijska izgradnja.
.Naša kmetijska^posestva so še premajhna, da bi mogla v celoti izkoriščati prednosti, ki jih ima gospodarjenje na velikih proizvodnih enotah, kar ima za posledico neracionalno izkoriščanje strojev, majhno delovno storilnost in sorazmerno veliko režijo. Zato jptreba s hitrejšim pridobivanjem novih zemljišč ustvariti dovolj velike proizvodne enote, da bosta na njih mogoča racionalna uporaba sodobne tehnike in proizvajalnih sredstev ter izvajanje sodobne kmetijske znanosti. V ta namen naj se tudi obstoječa posestva združujejo v večje gospodarske enote, kjer obstajajo objektivni pogoji, da bi bil s tem dosežen prej navedeni smoter.
Za posamezna družbena posestva in kmetijske zadruge je treba določiti interesno območjeza pridobivanje zemljišč za povečevanje obstoječega ali formiranja novega obrata.
Nova zemljišča za družbeno proizvodnjo je treba pridobivati na.vse načine, ki so ekonomsko utemeljeni in sprejemljivi za posestvo, vendar je priporočljiva prioriteta po naslednjem vrstnem redu s
a)	vključevanje zemljišč splošnega ljudskega premoženja, ki še niso zajeta v družbeno proizvodnjo,
b)	d.olgoročni zakup zasebnih, zemljišč s pogojem, da lastnik dovoli njihovo arondacijo,
c)	nakup zemlje na daljše, obročno odplačevanje ali proti
•	' takojšnjemu plačilu, .
d)	krčitev gozda na zemljiščih, ki so sposobna za kmetijsko proizvodnjo.
Pridobivanje kmetijskih zemljišč s krčitvijo gozda^naj bi bilo predvsem tam, kjer je to potrebno zaradi povečevanja^. in zaokroževanja obstoječih kompleksov kmetijskih zemljišč.
Poleg lastne proizvodnje.naj. kmetijska posestva, predvsem pa kmetijske zadruge razvijajo v mnogo večjem obsegu kot doslej pogodbeno sodelovanje z zasebnimi .gospodarstvi, da bodo postali organizatorji celotne kmetijske proizvodnje na svojem.območju. Skrbeti-je treba tudi za zboljšanje kvalitete proizvodnega.nedelovanja, ker dosedanja, v . glavnem Servisna kooperacija, ne dosega svojega namena.
Zato je treba uvajati višje oblike pogodbenega sodelovanja, ki bo zagotovilo povečanje proizvodnje z izvajanjem sodobne agrotehnike in zootehnike, racionalno izkoriščanje sodobnih strojev ter večjo delovno storilnost, tako■ da bodo ustvarjeni.ekonomski pogoji za obojestransko korist; obeh partnerjev v proizvodnem sodelovanju.
Še nadalje je treba posvečati največjo skrbo utrjevanju delavskega samoupravljanja ter v okviru ekonomskih enot ' izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku. S povečanjem proizvodnje, z večjo produktivnostjo dela ter z zmanjšanjem proizvodnih stroškov je treba zagotoviti povečanje osebnih dohodkov kmetijskih delavcev na družbenih posestvih, da bi dosegli njihovo stalnost v zaposlitvi. Prav tako j o treba skrbeti za ostalo zboljšanje življenjskih pogojev delavcev, predvsem glede oskrbe s sodobnimi Stanovanji in urejeno prehrano v lastnih menzah.
Stremeti je za tem, da se delovna sila zaposluje iz neposredne okolice, predvsem tista, ki odstopa zemljo posestvom, da se obenem rešuje stanovanjski problem”, v posameznih primerih bo za posestvo mogoče koristno, uporabiti tudi zasebna gospodarska poslopja.
Ker je osnovni pogoj za uspeh posestev dober strokovni kader, predvsem sposobni kvalificirani delavci, je nujno stalno strokovno izpopolnjevanje kadra, pri čemer je treba vzgajati specialiste za posamezna delovna mesta.
Skrbeti je treba tudi za povečanje kmetijske proizvodnje na zasebnih gospodarstvih, ki se ne bodo vključila v pogodbeno sodelovanje s. kmetijskimi zadrugami, pri čemer naj se dosledno izvajajo predpisi o minimalnih agrotehničnih in zootehničnih ukrepih, ki So jih in jih še.bodo izdali občinski ljudski odbori.
Občinski djidski odbori naj pri davčni politiki upoštevajo vse večjo ekstenzivnost kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih zaradi pomanjkanja delovne sile, kjer tudi ni mogoče uporabljati mehanizacije, po drugi strani pa možnosti intenzivne, proizvodnje in ugodnih tržnih pogojev v ravninskih območjih, predvsem v okoliših mest in industrijskih centrov.
Gospodarsko finančna politika kmetijskih zadrug mora temeljiti na krepitvi lastnih skladov, ki jih bodo uporabljale
za razvijanje svojih kmetijskih obratov in za povečevanje lastnih kmetijskih proizvajalnih sredstev.
2.	Kmetijska proizvodnja
Fizični obseg kmetijske proizvodnje se bo do leta 1965 predvidoma povečal za 40 % nasproti doseženi proizvodnji leta I960 ali povprečno letno za 7 %•(po stalnih cenah)
Po posameznih sektorjih se pričakuje naslednji izvodnjes
Indeks
1965/1960
Kmetijstvo skupaj	140,0
v tem?
organizirana proizvodnja	280,2
razvoj pro-
Povprečni porast v %
7,0
22,9
od tega?
-	družbena posestva
-	kooperacija
579,5	45,0
220,4	17,1
Največji porast kmetijske proizvodnje se predvideva v družbenem sektorju, tako v rastlinski kot v živalski proizvodnji in to s povečanjem zemljiških površin in števila živine kot tudi s.povečanjem hektarskih pridelkov in proizvodnje na žival.
Od predvidenega skupnega porasta vrednosti celotne kmetijske ^proizvodnje 1.910 milijonov dinarjev bi odpadlo na družbena posestva milijardo dinarjev, na proizvodnjo v pogodbenem sodelovanju družbenega in zasebnega sektorja 1.260 milijonov dinarjev, medtem ko bi se vrednost proizvodnje zasebnih gospodarstev izven pogodbenega sodelovanja zmanjšala za 550 milijonov dinarjev.
Vrednost proizvodnje na obstoječih kmetijskih posestvih, ki poslujejo kot samostojna podjetja, bi se povečala v petih letih za 555 milijonov dinarjev, tako da bi znašal indeks povečanja 1965/1960 585. Ostalo predvideno povečanje vrednosti proizvodna družbenih posestev v znesku 447 milijonov dinarjev se predvideva na proizvodnih obratih kmetijskih zadrug, ki pa so še na začetku razvoja oziroma jih bodo posamezne zadruge šele ustanovile.
Po posameznih strokah je predvideno naslednje povečanje fizičnega obsega proizvodnje, skupno za vse sektorje?
Indeks ----Povprečni
1965/1960 porast v %
-Poljedelstvo	154,8	6,1
Sadjarstvo	267,4	21,7
Živinoreja •	140,6	7,1
Predelava	119,4	5,6
Kmetijstvo skupaj	140,0	7,0
Glavno povečanje proizvodnje se predvideva v živinoreji in vzporedno z njo tudi v poljedelstvu, kjer je glavni poudarek na povečanju pridelka krme, kar je pogoj za hitrejši razvoj in izboljšanje živinorejske proizvodnje. Na'predvideno povečanje sadjarsko^roizvodnje delno vpliva predvideni pridelek ribezovih nasadov, ki so že in še bodo posajeni, ter novozasajenih plantažnih sadovnjakov, v glavnem pa je vzrok za tako visok indeks povečanje sadjarske proizvodnje v planiranju normalne sadne letine, medtem ko je bila ta v letu I960 podpovprečna.
Predvideva se, da se bo kmetijska površina v planiranem, obdobju petih let zmanjšala od dosedanjih'62.29° ha na 61.J00 ha, to je za okroglo 1.000 ha, medtem ko naj bi se obdelovalna površina ne zmanjšala., pač pa povečala od dosedanjih 29.260 ha na 29.800 ha, to je za 540 ha, kar bi se doseglo z agro- in hidromelioracijami ter s krčitvijo gozda v ravninskem območju okraja.
V letu 1965 se v primerjavi z letom I960 predvideva naslednje izkoriščanje obdelovalne zemlje po posameznih sektorjih?
površina - ha
Družbena posestva Pogodbeno sodelovanje Ostala zasebna gospodarstva
Skupaj
leto I960
1,106
5,290
24.862
29.258
leto 1965
4.000
9.400
16.400
29.800
Povečanje površine obdelovalne zemlje na družbenih posestvih se predvideva na sledeče načine?
vključevanje zemljišč SLP	500	ha	.
dolgoročni zakup	7800	ha
nakup	1.5°°	ha
krčitev gozda	500	ha	•
Skupaj	2.900 ha
Navedeno povečanje površine zemljišč družbenih posestev se predvideva v občinah?
Kranj
Radovljica Škofja Loka Tržič Jesenice
I.9OO ha 5OO ha ■ 5OO ha 100 ha 100 ha
Poljedelstvo
a)	V poljedelski proizvodnji se predvideva nadaljnje zmanjšanje žit v korist krmnih rastlin. Površina krom--pirja bo ostala približno taka kot doslej, povečala se bo površina ostalih vrtnin na družbenem sektorju.
Pri povečanju površin njivskih krmnih rastlin naj se „predvsem upošteva lucerna? kjer so zanjo pogoji, travno deteljne mešanice in na družbenih posestvih silažna koruza. Skupno se predvideva, da bo krmnih rastlin na družbenih posestvih polovico, na zasebnih gospodarstvih pa tretjino njivskih površin.
Pri strniščnih posevkih naj bi se še nadalje zmanjšala površina ajde in strniščne repe in povečala površina jesenskih in prezimnih krmnih mešanic.
b)	Predvideno povečanje rastlinske proizvodnje je zasnovano na znatnem povečanju hektarskih pridelkov in to predvsem v družbenem sektorju ter v pogodbenem sodelovanju. V organizirani proizvodnji bi bilo v letu 1965 cca 24.000 ha kmetijskih zemljišč ali 40 % vse kmetijske površine v okraju. Izvajanje sodobne agrotehnike na teh površinah bo zagotovilo predvideno povečanje poljedelske proizvodnje. To povečanje bo najpomembnejše v pridelovanju krme, kar bo omogočilo povečanje ter intenziviranje živinorejske proizvodnje.
Za važnejše pridelke se predvidevajo naslednji hektarski pridelki s	_
pšenica jočmen krompir črna detelja lucerna silažna koruza pesa
travniško seno
c)	Kmetijske organizacije morajo mnogo bolj kot doslej skrbeti za zamenjavo semen, ki je pogoj za povečanje proizvodnje. Pri pšenici in krompirju naj bi se seme zamenjavalo vsake štiri leta, pri ječmenu in ovsu pa vsakih pet let, kar naj se ureja z občinskimi predpisi o agrominimumu. Ker se bodo priznana semena žit, pa tudi druga semena, razen semenskega krompirja, dobavljala iz drugih okrajev, mora biti zamenjava semen organizirana tako, da bodo s prednaročili zagotovljene potrebne količine in sorte semen.	____
mtc na hektar
družbena
posestva
kooperacija
36	30
30	25
300	270
70	70
90	80
650	-
650	600
70	50
Površina semenskega krompirja v okraju se bo. zaradi ugodnih _ naravnih pogojev povečala na 500 ha, kar je trikrat toliko, kolikor je znašalo povprečje zadnjih let. Proizvodnja semenskega krompirja je poleg domači zamenjavi izrojenega semena namenjena za oskrbo drugih okrajev in republik ter za izvoz.^Zato bo potrebno stalno in sistematično delo na izboljšavi kvalitete semenskega krompirja. To naj se_zagotovi z nadaljnjo trajno in dosledno selekcijo obstoječih in novo pridobljenih sort., z vzgojo originalnega in elitnega, semenskega krompirja ter z razmnoževanjem tega na določenih območjih, kjer se bodo morali izvajati vsi ukrepi, ki so potrebni za pridobivanje zdravega semenskega krompirja. V ta namen.bodo pristojni ljudski odbori izdali potrebne predpise. Dokler 'še ne bo dovolj semenskega materiala iz domače selekcije, bo potreben uvoz visoko kvalitetnega semenskega krompirja, če le mogoče originala ali elite. Pridelovanje semenskega' krompirja je predvideno na družbenih posestvih in v pogodbenem sodelovanju.
Za izvajanje predvidenih nalog bo treba utrditi in kvalitetno zboljšati semensko službo, tako y merilu okraja kot pri samih kmetijskih organizacijah.
č) Še v večji meri kot doslej bo treba organizirati in izvajati sodobno agrotehniko pri obdelovanju zemlje ter pri negi, oskrbi in zaščiti posevkov. To je naloga družbenih posestev in kmetijskih zadrug na lastnih zemljiščih in v pogodbenem sodelovanju. Na zasebnih gospodarstvih izven kooperacije bo treba skrbeti za izvajanje teh ukrepov na podlagi predpisov, ki so ali bodo še izdani.
d)	Predvideno je, da bo uporaba umetnih gnojil v letu 1965
trikratna , kot je bila v letu I960, na kar bo1 zlasti
-vplivalo povečanje površine zemljišč in večja poraba gnojil na družbenih posestvih in v kooperaciji. Na hektar obdelovalne zemlje se računa, da bo znašala potrošnja gnojil na družbenih posestvih 900 kg, v kooperaciji 600 kg, povprečno za vse sektorje kmetijstva pa 370 kg. Povečana uporaba gnojil na zasebnih gospodarstvih izven kooperacije naj se zagotovi na podlagi občinskih odlokov o agrominimumu.
e)	Kmetijske organizacije so doslej še vedno premalo skrbele za pravočasno ih učinkovito zatiranje nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar je zmanjševalo količino in kakovost pridelkov. Zato bo treba zboljšati organizacijo in izvajanje zaščitnih nkrepov in to pred-
. vsem pri zatiranju koloradskega hrošča, krompirjeve plesni, snetjavosti žit, na posameznih območjih^pa tudi proti raznim drugim škodljivcem, ki povzročajo škodo^v poljedelski proizvodnji. Prav tako naj bi zavzelo večji' obseg kemično zatiranje plevela, na kar naj bi se nanašali tudi odloki o agrominimumu.
f)	V poljedelstvu je potrebno nadaljnje povečanje in izpopolnjevanje mehanizacije, da bo mogoče pravočasno in kvalitetno opraviti strojno^obdelavo zemlje in setev kot tudi vse potrebne agrotehnične in zaščitne ukrepe ter pravočasno pospraviti pridelke. To je nujno zaradi predvidenega povečanja površine zenljišč na družbenih posestvih in v pogodbenem sodelovanju, pri čemer se računa, da bo v letu 1964 v organizirani proizvodnji skupno okoli 10.000 ha obdelovalne zemlje, na kateri so predvidena strojna dela. V letu 1§65 bo v okraju na tej površini 120 traktorjev, tako da bo na traktor odpadlo 80 ha obdelovalne zemlje. Poleg navedenega števila traktorjev z vsemi potrebnimi priključki se predvideva, da bodo imele kmetijske organizacije v tem času tudi 40 kombajnov in to 12 za žito, 20 za krmske rastline in 8 za krompir.
Vzporedno s povečanjem števila strojev bo potrebno utijevati in izpopolnjevati servisno službo, ki že sedaj ni zadovoljivo organizirana. Nujno je zagotoviti pravočasne redne in izredne servisne preglede ter kvalitetno popravilo strojev, da se prepreči nepotrebna škoda zaradi prepoznih popravil in večjih okvar v sezoni dela.
Po izvršeni razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva znaša obseg skupnih pašnikov družbenega premoženja okoli 12.500 ha, od tega reducirane oziroma čiste pašne površine okoli 6.7OO ha. Vsi navedeni pašniki bodo v upravi kmetijskih organizacij, vendar bodo kmetijske zadruge večino teh uporabljale za pašo živine v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi gospodarstvi. Kmetijske organizacije morajo gospodariti s pašniki po svojem osnovnem načrtu za izkoriščanje zemljišč, ki naj ga po potrebi izpopolnjujejo. Investiranje na pašnikih.bo.predvsem usmerjeno v razne melioracije za povečanje in izboljšanje pridelka krme, manj pa za razne objekte.
Živalska proizvodnja
Glavna naloga kmetijske proizvodnje bo še nadalje hitrejši razvoj živinoreje. V ta namen je predvideno pridelovanje potrebnih količin kvalitetne krme. Skupni prirastek živine se bo v planiranem obdobju povečal za 50 %} celotna proizvodnja živinoreje pa za 40 %. Glavno povečanje živalske proizvodnje se predvideva v govedoreji (50 %) in v perutninarstvu (58 %), manj pa v prašičjereji (22 %). .
a) V govedoreji se bo skupno število živine povečalo na okoli 40.000 glav, kar bo za 4.000 glav ali 11 % več, kot je znašal stalež leta I960. Navedeno povečanje števila živali je v celoti predvideno na družbenih posestvih. Na zasebnih gospodarstvih se predvideva, da bo število govedi ostalo v glavnem nespremenjeno, s-tem, da se bo nekoliko zmanjšalo število krav in povečalo število živine za meso.
Skupni porast proizvodnje govejega mesa bo znašal 56 %. Družbena posestva bodo v letu 1965 predvidoma spitala 3.9OO glav govedi za, meso v skupni živi teži I.3OO ton ali za 536 % več kot v letu I960.
Računa se, da bo proizvodnja klavne živine zasebnih gospodarstev v pogodbenem, sodelovanju znašala 2.700 ton, tako da bi leta 1965 znašala organizirana proizvodnja klavne govedi 9-.000 ton ali 80 % vse klavne živine, zrejene v okraju.
Predvideva se, da bo leta 1965 skupno 18,200 molznih krav, od teg 2.200^na družbenih posestvih. Skupna proizvodnja mleka bi znašala 40 milijonov litrov in bi se povečala za 32 %. Računa se, da bo dosežena povprečna molznost na kravo 2.200 1, na družbenih posestvih pa 3.000 1, Proizvodnja mleka se bo v družbenem sektorju povečala za 340 % in bo leta 1965 znašala 6,600.000 litrov.
Glavni pasmi goveda bosta črno bela in svetlolisasta, medtem ko bo v hribovitih krajih ostala še rdeče cikasta pasma. Crno bela pasma se bo širila v okoliših, ki so namenjeni za proizvodnjo mleka, svetlolisasta pa na ostalem območju, kjer se proizvodnja usmerja v rejo živine, za meso. Število živali obeh pasem se bo povečevalo delno z nakupom, v glavnem pa s pretapljanjem rdeče cikaste pasme.
Ume trio osemenjevanje naj bi v družbenem sektorju Zajelo vse goveje plemenice, na zasebnih gospodarstvih pa 75 %. Skupno se predvideva, da bghmetno osemenjenih I5.OOO krav in telic.	- '	,
Kmetijski zavod Kranj je ustanovil lastni osemenjevalni center, ki bo moral skrbeti za nabavo najboljših bikov in kvalitetno osemenjevanje.
b) V prašičjereji se bo še nekoliko povečala reja mesnatih prašičev, in to za okoli 5.000 živali,od tega 3*300 na družbenih posestvih, ostalo pa v kooperacijski proizvodnji.
Organizirana proizvodnja bo v letu 1965 dala tržišču
14.000	prašičev v skupni teži 1.450 ton. Pri tem se računa, da bo 4.000 prašičev zrejenih na družbenih posestvih, lO.OOOprašičev pa v kooperacijski proizvodnji. Poleg tega se računa, da bodo zasebna gospodarstva izven kooperacije zredila za prodajo okoli 1.000.prašičev in za lastne potrebe cca I5.OOO pitancev. Blagovna proizvodnja bi tako dala v letu 1965 tržišču skupno I5.OOO prašičev, od tega 90 % mesnatih prašičev in 10 % pitancev.
Kmetijske organizacije so dolžne skrbeti za kvalitetne merjasce, ki naj bodo le belih pasem in to nemške oplemenjene, švedske ali holandske pasme.
c)	V perutninarstvu je predvidena gradnja dveli večjih obratov z intenzivno rejo kokoši nosnic in piščancev za cvrtje, kar bi bilo pomembno za boljšo oskrbo prebivalstva. Na enem obratu je predvidenih lO.OOQhes-nic z letno proizvodnjo 2 milijona jajc, na drugem pa letna proizvodnja 180.000 piščancev za cvrtje v teži 200 ton. Skupno .s proizvodnjo zasebnih gospodarstev se računa na 350 ton perutnine za meso, od tega 250 ton za trg in 14 milijonov jajc, od katerih bi jih bilo za trg cca 4 milijone.
č) Potrebno je skrbeti za nadaljnji razvoj čebelarstva, predvsem zaradi opraševanja v rastlinski proizvodnji.
'Zato naj kmetijske zadruge pospešujejo•to, panogo,
Družbena posestva, ki imajo nove, plantažne sadne,in ribezove nasade, naj poskrbijo, da bodo imeli v nasadih ob cvetju dovolj panjev čebel, ker je dosedanja proizvodnja zaradi slabega opraševanja nezadovoljiva.
Sadjarstvo
V sadjarstvu se predvideva, da bo ob normalni letini 10.300 ton pridelka, od tega 600 ton črnega ribeza. Predvideni pridelek bo za 120 % večji od povprečja zadnjih, štirih let, ko so bile tri slabe letine.
Ker se sadjarstvo smatra kot postranska panoga, so bili sadovnjaki slabo oskrbovani in negovani ter so zato starejši sadovnjaki večinoma izčrpani in slabo.rodni. Velik del- teh- bi bilo še mogoče izboljšati in usposobiti za boljšo proizvodnjo, za kar naj bi se poskrbelo'v prihodnjem obdobju. Stara, izrojena drevesa je treba v večjem obsegu izločati kot doslej. Za asanacijo starih sadovnjakov naj bi občinski ljudski odbori izdali predpise o izvajanju obveznih ukrepov.
Večji strnjeni sadovnjaki in nasadi črnega ribeza naj se v prihodnje sadijo le v izrazito sadjarskih okoliših, na nekoliko višjih legah, kjer je manjša nevarnost’ slane in poze-' be. Predvideva se, da bo do leta 1965 v organizirani proizvodnji 220 ha sadovnjakov in 200,ha' črnega ribeza.
Po letošnji ukinitvi številnih malih sadnih drevesnic, ki so proizvajale slab sadilni material, bo v prihodnje ostalo na območju okraja šest boljših drevesnic z letno zmogljivostjo proizvodnje nad 10.000 kvalitetnih drevesc, kar bo dovolj za postopno obnovo sadjarstva v okraju.
Ameriški kapar povzroča vse večjo škodo v sadjarstvu; zato morajo v prihodnje kmetijske zadruge izvajati obvezne varstvene ukrepe v večjem obsegu in bolj kvalitetno, kot doslej. Poleg ameriškega in češpljevega kaparja,.^rdečega pajka in ribezove ije, ki so s predpisi proglašeni za ne-
varne škodljivce oz. bolezen, napadajo sadno drevje še številni drugi_škodijivci in bolezni, ki zmanjšujejo-pridelek in povzročajo slabo kakovost. Zato je poleg temeljitega zimskega _škropljenja sadnega drevja potrebno v vse večjem obsegu izvajati tudi škropljenja v času vegetacije, kar je obvezna naloga kmetijskih zadrug,
3.	Investicije
Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo potrebno znatno povečanje investicij in to predvsem za izgradnjo-družbenih posestev ter za potrebe kmetijskih zadrug, da se materialno usposobijo za proizvodno sodelovanje. Investiralo se bo predvsem v proizvodne objekte in proizvodna’sredstva, ki bodo omogočila hitro povečanje blagovne proizvodnje. Manjši del investicij je namenjen za nove sadovnjake in nasade ribeza, od katerih se predvideva večja proizvodnja šele po preteku petih let.
Predvideno investiranje ima predvsem namen, omogočiti veliko in cenejšo proizvodnjo govejega in prašičjega mesa ter mleka pri večji koncentraciji živine in racionalni uporabi delovne sile.
Skupno je predvidenih za investicije v kmetijstvu preko 3 milijarde dinarjev, ali letno preko 600 milijonov dinarjev. Pri tem so upoštevane le investicije kmetijskih organizacij, na pa tudi investiranje raznih podjetij v predelovalne obrate, kot n. pr. klavnice, mlekarne in oljarne, kar se bo financiralo iz drugih sredstev.
Kmetijske organizacije bodo investirale 83 % vseh predvidenih sredstev neposredno za kmetijsko proizvodnjo., 11 % za predelavo in skladiščenje ter 6 % za hidromelioracije.
Po posameznih strokeh je pretežni del investicij namenjen za razvoj živinoreje in sicer 4-5,3 %, za poljedelstvo 34-,4- %, za sadjarstvo 3,3 % in za ostale namene 17 %, kar je v skladu s potrebami razvoja posameznih kmetijskih strok zaradi zboljšanja oskrbe prebivalstva.
Po namenu investicij bo največ sredstev vloženih v kmetijske gradbene objekte (4-8 %), v razno opremo (21 %), za nakup zemlje ter za hidro in agromelioracije (17 %), za na -kup živine (8 %), ostalo pa za razne druge namene (6 %).
Med investicijami za poljedelstvo je večji del sredstev namenjen za nakup kmetijskih strojev in opreme.Skupno bo nabavljenih 50 traktorjev z okoli 400 priključki ter 29 kombajnov, tako da bo koncem leta 1965 v okraju 120 traktorjev in 40 kombajnov ter okoli 800 traktorskih priključkov.
Ostala sredstva za poljedelsko proizvodnjo so predvidena pred vsem za nakup okoli I.3OO ha zemljišč, za agromelioracije na površini 1.200 ha,.za urejanje skupnih pašnikov, za izgradnjo vrtnarij ter za postavitev remiz za kmetijske stroje.
V	živinoreji je na družbenih posestvih predvideno povečanje staleža govedi od 1.900 na 6.500 glav, pri prašičih od 490 na 5.000 in pri perutnini od 300 na 10.000 kokoši nesnic, kar bo zagotovljeno z nakupom in z lastno vzrejo.
Za predvideno povečanje števila živine bo potrebno zgraditi hleve za 1600 krav, 550 mladih plemenskih živali,
1900 pitane živine,svinjake za 200 plemenskih svinj in za 1.200 pitancev ter perutninsko farme za 10.000 kokoši in za 30-000 piščancev za cvrtje. Poleg gradnje prostorov za živino bo na posestvih potrebno zagotoviti vzporedno izgradnjo pripadajočih pomožnih gospodarskih objektov in to 6 molzišč in mlekarnic, 24 senikov, 27 silosov, 12 gnojišč in gnojnih jam, utrjevanje oz. tlakovanje dvorišč ter nakup raznih strojev in opreme.
Sredstva za predelavo in skladiščenje so namenjena predvsem za gradnjo in opremo sirarne v Bohinju, za postaje za posnemanje mleka, za mešalnice močnih krmil in za skladišča.
V	sadjarstvu je predvidenih 260 ha novih nasadov v družbeno organizirani proizvodnji, od tega polovico sadovnjakov, predvsem jablan in hrušk ter polovico ribezovih nasadov.
Hidromelioracije bodo potrebne na površini 65O ha zemljišč v družbeni proizvodnji.
Poleg navedenih investicij se predvideva pri kmetijskih organizacijah gradnja stanovanj v vrednosti okoli 400 milijonov dinarjev, kar.ni upoštevano v prej navedenem znesku, ker bodo finansirana iz drugih sredstev.
4.	Organizacija kmetijske proizvodnje in strokovni kadri
V	planskem obdobju do leta 1965 se predvideva odločen preokret glede povečanja.organizirane kmetijske proizvodnje, tako na družbenih posestvih kot v proizvodnem, sodelovanju. S predvidenim .povečanjem površine zemljišč ha obstoječih posestvih ter z ustanavljanjem novih bo v družbeni proizvodnji tri in pol krat toliko zemljišč kot doslej , oz. nad 13 % vse obdelovalne zemlje v okraju. S
tem bo omogočeno formiranje velikih kmetijskih obratov s specializirano proizvodnjo. Prav tako se za proizvodno sodelovanje kmetijskih organizacij in zasebnih^gospo-darstev predvideva okoli trikratno povečanje površine zemljišč, kot tudi same proizvodnje.
V	specializirani rastlinski proizvodnji, farmski reji živine in plantažnem sadjarstvu bodo ob vse večji mehanizaciji del in pri izvajanju sodobnih tehnoloških postopkov predvsem potrebni specializirani kvalificirani delavci ter srednji in višji strokovni kader. Predvidoma bodo družbena posestva in kmetijske zadruge do 1.1965 potre-
bovale še novih 10 agronomov ali obratnih inženirjev, 30 tehnikov in 80 traktoristov. Za specializirano proizvodnjo na posestvih bo treba usposobiti okoli 500 kvalificiranih delavcev, predvsem na centrih za izobraževanje, ki bodo ustanovljeni v ta namen. Tej nalogi morajo posvečati družbena posestva največj o skrb, ker je od njene izvedbe predvsem odvisen uspeh posestev.
Za dosego predvidenega povečanja družbeno organizirane proizvodnje do 1. 1965vbo potrebno najtesnejše sodelovanje vseh kmetijskih služb s kmetijskimi posestvi in zadrugami.
Okrajna zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo bo nudila kmetijskim organizacijam vso potrebno pomoč: pri izgradnji posestev, pri izpopolnjevanju njihovega družbenega upravljanja in sistema_nagrajevanja, pri izboljšanju knjigovodske službe in izdelavi ekonomskih analiz ter pri organizaciji proizvodnega sodelovanja z zasebnimi gospodarstvi.
Delo Kmetijskega zavoda Kranj se mora prilagoditi nalogam,
-ki j ih_imaj o družbena posestva in kmetijske zadruge, s katerimi naj neposredno, sodelujejo pri organizaciji proizvodnega procesa in pri uvajanju oz. izpopolnjevanju kmetijske tehnike. Pri tem naj se sproti uporabljajo rezultati znanstvenega in raziskovalnega dela za povečanje in pocenitev blagovno proizvodnje.
Občinske upravno-inšpekcijske službe naj stalno spremljajo in nadzorujejo -delo in razvoj kmetijskih proizvajalnih organizacij , jim pri tem pomagajo ter pravočasno seznanjajo pristojne organe o problematiki, kjer je za reševanje potrebna njihova pomoč.
Veterinarska služba v okraju in v občinah ter na samih družbenih posestvih naj skrbi za pravočasno in učinkovito zdravstveno zaščito živali, predvsem prod končnimi, zajedavskimi in vzrejnimi boleznimi *
5.	Predvideni rezultati organizirane kmetijske proizvodnje
Predvideno povečanje družbenih posestev in proizvodnega sodelovanja bo omogočilo sodobno gospodarjenje na večjih kompleksih in obratih ter hitrejšo socializacijo kmetijstva in zmanjševalo obseg drobnolastniške kmetijske proizvodnje.
Z realizacijo predvidenega programa bo v družbeno organizirani proizvodnji 45 % vse obdelovalne zemlje v okraju. Večja blagovna proizvodnja bo zboljšala oskrbo prebivalstva in 'strukture prehrane, ker se bo predvsem povečala proizvodnja mesa, mleka, jajc ter sadja in zelenjave.
Ka boljšo oskrbo trga z navedenimi artikli bo v veliki meri vplivalo povečanje proizvodnje na družbenih posestvih, ki bo dajalo pO % vrednosti vseh tržnih presežkov v okraju.
Okoli 44 % tržnih presežkov bo iz proizvodnega sodelovanja, tako da bo skupno tri četrtine tržnih presežkov iz organizirane proizvodnje. Odkup tržnih presežkov iz proizvodnega sodelovanja je predviden predvsem za klavno govedo, prašiče, mleko, krompir, sadje in zelenjavo.
Zasebna gospodarstva izven organiziranega sodelovanja naj bi^dajala v letu 1965 le še četrtino, to je okoli 26 % tržnih presežkov kmetijstva v okraju.
■$ -S predvidenim povečanjem proi.zvod.nje in z zmanjševanjem proizvodnih stroškov, kar je mogoče doseči nä velikih, specializiranih kmetijskih obratih z industrij skin načinom proizvodnje, bodo družbena posestva dosegla potrebno rentabiliteto. To jim bo omogočilo vse hitrejši nadaljnji razvoj in lastno financiranje razširjene reprodukcije v večjem obsegu kot doslej.
III.	GOZDARSTVO •
1. Osnova za dolgoročni razvoj 'gozdarstva
Obstoječe stanje gozdnih fondov na obstoječih gozdnih površinah in sedanji način izkoriščanja gozdov ne dovoljujeta, povečanje sečnje lesa preko dosedanjega obsega. Ker potrđbe nadaljnjega razvoja gospodarstva narekujejo vedno večjo potrošnjo lesa, je potrebno povečati proizvodnjo lesne mase po vseh realnih možnostih.
IT a tej osnovi bo potrebno prilagoditi dosedanji način gozdnega gospodarjenja z gozdovi večjim potrebam po lesu in sicers
-	gospodarjenje v obstoječih gozdovih je potrebno intenzivirati in ustvariti pogoje za čim večjo proizvodnjo lesne gmote in za obnavljanje gozdnih površin?
-	proizvodnjo lesa je treba pospešiti z^vnašanjem hitro-rastočih drevesnih vrst na obnavljajoče se gozdne površine, z osnovanjem intenzivnih nasadov na opuščenih^ kmetijskih površinah v hribovitih predelih^in na izkrče-nih gozdovih na relativnih gozdnih zemljiščih?
-	z izgradnjo notranjih gozdno prometnih zvez in s sodobno mehanizacijo za spr-avilo lesa je potrebno zagotoviti izkoriščanje vse neetatne lesne mase pri izkoriščanju in negi gozdov, ki danes še v veliki meri ostaja v gozdovih.
2. Glavne razvojne smeri za obdobne 1961 do 1965
Za skladen razvoj gozdarstva z drugimi.gospodarskimi panogami se v obdobju 1961 do 1965 postavljajo naslednje osnovne rešitve in naloge s
-	Družbeni sektor gozdarstva je treba še naprej organizacij-sko^krepiti in razvijati gospodarj enj e.z gozdovi v velikih proizvodnih enotah, ki bodo sposobne z uvajanjem sodobne tehnike dela organizirati družbeni proces dela ter pospeševati socialistične družbene odnose na tem področju.
Enako je treba tudi gozdarstvo zasebnega sektorja razvijati in krepiti s formiranjem večjih gozdnih obratov v okviru zadrug, ki bodo gospodarsko in kadrovsko v stanju krepiti oblike, ki ob ekonomski zainteresiranosti vodijo h gospodarjenju z gozdovi na večjih kompleksih.
Za uspešnejši razvoj gozdarstva je treba zmanjševati administrativne posege v gospodarjenje z gozdovi ter omogočiti, da se tudi v gozdarstvu v celoti, uveljavi sistem delavskega' samoupravljanja.
-	Povezanost gozdarstva z drugimi gospodarskimi panogami in njegova neposredna teritorialna, povezanost z območji politično teritorialnih enot bo zahtevala, da se v njegov razvoj v .kar največji'meri vključijo komune, ,ki bodo morale prevzeti glavno skrb za uresničitev predvidenega razvoja gozdarstva.:
-	Obseg sečenj je treba usmerjati tako, da se bo vzporedno s pokrivanjem večjih potreb tržišča pospeševala tudi obnova in proizvodna zmogljivost gozdov.
S sečnjo lesa in gojitvijo gozdov bo potrebno še posebno na območju okraja ohranjati strukturo gozdov tako,: da bo ostala udeležba: iglavcev kot najkvalitetnejše in najvrednej še drevesne vrste našega območja, nezmanjšana.
Strukturo sortimentov v gozdni proizvodnji bo potrebno prilagoditi in vskladiti z razvojnimi možnostmi in potrebami lesne industrije ter zagotoviti skladen razvoj obeh dejavnosti.
Vzpostaviti je potrebno medsebojno sodelovanje, in ga razvijati v ustreznih poslovnih organizacijskih oblikah.
-	S prostorno in časovno ureditvijo preostalih gozdov je potrebno, da urejevalna služba pristopi.k spremljavi izpolnjevanja gozdno ureditvenih načrtov s sestavljanjem točnih evidenc.
3* Sečnja gozdov
Skupna sečnja etatne mase bi se v obdobju 1961 do 1965 gibala po gozdno ureditvenih načrtih od 54-6.000 m3 v lotu I960 na 330*000 m3 v lotu 1965 in bi se gibala po posameznih vrstah lesa in sektorjih lastništva takole (v 000 brutto m3).
	I960	1965	Indeks
Skupna sečnja	346	330	95
- iglavci	261	263	101
- listavci	85 '	77	91
- osn. sečnja	341	326	96
- sečnja s krčenjem	5	4	80
Družbeni gozdovi	165	169	102
- osn. sečnja	160	165'	. IO3
-sečnja s krčenjem	5	3	60
Zasebni gozdovi	181	162	89
- osn. sečnja	181	161	89
- sečnja s krčenjem ■	—	1	—
Na podlagi takega razvoja sečnje bi sekali v osnovnih gozdovih v letu 1965 povprečno 87 % od prirastka, od te ga pri iglavcih 86 % in pri listavcih 88 %. To bo omogočilo nadaljnjo krepitev in ohranitev pravilne strukture gozdov.
Po glavnih sortimentih bi se gibala proizvodnja takole (v 000 netto m3)s
Struktura v %
	I960	1965	indeks	I960	1965
gozdna proizvodnja	298	282	95	100	100
- tehn. les	225	216	96	76	77
- drva	73	66	91	24	23
- blag. proizvodnja	226	219	97 -	76	78
- nebiag. proizvodnja	72	63	87	24	22
Na podlagi vseh ukrepov, ki bodo izvršeni'pri izkorišča nju lesne mase, predvidevamo, da se bo v letu 1965 Proizvedlo od skupne količine posekanega lesa 77 % tehničnega lesa. Povečati se bo morala zlasti proizvodnja tehničnega lesa listavcev,
4.	Blagovna proizvodnja
Blagovna proizvodnja se bo sorazmerno na obseg gozdne proizvodnje do lets. 1965 povečala v primerjavi z letom I960 za 2 %, količinsko pa zmanjšala za 2 % in sicer (v netto m3)s
Industrijski tehn. les Industrijski les
-	za mehanično predelavo
-	za kemično predelavo
Drug tehn. les Drva za kurjavo
I960	1965	indeks
192	188	98
169	165	98
110	105	95
59	60	102 i
25	2 h	100
54.	51	91
Malenkostno zmanj.šanje proizvodnje industrijskega tehničnega lesa za 2 % ne bo vplivalo na'normalni razvoj lesno industrije, proizvodnja lesa za kemično predelavo pa se bo povečala v glavnem zaradi povečanja proizvodnje drobnih scrtimentov.	.
5» Obnova in pospeševanje gozdov
Stanje gozdov in nalogo, ki jih narekuje dolgoročna obnova gozdov, zahtevajo, da.se doseže v gozdovih čim preje takšno stanje, pri katerem bo omogočena največja proizvodnost gozdnega zemljišča po količini in kvaliteti lesa in da bodo gozdovi služili v dovoljni meri za zaščito tal.. Poleg nižje sečnje od prirastka bo treba v ta namen še nadalje po--speševati gojenje gozdov ter ustvarjati najustreznejše pogoje za njihovo smotrno izkoriščanje,, z osnovanjem intenzivnih nasadov pa ustvariti pogoje za pospešeno proizvodnjo lesa.
V ta namen bi bilo treba v obdobju 1961 do 1265 povečati vlaganja v obnovo gozdov za okoli 19 % in sicer takole (v milj. dinarjov)s
Struktura v %
		I960	1965	indeks	I960	1965
Skupna vlaganja		. 245	291	, 119	100	100
- obnova osnovnih	gozdov •	245	275	112	100	95
- osnovanj e novih	gozdov		16	-		15
V	okviru skupnih sredstev je predvideno povečanje vlaganj v obnovo osnovnih gozdov in prvo vlaganje sredstev za osnovanje intenzivnih nasadov.
a) Obnova osnovnih gozdov
Pri povečanih vlaganjih za gojenje gozdov je izražena težnja k obnovi obstoječih gozdov, ki so osnova naše gozdne proizvodnje. V prvi vrsti pride v poštev obnova degradiranih gozdov z dobrimi rastiščnimi pogoji.
V	predvidenem okviru gojenja obstoječih gozdov se predvidevajo naslednja dela (v ha)?
indeks
91
119
149 84 120
Osnovno gospodarjenje se je v letu I960 že v glavnem zaključilo, gozdne 'površine, ki se ob sečnjah prirodno ne pomlajajo, pa bo potrebno pogozdovati v širšem obsegu.
Nega gozdov se bo v tem obdobju zelo povečala ih jo je treba izvajati s čiščenjem kultur, z redčenji ter z drugimi deli. Pri izvajanju teh del bo potrebno zajemati vse uporabne količine lesa, ki sp doslej ostajale v gozdu. Zaradi izboljšanja strokovnosti pri izvajanju.teh del naj se nadaljnje s prirejanjem posebnih strokovnih. ■' tečajev za nego gozdov.
V letu 1961 bodo urejeni vsi gozdovi in je v naslednjem obdobju.začeti s pripravami za revizijo obstoječih.ureditvenih elaboratov.
Končano je delo pri izdelavi smernic za razmejitev pašnega in gozdnega *gospodar jenja. V tem obdobju morajo vsi pristojni organi skrbeti, da se te smernice tudi realizirajo.
Stroške za odkazovanje lesa v gozdovih državljanske lastnine, ki so sorazmerno visoki, bo treba zmanjševati in jih prenašati na.izkoriščanje gozdov.
Vzdrževanje gozdnih cest bo treba reševati sistematično, ter razmejiti gozdne ceste od javnih, ki jih.morajo vzdrževati občine.
Investicije v osnovne gozdove bi se povečale do leta 1965 za 38 %, pri čemer bi bila struktura vlaganj naslednja^
Struktura v % I960 1965 indeks i960 1965 '
Skupna vlaganja (v milj	.din) 312	431	138	100	100
Ceste (v km)	36	27	75	47	' .42
- nove	30	18	60 '		
- rekonstrukcije	■ ’ 6-	9	: 150		
Zgradbe (v m2)	2.490	1460	59	43	31
Oprema (v milj,din)	29	. 51	176	9	12
Ostalo (v milj.din)	4	65	1630	1	15
	I960	1965
Pogozdovanje	128	117
Melioracije	57	68
Introdukcije		:5
Premena	—	% 12
Nega gozdov	2.499	3.731
Urejanje gozdov	17.OOO	14.300
Varstvo gozdov (v milj.	din) 15	18
V veliki meri bo treba vlagati sredstva za mehanizirano e gozdarskih del. Zmanjševati je potrebno ročno 4elo ter s • mehanizacijo pospešiti opravljanje del, poceniti proizvodne stroške in s tem dosegati tudi večjo stalnost delovne sile.
*
Skrbeti je, da se bo mehanizacija maksimalno izkoriščala ■ tekom vsegaleta, obenem pa se je posluževati tudi mehanizacije kmetijskih organizacij v času, ko ta ni izkoriščena.
Gradnjo gozdnih cest je treba usmerjati zlasti v zaprta gozdna območja, kjer se bo s tem omogočila širša uporaba mehanizacije pri izkoriščanju gozdov. Pospešiti je potrebno še^bolj gradnjo notranjih gozdno prometnih zvez, ki omogočajo najširšo uporabo mehanizacije pri spravilu lesa.
Gradnjo upravnih stavb za potrebe gozdarstva je treba zelo zmanjšati, ker je njih obseg zadovoljiv, potrebno pa je preiti v načrtno gradnjo logarnic in stanovanj za gozdne delavce, kar naj finansirajo tudi stanovanjski skladi.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti vzdrževanju obstoječih hudourniških objektov. Sredstva za te namene bi morali predvideti ljudski odbori z vsemi zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami.
b) Osnovanje novih gozdov
Od celotnih sredstev za obnovo gozdov se predvideva za osnovanje intenzivnih nasadov hitro rastočih vrst iglavcev
približno 15 % in sicer (v milj. din)s
I960	1965	-
Skupaj	-	16
-	intenzivni nasadi igl.	-	14
-	plantaže listavcev	-	2
Na podlagi predvidenega programa za formiranje intenzivnih nasadov iglavcev je potrebno predvideti potrebno količino saditvenega,materiala (zeleni bor) in pričeti z njegovo proizvodnjo.
Nove pogozditve se bodo izvajale na opuščenih kmetijskih zemljiščih v hribovitih predelih.
IV.	GRADBENIŠTVO
Iz razpoložljivih statističnih podatkov je razvidno, da se gradbeništvo pri nas iz leta v leto stalno razvija, vzporedno s tem pa se večajo tudi kapacitete gradbenih podjetij. Pričakovati je treba, da pri izvrševanju predvidenih planskih nalog v razdobju 1961-1965 sicer ne bo' težav kar zadeva same■gradbene storitve, določeni problemi pa se bodo pojavljali še vedno v zvezi z izvajanjem obrtniških in inštalacijskih del.
Pričakovana vlaganja za izgradnjo družbenega standarda, vzporedno s tem pa tudi predvidena dela v zvezi z razširjenjem in rekonstrukcijami .gospodarskih organizacij, ki jih planiramo v naslednjem planskem razdobju, zahtevajo tudi ustrezno povečanje obsega gradbene dejavnosti.. V zvezi s tem se^računa, da bo družbeni proizvod v letu 1965 dosegel že višino skoraj 4 milijard dinarjev, kar pomeni, da se bo v primerjavi z letom i960 povečal za 66,2 % ali povprečno letno za 10,7 %.
Temeljna struktura gradbenih del se bo v naslednjem razdobju, upoštevaje predvidena investicijska vlaganja na tem^področju, še nadalje spreminjala v korist objektov družbenega standarda.
Povečanje dejavnosti gradbenih podjetij.je bilo v prejšnjih letih predvsem rezultat naraščanja števila zaposlenih. Gospodarske organizacije te panoge bodo morale zato v naslednjem razdobju stremeti za tem, da relativno znižajo število, zaposlenih pri gradnjah, povečajo pa število delavcev v stranskih ooratih. Dejstvo je, da vse gospodarske organizacije te panoge na območju okraja stremijo za tem, da bi se čim bolj mehanizirale, da bi 'zgradile potrebna nova upravna poslopja in ustrezne stanovanjske zgradbe za svoje zaposlene, vendar pa je pri tem treba opozoriti, da to načelo.ne sme veljati za vse gospodarske organizacije te panoge. Gospodarske organizacije naj si nabavijo v naslednjih letih predvsem tisto mehanizacijo, ki jim bo ob polni izkoriščenosti zagotovila relativno znižanje delovne sile in pospešitev gradbenih storitev, t. j. mehanizacijo, ki jim je potrebna za vsakodnevno normalno obratovanje, kot n. pr. mešalce za beton, vibratorje, kompresorje, srednja dvigala, kamione itd. Negativno pa bi bilo, če bi si vse gospodarske organizacije nabavljale tudi takozvano težko mehanizacijo, ki jo predstavljajo predvsem buldožerji, .bagri, velika dvigala, valjarji itd., kajti taka mehanizacija je po eni strani zelo draga, po drugi strani pa glede na specifičnost njene uporabe pri gradbenih delih ne more biti stalno izkoriščena. Upoštevaje navedeno, bi bilo zato smotrno, da se v popolnejši meri mehanizira vsaj eno od večjih obstoječih gradbenih podjetij, ki bi razpolagalo z vso potrebno težko in mord.a tudi s srednjo gradbeno mehanizacijo in jo lahko v skladu s potrebami posoja ostalim gradbenim podjetjem. Na ta način bi bilo mogoče doseči, da bi bila taka mehanizacija čim bolj izkoriščena.
Gradbena podjetja bodo morala v naslednjem razdobju ob upoštevanju vse večje mehanizacije pri opravljanju gradbenih storitev skrbeti tudi za zbdLjšanje kvalifikacijske sestave gradbenih delavcev na ta način, da s šolanjem vajencev zagotove potrebno število kvalificiranih delavcev, s smotrnim in hitrim priučev.njem pa tudi zadostno število nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev.
Prvi pogoj za predvideno obsežnejšo in cenejšo izgradnjo predvsem stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda je postopno uvajanje modernejšega in hitrejšega načina gradnje. Gradbena podjetja v okraju, razen redkih izjem na tem področju, doslej še niso dosegla zadovoljivih uspehov. Zato je v predvidenem planskem razdobju potrebno predvsem, da se s
-	pospeši ukrepe za tipizacijo konstrukcijskih elementov in obrtniških^izdelkov. Pri reševanju te naloge morajo, poleg obstoječih zavodov za stanovanjsko izgradnjo sodelovati prav vsi prizadeti okrajni in občinski organi;.
-	uredi in pravočasno pripravi urbanistična dokumentacija za vse večje zazidalne načrte, kar bo omogočalo izvedbo velikih gradbišč. S pravočasno pripravo urbanističnih načrtov bo. mogoče zagotoviti sklepanje pogodb za stanovanjsko izgradnjo za daljše razdobje, s tem pa bodo dani tudi pogoji za smotrnejšo in cenejšo organizacijo gradbišč, za uvajanje prefabriciranih konstrukcijskih elementov in za uporabo tipiziranih obrtniških izdelkov;
-	projektantske organizacije pri načrtovanju objektov družbenega standarda izogibajo vseh takih izvedb, ki podra-žujejo izgradnjo in podaljšujejo rok dogotovitve;
-	spremeni dosedanji način financiranja gradbenih storitev tako, da se z uvajanjem avansov odpravi dosedanjo prakso, da izvajalec kreditira investitorja in na ta način angažira svoja lastna obratna sredstva;
-	projektantska dejavnost še nadalje razvija v smeri skupinskega projektiranja v močnejših projektantskih organizacijah, ki bodo sposobne prevzeti moralno in materialnoodgo-vornos.t za svoje storitve;
-	individualno projektiranje omeji samo na idejne natečaje ter na projektiranje notranje pohištvene opreme in posameznih arhitektonsko oblikovanih elementov..
Upoštevaje dejstvo, da se je stanje tehničnih strokovnjakov v zadnjih letih že precej izboljšalo, da pa je stanje kvalificirane -delovne sile, t. j. zidarjev in tesarjev še vedno zelo kritično, zlasti ker mnogo kvalificiranih delavcev starejše generacije odhaja v pokoj, je potrebno, da se s stimulativnojširni ukrepi pridobi potrebno število kvalitetne mladine v uk v gradbeno stroko, s čemer bo možno občutno dvigniti proizvodnost dela, obenem pa doseči tudi ustrezno kvaliteto posameznih del.
Z uvedbo ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah te panoge se je produktivnost dela občutno dvignila, č-etudi mestoma na račun razmeroma slabše kvalitete. Ob upoštevanju utrditve sistema ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah, kar naj bi se zgodilo čim hitreje, je treba
pričakovati, da se bo storilnost še povečala, da se bo izboljšala kvaliteta gradbenih del ter da se bodo skrajšali tudi sami roki dograditve gradbenih objektov.
Za čim boljši napredek v gradbeništvu je potrebno v bodoče uvajati v tej dejavnosti nove načine gradnje in uporabo novih gradbenih materialov. Pokazalo se je namreč v^praksi, da je polmontažni sistem gradnje mnogo hitrejši od dosedanjega klasičnega sistema, pri čemer se lahko dosežejo tudi glede kvalitete boijsi rezultati. Gle-de^na to, da so začetne .težhve že mimo, je treba takšen način gradnje uveljavljati v čim širšem obsegu. V zveži s tem je potrebno, da se industrija gradbenega materiala usmeri zlasti tudi na osvajanje in proizvodnjo različnih gradbenih materialov, ki se v'inozemstvu že uporabljajo ter jih je. tudi pri nas že mogoče izdelovati. Občuten napredek bo mogoče.zagotoviti v gradbeništvu tudi s kontinuirano, potrebam primerno proizvodnjo, standardnih mizarskih izdelkov, ključavničarskih izdelkov, sanitarnih vozlišč itd.
Upoštevaje povedano bo treba v prihodnjem planskem' razdobju še nadalje stremeti za tem, da si vsa vsaj večja gradbena podjetja ustanove lastne projektivne biroje, ki naj bi pri projektiranju posameznih objektov skrbeli predvsem zato., da bodo izdelani načrti ustrezali operativnim zmogljivostim posameznega podjetja.
Glede na že omenjeno pomanjkanje obrtniških in inštalaterskih kapacitet je nujno potrebno, da se zlasti socialistični .sektor, ki se bavi z opravljanjem obrtniških in inštalacijskih uslug, čim bolj poveča in izboljša, oz. da se za opravljanje teh dejavnosti organizirajo v okviru obstoječih gradbenih podjetij ustrezni obrati.
Za realno projektiranje, ki ne predstavlja samo vprašanja v okrajnem merilu, ampak je širšega značaja, bi bilo potrebno, da se organizira, stalna informacijska služba, ki bo urejala in publicirala sezname oz. prospekte vseh razpoložljivih materialov z navedbo tehničnih podatkov in cen, ki pridejo v poštev za izgradnjo vseh vrst investicijskih objektov. Na ta način bi se investitorji lažje orientirali pri izbiri potrebnih investicijskih objektov, s čemer bi bilo zagotovljeno racionalno izkoriščanje razpoložljivih investicijskih sredstev.
7. PROMET
Hiter razvoj proizvajalnih sil in s tem gospodarstva zahteva tudi hiter razvoj prometne dejavnosti. Promet pri nas zaostaja za splošnim gospodarskim razvojem'in zavira še hitrejši vzpon gospodarske zmogljivosti.
Kranjski okraj predstavlja močan industrijski bazen, pa tudi važno tranzitno območje. To zahteva, da so prometno kapacitete, v stanju, da zadovoljijo potrebe.
1.	Cestni promet
V	kranjskem okraju sta dve večji podjetji, katerih dejavnost prištevamovv cestni promet, in sicer Avtopromet Kranj in Transturist Škofja Loka. Cestni promet narašča zolo hitro in se pojavljajo pereči problemi zlasti zato, ker
je živijenska doba. voznega parka relativno kratka, nerešeno pa je tudi vprašanje rekonstrukcije in modernizacije cestnega omrežja.
V	dobi 1961-1965 bo potrebno izgraditi ceste? Tržič-Ljubelj z dograditvijo- predora ter cesto Jamnik-Dražgoše. Izvršiti bo potrebno rekonstrukcijo na cestah? Žirovnica-
'Kranjska gora - Podkoren, Naklo - Podvin, Šenčur-Brniki, Bohinjsko jezero - Slap Savica, Preddvor - Kokra Jezersko, Kropa - Kamna gorica, Šenčur - Velesovo, Podvin - Žirovnica in Goričo -Križe. S tem v zvezi/oodo potrebni tudi ustrezni mostovi, zlasti železobetonski v Kranjski -gori, na odseku Žirovnica - -Kranjska gora - Podkoren,- most preko Save v Podnartu in most čez Kokro v Preddvoru.
V	prevoženih potniških km je. udeležen j sami cestni promet v letu I960 že z 95,3 %, ugoden napredek pa je zabeležen tudi v tovornem prometu, čigar udeležba je znašala leta 1956 13,1 %, leta I960 pa že 26,5 %. Tako močan porast javnega cestnega prometa gre v veliki meri ha račun železnico.
Perspektivni plan za dobo 1961 - 1965 predvideva nadaljnji porast fizičnega obsega Avtoprometa in Transturista, kot
sledi ?			v 000
	I960	1965	Indeks ‘ 1965/1960
t/km	3.079	5.371	.179,9 .
p/km	89.112	12A.840	140,1
V potniškem cestnem prometu bo .potrebno v zvozi s tem šc nadalje reševati problem posto.jališč.
Da bi bile v glavnem krite potrebe‘avtobusnega prometa v območju okraja, bodo potrebni še novi avtobusi, zvišalo pa naj bi se tudi število tovornjakov. V mestih in industrijskih središčih bo treba zaradi ovir, ki jih povzročajo vprežna vozila, začeti tudi z uvajanjem taksijev za mali tovorni promet.
Družbeni proizvod naj bi naraščal povprečno letno za 8,3 %, zaposlenost pa za 3,5 % letno. Na ta način bi rastla produktivnost za povprečno 4,5 % letno.
Zicnice v celokupnem dohodku sicer ne pomenijo veliko, pomembne pa so s stališča gostinstva in turizma. Žičnicama Vogel v Bohinju naj se zgradi še v letu 1962, proučiti pa je treba možnosti gradnje žičnic, še na drugih območjih, ki so važni za razvoj letnega in zimskega prometa.
2.	Železniški promet
Železniški promet v kranjskem okraju nazaduje, kar je posledica vse večjega uveljavljanja cestnega prometa, ki je hitrejši in udobnejši. Tudi v bodoče se bodo storitve železnice manjšale, zato bo moralo železniško transportno podjetje razmisliti o modernizaciji železniškega prometa. ’Potrebno je tudi usposobiti proge za večji osni pritisk. Naraščanje železniškega prometa se pričakuje le v dovozu surovin, predvsem goriv.
*v
3.	PTT promet
Storitve PTT hitro naraščajo vzporedno z gospodarskim razvojem ter standardom. Da.bo PTT v bodoče kos svojim nalogam, bo nujna nadaljna modernizacija predvsem telefonsko službe. Z uvedbo avtomatičnih telefonskih central bomo dosegli sodobnejšo telefonsko službo. S torn bo tudi odpadla-vezava manjših krajev na večje pošte« Nadalje je potrebno, da se poveča tudi število vasi, ki naj imajo telefonsko zvezo. Leta I960 je imelo v kranjskem okraju telefonsko zvezo 31»9 % od celokupnega števila vasi.
V dobi petletnega perspektivnega plana jo potrebno zgradi ti tudi nekatera poštna poslopja tna železniški postaji v Kranju, Kranjska gora).
9. Letalski prompt
Za Gorenjsko letalski promet v preteklosti ni bil tako pomemben. Bodoče moderno letališče Slovenije pa bo locirano ravno na območju kranjskega okraja - letališče_ Brniki. Ljubljansko.letališče ne odgovarja več rastočim nalogam, posebno še- ker ga. ni mogoče preurediti. Zato je nujno, da so vloži vse napore za čimprejšnjo izgradnjo letališča v Brnikih. S tem bi dobilo novoustanovljeno podjetje Adria - aviopronet iz Ljubljane svojo matično letališče.
Za izgradnjo letališča v Brnikih j,e bilo vloženih že nekaj sredstev, celotni stroški bodo znašali predvidoma 2 niljardi. Zato bo potrebno ukreniti vse, da^se z gradnjo nadaljuje tor da se v ta namen glede na značaj_letali-_ šča zagotove potrebna sredstva iz republiških, in zveznih virov.
VI. TRGOVINA
Celotni blagovni pronet, ki ga bodo opravile gospodarske organizacije, so bo zvišal v primerjavi z leton I960 za 56 %, oz. za 16,2 niljardi din. Pri ten bodo udeležena trgovska podjetja in trgovine z 12,6 milijarde.
Skupaj se bo promet trgovine" na drobno predvidoma povečal za 69 %, trgovine na debelo pa za dl %.
Pri formiranju dohodka se bodo morala podjetja prilagoditi novemu gospodarskemu sistemu in novim instrumentom .za delitev dohodka. Nova delitev dohodka zahteva zaradi večje obdavčitve, zvišanja stroškov in večjih potreb za ustvarjanje lastnih skladov, povečanje razlike v ceni in sicer od 8,8 % od prometa na 12,9 % od prometa t. j. 4,7 %.
Podjetja bodo morala v ten razdobju'ustvariti več lastnih zlasti obratnih sredstev, da si zagotove nemoteno poslovanje. Več sredstev oa zahteva tudi dejstvo, daje v hpven sistemu razvoj trgovine, t. j. večanje trgovskih kapacitet, prepuščeno predvsem trgovskim■gospodarskim organizacijam. Pri širjenju kapacitet motaj (/sodelovati komune. Sredstva poslovnega sklada se bodo morala zvišati od 79 milijonov din v letu I960 na 608 milijonov din v letu 1965.
Poslovni sklad bo potrošen za odplačilo anuitet od posojil za osnovna in obratna sredstva, za investicije in za' povečanje lastnih obratnih sredstev.
Kljub znatnim vplačilom, v lastne sklade osnovnih sredstev, se bodo redna obratna sredstva mogla povečati v petih letih le za okoli 960 milijonov din ali za.38 %,-kar je glede na porast pronetqAn zalog še vedno premalo..
Dejstvo, da smo v razdobju 1957 -i960 zaostali na področju razvoja trgovino. ,v pogledu 'povečanja zmogljivosti in izboljšanja tehnične • opremljenosti, nujno ne,reku j e v tem razdobju nadaljnja večja vlaganja v trgovino.
Da bo trgovina zmogle, porast blagovnega prometa, bo potrebno v trgovini urediti naslednje s
Na področju maloprodajnega omrežja bo treba prvenstveno povečati zmogljivost z novimi gradnjami, adaptacijami ter modernizacijo maloprodajnih- kapacitet. Maloprodajne kapacitete bo potrebno v teh letih povečati za okoli 8.500 m2 koristne površine.
Leta 1956 je bilo na 1 m2 prodajnega prostora opravljeno 535 tisoč din prometa na drobno. Do leta I960 se je promet na 1 m2 prodajnega prostora povečal na 810 tisoč din. Na-daljno povečanje blagovnega prometa na 1 m2, bo mogoče doseči z modernizacijo poslovanja in uvajanjem sodobne prodajne tehnike (samopostrežbo in samoizbire). Konec leta
1965 naj bi znašale površine maloprodajnih obratov cca
28.000	m2, tako dq/bi odpadlo na 1 m2 prodajnega prostora okoli 950 tisoč din prometa letno.
Predvidoma bo potrebna prodajna površina pridobljena tamo le s
-	v Kranju bo zgrajeno oz. bo še v gradnji veleblagovnica s prodajno površino 5*700 m2 za industrijsko blago in samopostrežno trgovino' s površino 4-20 m2;
-	nn^Jesenicah bo zgrajena blagovnica do leta 1965 s površino I.5OO m2 na živilsko in samopostrežno trgovino s površino 200 m2;
-	V Tržiču bo zgrajen trgovski center za prodajo industrijskega blaga in živil s površino 5OO m2;
-	v Radovljici bo zgrajen trgovski center za prodajo živil in industrijskega blaga s površino 5OO m2;
-	zgrajenih bo 8 večjjh,(nGč 100 m2 prodajne površine) živilskih trgovin samopostrežnega tipa;
-	zgrajenih bo I5 paviljonov za prodajo živil in indue strijskega blaga.
Tudi pri povečanju skladiščnih kapacitet smo.v letih 1956-1960 zaostali za predvidenim povečanjem. Skladiščne kapacitete so prav tako potrebne kot maloprodajne kapacitete. Zgrajene bodo večje skladiščne kapacitete na Jesenicah, Kranju in Tržiču, manjše pa tudi v ostalih potrošnih središčih. Skupaj bo zgrajeno okoli 12.000 m2 skladiščnih kapacitet.
VII. GOSTINSTVO IN TURIZEM
a) Gostinstvo
Gostinstvo ha Gorenjskem je v letih 1956 - I960 doseglo pomembne rezultate. V poslovna sredstva je bilo vloženih preko 2 milijardi dinarjev, s čemer se jo materialna osnova gostinstva znatno izboljšala. V tem razdobju je bilo zgrajenih nekaj pomembnih sodobnih gostinskih objektov, pred vsem pa je bila težnja za rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih neprimernih in nesodobno urejenih gostinskih zmogljivosti. Splošni razvoj gospodarstva v okraju, stalni porast kupne moči našega prebivalstva in povečani obisk inozemskih gostov je prispeval, da se je finančni obseg prometa v vseh sektorjih gostinstva od leta 1956 do leta I960 povečal za 154,6 %, količinski promet pri pijačah za 70 %, pri nočitvah pa celo za 124,5 %•
Vsi ti pozitivni uspehi še niso dovedli gostinstva do takšne materialne osnove, ki bi lahko zagotovila v celoti nemoteno zadovoljevanje stalno večjih potreb domačih in inozemskih gostov. Gostinstvo v organizacijskem in materialnem razvoju še ni doseglo položaja, da bi lahko stopilo v korak s tempom razvoja ostalih gospodarskih panog na Gorenjskem. Primitivne, nezadostne in premalo sodobne gostinske kapacitete predstavljajo s premajhno strokovno ■ izobrazbo zaposlenega osebja glavno oviro, da se gostinstvo ni moglo hitreje razvijati.
Opisano stanje gostinstva, nadaljnji porast kupne moči prebivalstva in močnejši turistični promet zahtevajo od gostinstva in občinskih ljudskih odborov maksimalne napore za-njegov razvoj.
Predvideva se, da se bo promet gostinskih storitev v družbenem 'sektorju povečal do leta 1965 za 65 %, družbeni produkt -za 85-%, amortizacija za 65 % in narodni dohodek na 87 %.
Za dosego teh rezultatov morajo gostinska podjetja in gostišča v-tesni povezavi s komuno usmerjati prizadevanja zlasti v'naslednje s
-	modernizirati v vseh sektorjih lastništva obstoječe zmogljivosti in graditi take nove objekte, ki ustrezajo ' Zahtevam sodobnega turizma ter potrebam in možnostim delovnega človeka?
-	proučiti in izvršiti reorganizacijo gostinske mrože v cilju, da se organizirajo ekonomsko močnejša gostinska podjetja?
-	s sodobnejšimi načini priučevanja in izpopolnjevanja strokovnega znanja zagotoviti potrebno kvalitetno delovno silo, ki bo sposobna izboljšati raven postrežbe in izbiro ter kvaliteto gostinskih storitev?
-	s sodobnejšim načinom,poslovanja zagotoviti pravilne družbene odnose v podjetju in z ustrezno delitvijo do-hcfdka omogočiti spodbuden način razdeljevanja osebnih dohodkov po učinku.
Kvalitetno izboljšanje gostinskih storitev in povečanje prometa bosta zahtevala modernizacijo in gradnjo novih_ gostinskih objektov. V razdobju 1961 - 1965 bodo morali' občinski ljudski odbori in gostinske gospodarske organizacije zagotoviti večja sredstva kot doslej za povečanje materialne osnove gostinstva. Treba bo graditi predvsem, sodobne in cenene obrate, pri gradnji novih restavracij pa težiti, k 'izgradnji obratov-z, moderno tehniko in organizacijo poslovanja..
V ten razdobju naj se zgrade naslednji novi obrati?
hoteli s v Kranjski gori, na Jesenicah, v Gorenji vasi in na Voglu ob novi žičnici;
samopostrežne restavracije? v Kranjski gori in v Kranju;
restavracije? v Kranjski gori, na Jesenicah (Plavž in Javornik), na Jezerskem, v Kranju (Primskovo in Zlato polje), ob Sobčeven bajerju, na Jeperci in ob novi cesti Ljubelj - Naklo.
Večje rekonstrukcije in modernizacije pa naj izvršijo?
Don v^Planici, Razor - Kranjska gora, Don pod Golico, gostišče v Dragi, restavracija in gostišče Rodice -Boh. Bistrica, hotel pod Ljubeljem, kavarna in gostilna Zelenica - Tržič, gostilna Stari Mayer Kranj, gostilna v Železnikih, gostilna v Kropi, gostilna pod Kepo -Dovje Mojstrana, gostilna v Gorjah, gostišče na Otoku -Bled, Izletniški' dom Ribno in grad v Preddvoru,
Z dograditvijo novih objektov pri hotelu Jelovica in Park hotelu na Bledu naj se že do leta 1965 prične reševati pomanjkanje prenočninskih zmogljivosti na Bledu.
Predvsem pa je potrebno čimpreje dokončati že začete gradnje? hotel na Krvavcu, Dom na Šmarjetni gori, motel v Kranjski gori in restavracijo na Vitrancu.
Z novogradnjo in rpkonstrukcij o teh objektov se bo pridobilo 750 novih ležišč in 2200 restavracijskih sedežev.
S hitrejšim tempom naj gostinske gospodarske organizacije vseh sektorjev lastništva vlagajo sredstva v opremo in mehanizacijo, doslednc/je uvajati hladilno tehniko in druge sodobne naprave, ki bodo omogočile boljšo kvaliteto storitev.
S i^ravilno politiko občinskih ljudskih odborov naj se po-' speši gradnja počitniških domov,obstoječe domove pa je potrebno modernizirati.
Za predvideni porast prometa bo potrebno v gostinstvu povečati število zaposlenih za 4-53 oseb.
Na področju vzgoje kadrov morajo ljudski odbori in Gostinska zbornica zagotoviti, da bo skrb za sistematično in sodobno izobraževanje sestavni del gospodarske politike posameznega podjetja. Gostinski šolski center na Bledu mora kot enoten izobraževalni, center za gostinstvo na Gorenjskem skrbeti za vse oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja s povdarkon izobraževanja' na delovnem mestu. Gostinski šolski center, v čigar sklop naj spada tudi vajeniška šola, mora vzgajati take profile poklicev, kakršne zahteva moderni sistem poslovanja gostinskih
podjetij. Posebno skrb bo sola morala posvetiti dopolnilni strokovni izobrazbi zaposlenih, ker 30 le od njihove stopnje strokovnosti odvisna nadaljnja kvaliteta poslovanja/
Spričo zelo važne vloge, ki jo bo Gostinski šolski center moral odigrati v letih 1961 - 1965 za dosego kvalitetne-spremembe poslovanja v gostinstva, jo treba tej instituciji zagotoviti potrebna finančna sredstva. Finansiranje rednega vzdrževanja Gostinskega šolskega centra je dolžnost Gostinske zbornice in vseh občinskih ljudskih odborov. Prav tako naj občinski ljudski odbori zagotovijo že v letu 1962vsredstva za ureditev internata in učilnic pri Gostinskem šolskem centru Bled. V ta namen naj se sklenejo pogodbe, ki bodo urejevalo medsebojne obveznosti in pravice.
V bodočo se nora posvetiti večja skrb splošni kulturi in ekonomski izobrazbi vseh zaposlenih v gostinstvu.
Posebna, naloga na področju vzgoje kadrov se nalaga v zvezi z izobraževanjem operativnega in vodstvenega kadra. Napori za kvalitetno - spremembo so morajo usmeriti na dopolnilno izobrazbo obstoječega kadra in pravočasno šolanje na višjih turističnih šolah'.
Nekvalificirano in polkvalificirano sezonsko delovno silo je treba na osnovi ekonomske zainteresiranosti pridobivati še nadalje, predvsem iz turističnega kraja ..samega. Sezonska podjetja naj omogočijo visoko kvalificirani strokovni :delovni sili celoletno zaposlitev.
Sistem nagrajevanja po delovnem učinku je treba v vseh podjetjih izpopolnjevati. Večjo gostinske gospodarske organizacije naj v okviru ekonomskih enot zainteresirajo posameznega, delavca za večjo produktivnost in rentabilnost posameznega'obrata. Nenehno je treba delati na dopolnjevanju pravilnikov, ki urejajo odnose.med obrati in dohodke zaposlenih v cilju, da so zagotovi čimvecja' rentabilnost, povečanje osebnih dohodkov delavcev v sorazmerju s produktivnostjo dela in zagotovi kvalitetna konkurenca ned posameznimi obrati.
Na, področju organizacije gostinske mreže bodo potrebne v nadaljnjem razdobju kvalitetno spremembe. Komuna in gostinske gospodarske organizacije bodo morale-ustanavljati večja, ekonomsko močnejša podjetja, ki bodo sposobna združevati investicijska sredstva, ki so spričo nizke materialne osnove gostinstva, v naslednjem razdobju nujno potrebna. Taka podjetja bodo pravilneje usmerjala investicijsko izgradnjo, lahko bodo uvajala sodobnejše oblike poslovanja, ki zagotavljajo večjo kontrolo' in pravičnejšo delitev sredstev za. osebne dohodke in kvalitetnejše delo organov družbenega upravljanja.
Manjši gostinski obrati - gostišča na pravila - naj postanejo samostojne ekonomske enote večjih gostinskih podjetij s točno vnaprej določenimi pravicami in dolžnostmi.
Zasebni sektor gostinstva bo potrebno v organizacijskem kot,v materialnem pogledu postaviti na solidnejše temelje. Dosledno je potrebno izvajati določbe Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih. Zasebna gostišča naj obstojajo le na podeželju, Kjer ni pogojev za razvoj družbenih gostišč. Tem gostiščem naj občinski ljudski odbori s stimulativno davčno politiko v obliki pavšalov (pogodb) zagotovijo, da bo tempo modernizacije teh obratov hitrejši.
Gostinska zbornica in občinski ljudski odbori morajo zaostriti pri zasebnem sektorju vprašanje nudenja gostinskih uslug. Nujno je treba izvesti prehod od dosedanjih vaških krčem na kvalitetne gostilne, ki bodo nudile bogato izbiro vseh vrst gostinskih storitev. Zasebna gostišča, ki morajo zaradi obsega poslovanja zaposlovati tujo delovno silo, naj se vključijo v splošno družbeni sektor.
Amortizacija naj se v gostinstvu obračunava skozi vse leto, ne glede na to, da poslujejo posamezni gostinski obrati samo sezonsko. Amortizacijske stopnje je treba: postopoma, toda čimprej približati dejenskim potrebam, po amortizacijskih sredstvih v gostinstvu. S tem.naj bi se zagotovile, normalna reprodukcija osnovnih sredstev.
Penzionska gostinska podjetja naj čimprcjc usposobijo kvaliteten kader za poslovanje z inozemstvom. Večja podjetja pa naj samostojno prodajajo svoje kapacitete na domačem in inozemskem tržišču. Razširiti je treba krog inozemskih partnerjev in vsako leto prodirati na nova območja in države, ki so za Gorenjsko interesant--ne.
b) Turizem
Turizem mora postati.v nadaljnjih petih letih ena najvažnejših gospodarskih panog na območju okraja Kranj.
Zaradi tega bo treba že obstoječe naravne in druge pogoje izkoristiti do največjih možnosti, k ekonomskemu izkoriščanju pa pritegniti tudi nove naravne doslej, neodkrito' ali neizkoriščene - in druge možnosti.
Poleg klasičnih osnovnih ciljev turizma, kot so rekreacija delovnega človeka in počitek ter razvedrilo delovnih ljudi, bo treba utrditi - dvigniti in doseči tudi ekonomski pomen turizma. Zato si morajo prizadevati vse družbene in gospodarske organizacije kot tudi ustanove vseh zvrsti, posebno pa še komune, da bodo zadovoljevale raznovrstne potrebe gostov in s tem dvignile svoj denarni promet. Le-to
zavisi od solidnih naprav, asortimana blaga, izboljšano-^-ga servisa raznovrstnih uslug, s comer se ne povečuje simo realna potrošnja domačih gostov, ampak se povečuje tudi devizni priliv inozemskih gostov.
Obstoječe dolgoročne programe perspektivnega razvoja turizma za območje_Zgornje Savske doline, Bleda, Bohinja, Radovljice, Škofje Loke s Sevško in Poljansko dolino -vključno Žiri in Kranj -je potrebno v prihodnjem.obdobju vestno izpolnjevati in na njih podlagi zagotoviti pospešen razvoj turizma v vsem okraju Kranj. Družbeni plani občinskih ljudskih odborov naj na osnovi teh phogramov določijo konkretne naloge razvoja v vsakoletnih družbenih planih.
Za turizem_ pristojni sveti morajo kontrolirati izvajanje programpv in vsklajevati delo za razvoj turizma svojega območja.
Iz podackov o dosedanjem stalnem porastu izkoriščevanja obstoječih turističnih zmogljivosti ter rastočega zanimanja inozemskih tuiistov za naše turistične predele, kakor tudi zaradi predvidenega nadaljnega porasta zmogljivosti in izgradnje kot tudi ugodnega delovanja turistične propagande, je računati v nadaljnih petih letih s porastom turističnega prometa po številu prenočitev povprečno letno za 15>7 %, od česar odpade na prenočitve domačih gostov
10,9	%, ha inozemske prenočitve pa 16,5 %•
Priliv deviznih sredstev od inozemskega turističnega prometa bo poraste! napram 1. I960 za 85 %, na kar bodo vplivale izboljšane usluge vseh vrst, boljši asortiman in povečana kupna noč.
Da bi se povečal ekonomski učinek turističnega gospodarstva je tudi potrebno?
-	izgrajevati propagandne turistične objekte, ned njimi tudi miniaturno Jugoslavijo;
-	izpopolnjevati in urediti še neurejene gostinske., turistične ,trgovske in obrtne obrate v turističnih krajih, oz» le-to ustanoviti, kjer jih še ni ali jih je premalo; izboljšati javna prometna sredstva in komunalne naprave;
-	dopolniti mrežo bencinskih črpalk in servisnih postaj;
-	zgraditi žičnice, vlečnice in sedežnice ter smučarske in sankaške proge kot tudi drsališča;
-	povečati prizadevanja za vzgojo turističnih delavcev in prebivalstva nasploh;
-	pospeševati in uvajati industrijsko in obrtno izdelavo opremo za turistične objekte;
- proučiti nožnosti in pogoje novih klimatskih zdravi-
-I • V V	w
lise.
Gorenjski primanjkuje nastanitvenih zmogljivosti zlasti v letni in zinski sezoni, prav tako pa tudi vlečnic in primernih dvoran za turistične prireditve.
Predvidoma bo v prihodnjih petih lotih naraslo število novih turističnih ležišč za okoli 5.000. Pri graditvi novih prenočninskih zmogljivosti je potrebno upoštevati dejstvp, da. morajo biti le-te grajene tudi za uporabo v zini. Hotelske objekte je graditi v krajih, kjer so dani ugodni pogoji za ,razvoj turizma., vzporedno z njimi pa je prav tako predvidevati ustrezne objekte, kot so dvorano za turistične prireditve , ki se dajo uporabiti tudi v gostinske svrhe, vzpenjače, vlečnico in sedežnice .
Pogoje za izboljšanje potniškega prometa je potrebno doseči tako, da se izboljšajo predvsem vlakovne zveze in udobnost ter brzina vožnje, s pojačanim in izboljšanim kulturnim prevozom turistov in potnikov, posebno-v se-zonskih.vrhuncih.
V cestnem prometu je potrebno izboljšati predvsem glavno Gorenjsko magistralo, ki je postala predvsem v predelu Črnivec - Bistrica neprimerna za povečan cestni promet, posebno ker je to del velike alpske ceste. Prav tako so potrebne rekonstrukcije še drugih cest, ki jih je ; potrebno modernizirati. V letalskem prometu je nujno pospešiti dograditev mednarodnega letališča v Brnikih, prav tako pa doseči ne samo sezonski, temveč redni letni promet z letališčem v Lescah. PTT promet je potreben še nadaljnih izboljšanj in modernizacije ter prilagodljivosti pri delu.
Planinstvo in razvoj gorskih postojank ter. gorske reševalne in obveščevalne službe je treba podpirati in raz- , vijati.
Za ugodnejši razvoj zimskega turizma in povečanje ekonomskih dohodkov je nujno nabaviti več deset -enostavnih smučarskih vlečnic. Zgraditi je pa potrebno vzpenjačo na Vogel, sedežnico na Goro pod Begunjami in vzpenjačo na Talež pri Bledu.\
Za nadaljnji hitrejši razvoj turizma se mora zgraditi komunikacija na Velo polje, modernizirati pa cesta Bled -Rudno polje. Izgradnja turistično smučarskega centra Velo polje predstavlja pomembno pridobitev gorenjskega turizma, ki jo bo potrebno podpirati.
Nadaljnje urejanje komunalnih naprav v turističnih krajih, kot^vodovodov, javne razsvetljave, kanalizacije, sprehajališč, parkov in nasadov, ho skrb ljudskih odborov in turističnih društev.
Modernizacija mreže trgovskih in obrtnih obratov-in njih približevanje, turističnim potrebam, morajo postati v naslednjih letih vse vidnejši tudi po izboljšanem asortimanu blaga in uvajanju novih uslug, kot so izposojevalnice turistično športnih rekvizitov, servisi za popravljanje športnih.rekvizitov in servisi za popravila in izposojanje avtomobilov. Pri tem pa je zagotoviti ekonomski interes teh podjetij s povezovanjem letnega in zimskega sezonskega, ter rednega obratovanja.
Z izvedbo navedenih ukrepov s katerimi se bo pospeševal turistični promet, je treba tudi razporediti ustrezna sredstva. Za izgradnjo turistično športnih naprav bi bilo potrebno vložiti v bodočem petletnem obdobju 3.420 milijonov dinarjev sredstev.
Poleg krepitve ekonomske osnove turizma bo treba za predvidoma povečani turistični promet in večje ekonomske učinke ukreniti sledeče?
-	utrditi in razviti dosedanje turistične prireditve in doseči njih najboljši ekonomski in propagandni učinek;
-	povezati se z interesenti za ustanavljanje počitniških domov tudi na ta način, da jim je nuditi v zakup za. krajše časovno 'obdobje v 'posameznih krajih zasebne turistične zmogljivosti, Rezane na prehrano v gostinskih podjetjih in jim nato omogočiti s strani ljudskih odborov določene ugodnosti in za gradnjo lastnih počitniških domov;
-	izdelati kombinirane aranžmaje v akciji Gore-Kras-morj e tako za domače kot za tuje goste;
-	izdajati še nadalje prospekte posameznih turističnih območij in skrbeti za učinkovito propagando vseh vrst na domačem in tujem tržišču;
-	območja, ki jih zajema mali obmejni promet, je razvijati tudi tako, da se izboljša gostinski servis ter asortiman v trgovini;
-	lov in ribolov je kasneje povezovati s turizmom v obliki konkretnih aranžmajev, v katerih sp sprejete vse potrebne storitve. Take aranžmaje je nuditi v prodajo tudi inozen-stvu;
-	izdelovanje predmetov, za katerimi je v turizmu veliko_ povpraševanje (spominki, razglednico itd.) je posvetiti večjo pozornost kot doslej;
-	potovalne agencije in avtoprevozniška podjetja no-rajo^svojo delavnost usmeriti tako, da bodo stalno povećavala turistični promet ter medsebojno koordinirale delo 5
-	pospešeno je treba odpravljati administrativne ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj turizma, kar velja tudi za obmejne formalnosti;
-	Gorenjska turistična zveza naj s programom splošne turistično propagande zagotovi smotrnost in koordina-cijo^splošne in'posebne propagandne dejavnosti v tu-
•risticnih društvih in drugih sorodnih' družbenih organizacijah; gospodarske organizacije pa naj pri tem sodelujejo in z ustrezno komercialno propagando dopolnijo vsa ta prizadevanja;
-	organizacijo turistično-informativne službe je okrepiti in povezati s turistično informacijskim centrom Slovenijo;
-	vlogo turistično družbenih in gospodarskih organizacij je jača.ti tako v propagandnem kot v ekonomskem oziru;
-	šolsko mladino, prebivalstvo, posebno pa še aktivne turistične delavce, je vzgajati in usmerjati v stremljen jih za izboljšave v turističnem gospodarstvu, za večajo njegovo' ekonomske moči.
VIII.	OBRT
Potrebe po nadaljnjem hitrem razvoju obrti se kljub uspešni izvršitvi petletnega plana bistveno niso zmanjšale. Zaradi 'tega se 'predvideva v naslednjem petletnem razdobju pospešeni razvoj obrti.
V družbeni obrti.se bo vrednost obrtniške proizvodnje do leta 1965 povečala v primerjavi z letom I960 za 57>1 %, vrednost narodnega dohodka pa za .74,G %. Tak porast bo v družbeni obrti dosežen deloma tudi na račun zmanjšanja kapacitet v v zasebni obrti, kajti vrednost obrtniške proizvodnje se bo v zasebni obrti zmanjšala. v tem razdobju za 8,7 %, vrednost narodnega dohodka pa za 7,2 %. V celoti vzeto se bo torej vrednost o-brtniške proizvodnje povečala le za '44,9 %, vrednost narodnega dohodka pa za 51,0 %.
Število zaposlenih se bo v tem razdobju poVeČalo v celoti za 18,6 %, kar pomeni, da se bo vrednost obrtniške proizvodnje v večji meri povečala z večjo produktivnostjo kot pa s povečanjem'števila zaposlenih. Produktivnost se bo povečala z večjo delovno storilnostj o#in z boljšo mehanizacijo obrtnih obratov. Predvideni
porast obrtniške proizvodnje se nora odražati predvsem v storitveni obrti.
V družbeni obrti se bo na območju okraja povečal celotni dohodek povprečno na zaposlenega od 2,656.000 dinarjev v letu I960 na 2,977*000 dinarjev v letu 1965, narodni doho- -dok pa od 702.000 dinarjev na 866.000 dinarjev. To povečanje temelji na ravni cen iz leta I960.
Pomembna bodo v naslednjem petletnem razdobju tudi investicijska vlaganja, saj bo vrednost teh vlaganj samo v družbeni obrti znašala na območju okraja preko 2,4 milijarde dinarjev. Ta investicijska vlaganje se bodo le 28 %-no finansirala iz kreditov, 72 % pa z lastnini sredstvi gospodarskih organizacij, kar bo v veliki meri omogočeno prav zaradi večjih doseženih lastnih sredstev gospodarskih organizacij j zadnjih letih. S takimi investicijskimi vlaganji bo nožno doseči določen napredek v mehanizaciji obrtnih obratov' in s ten na eni strani povečati zmogljivost teh obratov, na drugi strani pa zmanjšati proizvodne stroške, kar bo ugodno vplivalo tudi na. cene obrtnih storitev.
Po podatkih o izvršitvi plana v razdobju zadnjih štirih let so investicijska vlaganja znašala le pičlo milijardo dinarjev. V naslednjem petletnem razdobju pa bodo znašala, investicijska vlaganja 149 % več kot v lotih 1957 - i960, po fizičnem obsegu pa ca 100 % več, upoštevajoč pri tem, da so bile cene od leta 1957 do I960 v stalnem porastu.
Za zagotovitev petletnega, plana gospodarskega razvoja bc predvsem potrebno, da
-	občinski ljudski odbori v sodelovanju z obrtno-konunalnoj zbornico bolj nacrtno usmerjajo razvoji storitvene obrti,
, upoštevajoč pri ten potrebe prebivalstva ter potrebe po storitvah na področju proizvodnjo in družbenih .služb, kar bo pomemben prispevek za nadaljnji dvig živijenske ravni prebivalstva?
-	gospodarske organizacije v proizvodni obrti uveljavijo industrijski način dela in s tem omogočijo nadaljnji razvoj predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki s svojini proizvodi dopolnjujejo Sortiment blaga za široko potrošnjo ali delajo v kooperaciji z industrijo?
-	občinski ljudski odbori s sodelovanjem pristojne gospodarske zbornice, s stanovanjskimi skupnostni in z drugimi družbenimi organizacijami prouče potrebe prebivalstva po obrtnih storitvah ter na podlagi teli ugotovitev napravijo načrt razvoja posameznih obrtnih podjetij in delavnic ter načrt za ustanovitev novih storitvenih obrtnih obratov?
občinska ljudski odbori za načrtni razvoj storitvenih obrti zagotovijo potrebna finančna sredstva iz svojih investicijskih skladov in da za obrt namenijo najmanj tista, sredstva, ki jih vplačajo v družbene investicijske sklade obrtne gospodarske organizacije;
gospodarske organizacije samoiniciativno poskrbe za Čim bolj'šo tehnično opremljenost svojih obratov in s tem-kolikor mogoče kvalitativno in kvantitativno zboljšajo proizvajalni proces, kar bo v korist družbi in članom kolektiva;
gospodarske organizacije skupno s svojo gospodarsko zbornico prouče možnost uvajanja dveh izmen v obratih, kjer so-za-to dani pogoji, tor prouče možnost organizacije novih sorodnih obrtnih.dejavnosti oziroma novih obrtnii/obratov, kar pomeni razširitev.obrtnih dejavnosti v že obstoječih obrtnih podjetjih;
so zagotovi obrtnim-obratom glede družbenih obveznosti enake pogoje- za poslovanje; za dosego tega namena je potrebna osamosvojitev vseh tistih stanovanjskih servisov, ki se ukvarjajo s tipičnimi obrtnimi dejavnostmi;
so tista proizvodna obrt, ki nima perspektivo za nadaljnjo rentabilno poslovanje, po možnosti -preusmeri na storitvene dejavnosti, če pa to ni mogoče, pa na proizvodnje takih sorodnih sortimentov, po katerih je na trgu povpraševanje in zanje ni pogojev za industrijski način proizvodnje;
občinski ljudski odbori poskrbe' za nadaljnji uspešni razvoj obrti tudi s prizadevanji za zboljšanje delovnih pogojev delavcev.;- v ta namen jo potrebna Vsestranska pomoč obrtnim gospodarskim organizacijam pri ureditvi sodobnih obrestnih, prostorov, po možnosti z izgradnjo obrtnih centrov, za kar je med drugim potrebna tudi pr imerna 1okaci ja;
stanovanjske skupnosti prevzamejo bolj vlogo ugotavljanja potreb po obrtnih storitvah in organizacijo obrtnih servisov in dajejo pobudo za njih ustanavljanj e, ne pe/da -obrtne servise neposredno, upravljajo, kar ni v skladu z načeli delavskega samoupravljanja;
industrijska podjetja in trgovinske gospodarske organiza cije poskrbe ze, ustrezno servisno službo proizvodov last ne oziroma- tujo proizvodnjo, zlasti v zvezi z vse večjo mehanizacijo gospodinjstev, v zvezi z naraščajočo motori zacij o in pod.;
obrtno-komunalna zborpica sodeluje z industrijskimi podjetji in občinskimi ljudskimi odbori glede organizacijo omrežja servisnih delavnic industrije, smotrnost organizacijo servisov pa naj proučita trgovinska in obrtno-
komunalna zbornica; poskrbeti pa je tudi treba, da bodo servisi sodobno opremljeni in založeni z vsemi potrebnimi rezervnimi doli;
-	stanovanjske skupnosti in obrtno-komunalna zbornica sodelujejo pri ustanavljanju servisnih pralnic, čistilnic in podobno; pri tem je poskrbeti za sodobno mehanizacijo
in kapaciteto za več stanovanjskih skupnosti, s čimer bo• zagotovljena rentabilnost servisnih delavnic in za prebivalstvo sprejemljive cene;
-	občinski ljudski odbori pri odmeri prometa in dohodka zasebnim obrtnikom razlikujejo obrtnike, ki se ukvarjajo
s serijsko proizvodnjo za trg, od obrtnikov, ki delajo po individualnih naročilih;
-	občinski ljudski odbori s potrebnimi ukrepi preprečujejo nezakonito poslovanje zasebnih obrtnikov, kolikor ti zaposlujejo neprijavljene delavce ali dajejo delo na dom; zaostriti je tudi treba ukrepe proti osebam, ki se brez potrebnega dovoljenja ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, pri tem je izvzeti starejše osebe, ki sicer nimajo zadostnih dohodkov za preživljanje;
-	obrtno-komunalna zbornica skupno z gospodarskimi organizmi jami poskrbi za izvajanje resolucije o izobraževanju kadrov ter s strokovne strani nadzira izobraževanje kadrov v izobraževalnih centrih za vse stopnje strokovne izobrazbe;
-	obrtno-komunalna zbornica organizira izobraževalni center za splošno izobraževanje vodilnih kadrov v obrti^ter poskrbi tudi za izobraževanje drugih, zlasti finančno administrativnih kadrov v obrti.
Številka; 24/1-61 Datum; - 11/12-1961
DIREKTOR Vladimir Logar 1, r.
Tabela
številka
1	Bilanca aktivnega prebivalstva
2	Zaposlenost v industriji - število
3	Zaposlenost v industriji - indeksi porasta in stopnje porast
4	Gibanje zaposlenih v kmetijstvu
5	Gibanje zaposlenih v prometu
6	Gibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v FLRJ,
LRS in okraju Kranj
7	Družbeni brutto proizvod
8	Družbeni proizvod
9	Struktura družbenega proizvoda
10	Narodni dohodek
11	Struktura narodnega dohodka
12	Čisti osebni dohodek
13	Dohodki prebivalstva
14	Indeksi družbenega proizvoda, zaposlenosti in produktivnosti v družbenem sektorju gospodarstva v obdobju 1961 - 65
15	Efikasnost gospodarskih investicij v osnovna sredstva v obdobju 1961 - 1965
16	Pregled razvoja zdravstvenih kapacitet
17	Izgradnja šolskega prostora v razdobju 1961 do 1965
18	Pond šolskega prostora
19	Izvoz
20	Indeksi in struktura gibanja fizičnega obsega
21	Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po koli-č ini
22	Kmetijska zemljišča
23	Njivske površine
24	Družbeno ekonomski odnosi v kmetijstvu
25	Indeksi fizičnega obsega kmetijske proizvodnje in stopnje porasta
26	Gibanje proizvodnje pomembnejših kmetijskih proizvodov -kmetijstvo skupaj
27	Gibanje proizvodnje pomembnejših kmetijskih proizvodov -družbeno organizirana proizvodnja
28 Tržni presežki kmetijskih proizvodov v letu 1965 - v tonah
29 Tržni presežki kmetijskih proizvodov v letu 1965 - v 000 din
30	Reprodukcijski material iz industrije
31	Živalski fond v letih i960 in 1965
32	Številčno stanje kmetijskih strojev
33	Gibanje gozdne proizvodnje
34	Gibanje proizvodnje - blagovna proizvodnja po sortimentih -
35	Gibanje sečnje gozdov
36	Gojenje obstoječih gozdov
37	Investicije v obstoječih gozdovih
BILANCA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA
• . . . !	1960	1965 •	Indeks L965/60	0 letni ■ porast	število S5upIJ Povprečni . porast letni.pot	
Prebivalstvo skupaj	131.677	142.166	108,0	1,6	10.489	2097,8
Aktivno prebivalstvo	75.170	82.958	110,4	2,0	7.788	1557,6
Vzdrževano pre«*	56.507	59.208	104,8	0,9	■ 2.701	540‘,2
bivalstvo Industrija	27.834	31.568	113,4	2,5	3.734	746,8
Kmetij stvo	1.390	1.444	103,9	0,8	54	10,8
Gozdarstvo	1.219	1.236	101,4	0,3	17	3,4
Gradbeništvo	3.271	3.998	122,2	4,0	727	145,4
Promet	2.123	2.325	109,5	1.7	202	40,4
Trgovina	1.664	2.290	137,6	6,5	626	125,2
Gostinstvo	963	1.3,96	145,0	7,7	433	86,6
Obrt	2.875	4.036	140,4	7,0	1.161	232,2
Komunala	841	1.342	159,6	9,8	501	100,2
Skupaj družbeni sektor	42.180	49.635	117,7	. 3,3	7.455	149,1
Kmetijstvo	11.980	8.000	66,8	r 7,8	- 3.980	r 79,6
Gostinstvo	183	160	87,4	r 2,7	23	- 4,6
Obrt	2.142	1.916	89,4	- 2,2	226	- 45,2
Skupaj privatni sektor	14.305	10.076	70,4	— 6,8	- 4.229	- 845,8
Negospodarske de-j avnosti	5.630	6.817	121,1	3,9	1,187	237,4
Izven dejavnosti	13.055	16.430	125,9	4,7	3.375	675,0
ZAPOSLENOST V INDUSTRIJI - število ->
Stroke	1960	1965	Indeks '
INDUSTRIJA SKUPAJ	27.834	31.568	113,4
111 Elektrogospodarstvo	120	130	106,.4
114 črna metalurgija	6.787	7.307	107,8
117 Kovinska industrija	2.734	4.157	152,0
119 Elektroindustrija	3.808	3.710	97,4
120 Kemična industrija	112	157	140,0
121 Ind. gradb. materiala	346	480	138,7
122 Lesna industrija	2.412	2.848	118,1
123 Papirna industrija	104	110	105,8
124 Tekstilna industrija	7.445	8,063	108,5
125 Ind. usnja in obutve	2.553	2.846	111,7
126 Industrija gume	1.185	1.455	122,8
127 Živilska industrija	97	150	155,0
128 Grafična industrija	131	155	118,2
ZAPOSLENOST V INDUSTRIJI indeksi porasta in stopnje porasta -
0 letni porast	Struktura
	1960-1965	I960	1965
INDUSTRIJA SKUPAJ	2,5	100,00	100,0
111 Elektrogospodarstvo	1,6	0,4	0.4
114 Črna metalurgija	1.5	24,4	23,1
117 Kovinska industrija	8,7	9,8	13,2
119 Elektroindustrija	0,5	13,7	11,8
120 Kemična industrija	7,0	0,4	0,5
121 Ind* gradb.materiala	6 ,8	1,2	1,5
122 Lesna industrija	3,4	8,7	9,0
123 Papirna industrija	1,1	0,4	0,3
124 Tekstilna industrija	1,6	26,7	25,5
125 Ind, usnja in obutve	2,2	9,2	9,0
126 Industrija gume	4,2	4,3	4,6
127 Živilska industrija	9,2	0,3	0,5
128 Grafična industrija	3,4	0,5	0,5
GIBANJE ZAPOSLENIH V KMETIJSTVU
	1960	1965	Indeks	0 letni porast	Struktura I960 1965	
Kmetijska posestva	256	386	150,7	8,5	18,4	26,7
Kmetijske zadruge	1.134	1.058	93*3	- 1,4	81,6	73,3
Kmetijstvo skupaj	1.390	1.444	103,9	0,8	100,0	100,0
Tabela št. 5
O	‘	-	■ I
GIBANJE ZAPOSLENIH V PROMETU
	1960	1965	Indeks	.V letni porast			Struktura““ 1960 1965	
Cestni promet .	263	315	119,8	3,5	12,4	13,5
Železniški promet	1.612	1.690	104,8	0,9	75,9	72,7
PTT	248	320	129,0	5,2	11,7	13,8'
Promet skupaj	2.123	2.325	109,5	1,7	100,0	100,0
GIBANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA IN NARODNEGA DOHODKA V FLRJ, LRS IN OKRAJU KRANJ
v OOO
Indlka" povprečni
I960	1965	1965/60 i96“i1^fast
.Družbeni proizvod.
FLRJ	2,782,000.000	4,778,000.000	172,0	11,4
LRS	430,600.000	713,000.000	165,6	10,6
okraj Kranj	63,873.656	100,721.185	157,7	9,5
Narodni dohodek
FLRJ	2,574,00o.Goo	4,399,000.000	171,0	11,3
LRS	396,200.000	660,100.000	l66,6	10,7
okraj Kranj	60,319.016	94,439.864	156,6	9,3
DRUŽBENI BRUTTO PROIZVOD
v OOO din
Panoga	1960	1965	indeks	0 letni
	izvršitev	plan	1965/60 porast %	
Elektrogospodarstvo.	488.566	564.782 '	115,6	3,0
Črna metalurgija	33,534.911	51,375.484	153,2	9,0
Kovinska industrija	8,136.725	22,872.334	281,1	23,0
Elektroindustrija	10,431.098	16,247.000	155,8	9,3
Kemična industrija	821.041	1,508.252	183,7	12,0
Ind.gradb, materiala	481.821	1,077.500	223,6 -	17,5
Lesna industrija	5,562.695	9,606.774	172,7	11,5
Papirna industrija	252.308	458.696	181,8	12,6
Tekstilna industrija	25,223.591	35,615.710	141,2	7,1
Ind. usnja in obutve	8,246.617	12,485.378	151,4	8,6
Industrija gume	8,048.314	15,549.343	193,2	14,1
Živilska industrija	939.110	1,575.827	167,8	10,9
Grafična industrija	238.413	359.288	150,7	8,5
Industrija	102,405.210	169,296.368	163,3	10,6
Kmetijska posestva	267.037	1,064.102	398,5	31,9
Kmetijske zadruge	4,503.104	5,583.529	123,9	4,3
Kmetijstvo	4,770.141	6,647.63.1	139,4	6,8
Gozdarstvo	1,793.562	2,459.956	137,2	6,5.
Gradbeništvo	5,911.758	9,707.445	164,2	10,5
Cestni promet	634.-204	886.957	139,9	7,0
v - JZ	2,540.000	3,341.600	131,6	5,6
PTT	271.000	691.000	254,9	20,6
Promet	3,445.204	4,919.557	142,8	7,3
Trgovina	2,374.319	5,343.046	225,0	17,5
Gostinstvo in turizem 1,927.522		3,181 .-100	165,0	10,5
Obrt	7,645.076	12,013.700	157,1	9,5
Komunala	1,823.161	2,842.276	155,9	9,3
Skupaj družb, sektor	132,095.953	216,218.954	163,7	10,4
Kmetijstvo	6,436.000	5,400.000	83,9	3,5
Gostinstvo	363.016	317.000	87,3	2,7
Obrt	1,739.000	1,587.000	91,3	1,8 -
Skupaj priv. sektor	8,538.016	7,304.000	85,5	3,1
v 000 din
	I960	1965	indeks	0 letni
Panoga	izvršitev plan		1965/60	porast %
Kmetijstvo	11,206*141	12,047.631	107,5	1,5
Gostinstvo	2,290.538	3,498*100’	152,7	8,7
Obrt	9,384.076	13,600.700	144,9	7,5
SKUPAJ DRUŽBENI IN		29,146.431		
PRIVATNI SEKTOR	22,880.755		127,4	5,0
VSEGA GOSPODARSTVO	'140,633.969	223,522.954	158,9	9,7
DRUŽBENI PROIZVOD
v OOO din
Panoga	1960 izvršitev	1965 plan	indeks 1965/60	0 letna stopnja '%
Elektrogospodarstvo	375.390	504.698	134,4	6,1
Črna metalurgija	14,723.652	21,888.514	148,7	8,3
Kovinska industrija	3,899.178	10,056,896	257,9	26,9
Elektroindustrija	4,867.010	8,773.000	180,3	12,5
Kemična industrija	380.239	618.111	162,6	10,2
Industrija gradb.mat.	253.334	603.803	238,3	19,0
lesna industrija	2,570.679	4,359.269	169,6	11,9
Papirna industrija	158,403	240.000	151,5	8,6
Tekstilna industrija	13,264.568	15,613.926	177,7	3,3
Industrija usnja in obutve	2,611.330	4,117.055	157,7	9,5
Industrija gume	3,034.520	6,046.194	199,2	14,9
Živilska industrija	179.310	310.176	173,0	11,5
Grafična industrija	135.965	218,000	160,3	9,8
Industrija	46,453.578	73,349.642	157,9	9,5
Kmetijska posestva	116,387	529.442	454,9	55,5
Kmetijske zadruge	, 965.370	1,733.623	179,6	12,5
Kmetijstvo	1,081.757	2,263,065	209,2	15,9
Gozdarstvo	1,446.605	1,988.551	137,5	6,5 '
Gradbeništvo	2,386.615	3,965.511 .	166,2	10,7
Cestni promet	384.169	572.707	149,1	8,3
v JZ	1,537.182	1,883.600	122,5	4,0
PTT	211.134	564.560	267,4	21,7
Promet	2,132.485	3,020.867	141,7	7,2
Trgovina	1,950.883	4,445.011	227,8	17,9
Gostinstvo in turizem	650.838	1,205.300	185,2	13,2
Ohrt	2,083.558	3,684.350	176,8	12,1
Komunala	891,975	1,331.803	149,3	8,3
Skupaj družb, sektor	59,078.294	95,254.100	161,2	10,0
Kmetijstvo	3,849.600	4,595.140	119,4	3,6
Gostinstvo	,106.702	93.500	87,6	2,6
Obrt	839.060	778.445	92,8	1,5
Skupaj priv, sektor	4,795.362	5,467.085	114,0	2,7.
Tabela št. 8 v 000 din
Panoga	I960 1965 izvršitev plan		indeks 1965/60	0 letna stopnja %
Kmetijstvo	4,931.357	6,858.205	139,1	6,8
Gostinstvo	757.540	1,298.800	171,-4	1.1,3
Obrt	2,922.618	4,462.795	152*7	8,7
Skupaj družbeni in privatni sektor	8,611,515	12,619.801	146,5	7,9
VSEGA GOSPODARSTVO	63,873.656	100,721.185	157,7	9,5
STRUKTURA DRUŽBENEGA	PROIZVODA	
Panoga/stroka	I960	1965
Elektrogospodarstvo	0,8	0,7
Črna metalurgija	31,8	29,9
Kovinska industrija	8,4	13,8
Elektroindustrija	10,5	12,0
Kemična industrija	0,8	0,8
Industrija gradb, materiala	0,5	0,8
Lesna industrija	5,5	5,9
Papirna industrija	0,3	0,3
Tekstilna industrija	28,6	21,3
Industrija usnja in obutve	5,6	5,6
Industrija gume	6,5	8,2
Živilska industrija	0,4	0,4
Grafična industrija	0,3	0,3
SKUPAJ INDUSTRIJA ' ■	100,0	100,0
Industrija	72,7	72,8
Kmetij stvo	7,7	6,8
Gozdarstvo	2,3	ro >• o
Gradbeništvo	3,7	3,9
Promet	3,3	3,0
Trgovina	3,1	4,4
Gostinstvo in turizem	1,2	1,3
Obrt	4,6	4,4
Komunala	1.4	1,3
SKUPAJ GOSPODARSTVO	100,0	100,0
Od tega privatni sektor		
Kmetij stvo	6,0	4,6
Gostinstva	0,2	i—1 o
Obrt	1,3	0,8
NARODNI DOHODEK
f
v 000 din
Panoga/stroka	I960 Izvršitev		1965 Plan	Indeks / let 1965/60 stopi 1°	
Elektrogospodarstvo	267.	569	331.000	123,7	4,3
Črna metalurgija	13,658.	787	19,900.000	145,7	7,8
Kovinska industrija	3,743.	117	9,693.000	258,9	20,9
Elektroindustrija	4,680.	253	8,448.000	180,5	12,5
Kemična industrija	371.	378	592.000	159,4	9,8
Industrija gradb. mat.	238.	654	576.383	241,5	19,3
Lesna industrija	2,484.	384	4,200.000	169,1	11,1,
Papirna industrija	151.	482	232.000	153,2	9,0
Tekstilna industrija	12,715.	343	14,920,000	117,3	3,2
Industrija usnja in obut.	2,526.	150	4,000.000	158,3	9,6
Industrija gume	2,942.	624	5,790,000	196,7	14,5
Živilska industrija	186.	609	291.000	155,9	9,3
Grafična industrija	124.	901	201.000	160,9	9,9
Industrija	44,073.	251	69,174.383	156,9	9,4
Kmetijska posestva	95.	209	467.944	491,5	37,8
Kmetijske zadruge	918.	592	1,596.39-2	173,8	11,6
Kmetij stvo	1,013.	801	2,064.336	203,6	15,3
Gozdarstvo	1,366.	820	1,700.000	124,4	4,4
Gradbeništvo	2,312.	932	3,825.152	165,4	10,6
Cestni promet	249.	873	344.809	138,0	6,7
JŽ	1,303.	597	1,545.100	118,5	3,5
PTT	185.	266	519.465	280,4	22,9
Promet	1,738.	736	2,409.374	138,6	6,7
Trgovina	1,846.	960	4,302.114	232,9	18,4
Gostinstvo in turizem	598,	971	.1,120.680	187,1	13,5
Obrt	2,003.	927	3,495.850	174,4	11,8
Komunala	728,	987	1,060.000	145,4	7,8
Skupaj družb, sektor	55,684.	385	89,151.889 J	160,1	9,7
Kmetijstvo	3,735.	600	4,458.350	119,3	3,6
Gostinstvo	93.	581	82.000	87,6	2,6
Obrt	805,	45Q_	747.625	92,8	1,5
Skupaj,privatni sektor	4,634.	.631	5,287.975	114,1	2,6
Kmetijstvo	4,749.	401	6,522.686	137,3	6,6
Gostinstvo	692,	552	1,202*680	373,7	11,7
Obrt	2,809.	377	4,243.475	151,0	8,6
Sk.družb, in priv. sektor 8,251.		330	11,968.841	119,1	7,7
Vsega gospodarstva	60,319.	016	94,439.864	156,6	9,3
STRUKTURA NARODNEGA DOHODKA
Panoga/stroka	I960	1965	
Elektrogospodarstvo	0,6	0,5	
Črna metalurgija	31,0	28,7	
Kovinska industrija	8,5	14,0	
Elektroindustrija	10,6	12,2	
Kemična industrija	0,8	0,9	
Industrija gradb. materiala	0,5	0,8	
Lesna industrija	5,6	6,1	
Papirna industrija	0,4	0,3.	
Tekstilna industrija	28,9	21.6	
Industrija usnja in obutve	5,'7	5,8	
Industrija gume	6.7	8,4	
Živilska industrija	0,4	0,4	
Grafična industrija	0,3	0,3	
Industrija skupaj:	100,0	100,0	
i I ndustrija	73,1	73,2	
Kmetij stvo	7,9	6,9	
Gozdarstvo	2,3	1,8	
Gradbeništvo	3,8	4,1	
Promet	2,9	2,6	
Trgovina	3,1 '	4,6	
Gostinstvo	1,1	1.3	
Obrt	4,6	4,5	
Komunala	1,2	1,0	
Skupaj gospodarstvo	100,0	100,0	
Od ^tega privatni sektor	7,7	5,6	
kmetijstvo	6,2	4,7	
gostinstvo	0,2	0,1	
obrt	1,3	0,8	
	CISTI	OSEBNI	DuHODEK		Tabela	12-
				v milj. din		
— . ... ..	I960	sxr^uraiq6.		struktura	indeks		
		7°		%	1965/60 letno	
družbeni sektor	11.776	100	16.981	100	144,2	7,6
industrija	8.009	68	11.768	69,3	14'6,9	8,0
neind. panoge	3.767	32	5.213	30,7	138,4	6.7
Kmeti j stvo	398	10,6	468	9,0	117,6	3,3
Goži arstvo	337	8,9	360	6,9	106,8	1,3
Gradbeništvo	598	15,9	1.954	18,3	159,5	9,e
Promet	630	16,7	' 772	14,8	122,5	4,1
Trgovina	491	13,1	824	15,8	167,8	10,9
Gostinstvo s tu-						
rizmom	263	6,9	396	7,6	150,6	8,5
Obrt	805	21,4	1.116	21,4	138,6	6,7
Komunala	245	6*5	323	6,2	131,8	5,7
I
ČISTI OSEBNI DOHODEK NA 1 ZAPOSLENEGA
	I960 din	1965 din	Indeks	0 letno
Družbeni sektor	27.918.-	34.211,-	122,5	4,1 ~
Industrij a	28.774.-r	37.278,-	129,6	5,3
neindustrijske panoge	26,258.-	28.854,-	109,9	1,9
DOHODKI PREBIVALSTVA
v milj. din
	1960	1Q£[r indeks 1955 1965/60		0 letno
Osebni doh. v družb.sekt Neto oseb* dohodki v	• -			
gospodarstvu	11.776	16.981	144,2	7,6
ustanov ah-ur a d ih	2.160	3.456	160,0	9,9
Skupaj	13.936	20.437	146, 6	7,9
Naturalni prejemki	252	-367	145,6	7,8
druga plačila	-899	1*349	150,0	'8,4
pokojnine in invalidnine	1*677	2*095	124,9	4,5
dodatek za otroke	1.039	1.219	117,3	3,2
prej, od zdrav, zavarovanja	1,911	2,027	106,1	1,2
prenosna plačila	370	612	165,5	10,6
povečanje potr, kred.	236	286	121,1	3,9
Skupaj	20.320	28.392	139,7	6,9
Dohodki v zaseb. sektorju				
Kmetijstvo	2.802	3.487	124,4	4,5
obrt in ost, dej.	404	657	162,6	10,2
Skupaj	3.206	4.144	129,3	5,3
Vsega družb, in priv, sektor	23*526	32.536	138,3	6,7
na 1 prebival.	178,664	228.859	128,1	5,1
INDEKSI DRUŽBENEGA PROIZVODA, ZAPOSLENOSTI
IN' produktivnosti v družbenem sektorju
GOSPODARSTVA V OBDOBJU 1961 - 65
Panoge	družbeni proizvod	zaposlenost	produktivnost	Povprečni porast pro dukt. 1961-65
Industrija	157,9	113,4	139,2	6,8
Kmeti j stv*	209,2	103,9	201,3	15,0
Gozdarstvo	137,5	101,4	135,6	6,3
Gradbeništvo	166,2	122,2	136,0	6,4
Promet	141,7	109,5	129,4	5,3
Trgovina	227,8	137,6	165,6	10,6
Gostinstvo	, 185,2	145,0	12?, 7	5,0
Obrt	176,8	140,4	125,9	4,7
Komunala	149,3	159,6	93,5	1,3
S KUPAJ	161,2	117,7	136,9	6,5
EFIKASNOST GOSPODARSKIH INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA V
OBDOBJU 1961 - 1965
v milj on din
	Vrednost inv.	Povečanj e družben. proizvoda	Kapitalni koeficient
Industrija	30.891	26.896	1,15
Kmetij stvo	3.240	1.182	2,74
Gozdarstvo	1.156	542	2,13
Gradbeništvo	1.057	1.579	0,66
Promet	2.608	888	2,93
Trgovina	2.480	2.494	0,99
I Gostinstvo	2.745	555	4,95
0,brt	2.413	1.601	1,91
Komunalno gosp.			
(brez stanov, izgradnje)	4.282	440	9,73
Skupaj	50.872	36.177	1,41
PREGLED RAZVOJA ZDRAVSTVENIH KAPACITET
	1952	1956	1960	1965
Bolniške postelje	749	1.409	1.427	1.508
Število bolniških postelj na 1.000 prebivalcev	5,9	10,8	10,4	10,5
Ambulantno pollkllnične ustanove:				
Število delovnih mest	37	44	55	59
Število prebivalcev na 1 delovno mesto	3.414	2.941	2.484	2,440
Število zdravnikov	50	62	81	119
Število zdravnikov na 10.000 prebivalcev	4	4,8	5,9 ■	8,3
Število srednjega, medicinskega osebja	41	68	104	138
Število osebja na 1 zdravnika	0,8	1,1	1,3	1,2
IZGRADNJA ŠOLSKEGA PROSTORA V razdobju 1961 do 1965
Skupno šolsko površino v latu I960 Izgradnja v razdobju 1961 - 1965
T za ukinitev tretje izmene	10*500
T za prirastek učencev - za nadomestilo dotrajanega
šolskega prostora	,	14*500
Prirast šolske površine 1961- 1965
m2
56.551
25.000
Skupna šolska površina leta 1965	31*551
Povprečna površina na enega.učenca
I960 tt-t 2,3 1965 ---- 3,4
Indeksi porasta 1965/1960	0L0	LRS
- skupne šolske površine	144	138
- število učencev	102	113
- povprečne površine na učenca	148	121
FOND ŠOLSKEGA PROSTORA
v m2 šolske površine
n	Sole na	Srednje - ,
Osnovne ,	.	Gimna- ,	. ° Ost. Skuj
~ . kvalific. .. strokov. „ .	*
sole , .	zije v .	sole
delavce	sole
Stanje fonda I960 Izgradnja 61/65 Stanje fonda 1965 Indeksi 1965/60 Povprečna površina na učenca:
-	I960
-	1965
Indeksi 1965/60

41.973	3.508	4.329	5.933	808	56.5531
18.100	4.900	-	-	2,000	. 25.00(j
60.073	8.408	4.329	5.933	2.808	81.551
143	239	100	100	347	144
2,2	1,4	5,8	6,5	4,4	Si Mi- 4SI 2,3 ! !
3,2	2,7	5,8	6,4	15	3,4 ;
145	193	100	99	340	148 1
X Med ostalimi šolami so: posebne šole
IZVOZ
v OOO deviznih din
Stroke	1960
114 črna metalurgija	566.225
117 Kovinska industrija	248.502
119 Elektroindustrija	141.754
122 Lesna industrija	588.401
123 Papirna industrija	mm
124 Tekstilna industrija	825.183
125 Industrija usnja in obutve	446.144
126 Industrija gume	18.984
127 Živilska industrija	15.667
-----IHaSES-TKinl
1965	1965 .porast
T%ü
818.380	144,5	7,6
1,356.882	546,0	40,3
339.300	239,4	19.1
878.753	149,3	8,3
18.000	100,0	m*
1,586.085	192,2	14,0
495.649	111,1	2,1
249.8003315,8		67,4
15.668	100,0	-
Struktura
I960	1965
19,9	14,2
8,7	23,6
4,9	5,9
20,7	15,3
-	0,3
28,9	27,5
15,6	8,6
0,7	4,3
0,6	0,3
SKUPAJ 2,850*860 5,758*517 202,0	15,1	100,0	100,0
/
INDEKSI IN STRUKTURA GIBANJA FIZIČNEGA OBSEGA
(po podjetjih)
"	Tqfin 0 Struk-	% Struk-
Stroka	Ts-gy letni tura v tstR letni tura v
porast % T3TÜ porast %
111 Elektro gospodar. 135,8 114 Črna metalurgija 128,2 117 Kovinska	178,7
119	Elektroindustrija 232,9
120	Kemična industrija ,396,2
121	Industrija gradbene- .
ga materiala	126,6
122	Lesna industrija 156,9
123	Papirna	149,6
124	Tekstilna	121,4
125	Industrija usnja in
obutve	144,5
126	Industrija gume 195»5
127	Živilska industrija 227,2
128	Grafična industrija 165,9
137,5
8,0	0,4	72,2	~ 6,3	0,1
6,4	53,7	174,5	11,8	54,8
15,6	5,3	289,8	23,7	8,9
23,5	6,3.	177,1	12,1	6,5
41,0	0,5	162., 7	10,2	0,5
6,0	0,2	331,1	27,1	0,3
11,9	3,8	134,1	6,0	3,1
10,6	0,3	110,1	1,9	0,2
5,0	19,2	129,8	5,3	14,5
9,6	4,9	143,3	6,1	4,1
18,2	4,6	227,6	17,9	6,2
22,8	0,6	164,8	10,5	0, 6
13,5	0,2	158,8	9,7	0,1
8,3 100,0 171,0 11,3 100,0
Industrija skupaj
QI BANJE FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PO KOLIČIN!
(po grupah)
Grupa proizvoda	Enota mere	Realizacija 1960	Plan 1965	Indeks 1965/1960	Realizacija 1956	1ndeks• 1960/1956
ELEKTROGOSPODARSTVO električna energija	tiliih	•2*0,476	200.903	83,5	227.622	105,6
ČRNA METALURGIJA surovo železo	t	127.680	* 175,000	137,1	l 117.984	108,2
jeklo Slil	t	305.652	371.400	121,5	237.871	128,5
težki profili	t	137,221	139.000	101,3	113.452	121,0
dinamo pločevina	t	2.916	4,500	154,3	562	518,9
dekapirana pločevina	t	' 16.892	17.000	100,6	3.022	559,0
brodsko pločevina	t	28.403	42,500	149,6	-	m
pocinkana pločevina	t	8.439	7*500	88,9	4.885	172,8
• bela pločevina	t	969	6*000	619,2	-	•m
šivno cevi	t	12,366	12.000 .	97,0	10.689	115,7
pocinkana žica	t	3.446	10.000	290,2	3.369	102,3
valjana žica	t	52.349	80.000	152,8	38.834	134,8
hladno valjani traki	t	14.065	14*000	99,5	9.389	150,0
elektrode	t	6.229	6.000	96,6	2,413	258,1
KOVINSKA INDUSTRIJA odbitki barvnih kovin	t	zrn	1.206	326,8	182	202,7
ostali stroji za industrijo	t	96	131	136,5	21	457,1
verige	t	2.535	4.535	178,9	2.021	125,4
vijačno blago	t	6.058	11.054	182,5	3.622	167,3
žeblj i	t	11.122	11.200	100,7	9.290	119,7
ostale tehtnice in in* štrumenti	t	1	53	5.300	2	50,-
hladilne naprave	t	596	4,254	713,8	82	726,8
ELEKTROINDUSTRIJA rotacijski stroji	t	344	1.290	375,0	134	256,7
električhi števci	t	601	750	124,8	173	347,4
merilni inštrumenti	t	47	139	295,7	25	188,0
kinoprojektor]i	t	108	176	163,0	91	118,7
telefonske centrale	t	255	783	307,1	149	171,1
telefonski aparati	t	78	410	525,6	88	88,6
KEMIČNA INDUSTRIJA sredstva za livarne in že-						
lezarne	t	960	2.500	260,4	m	■-
IND. GRADBENEGA MATERI At A						
zidaki	000 E	11.010	13.610	123,6	11.536	95,4
LESNA INDUSTRIJA						
žagan les	m3	95.451	88.150	92,4	69.015	138,3
Grupa proizvoda	mere	Realizacija 1960	* »wmin Plan 1965	Indeks 1965/1960	Realizaci- Indeks ja 1966 1960/56	
panel plošče	m3	U581	»3I9D0	170,8	517	305,8
zaboji	m3	11. 448	7^200	62,9	15:976	71,7
hiš® # barake - doli	m3	7;071	6.-200	87,7	1.196	591,2
stavbno pohištvo	m3	3;577	4.-950	138,4	-794	450,5
ladijski poc| • •	m3	4;060	■4;600	113,3	1:798	225,8
pohištvena ind, * spalnice	kom	95;908	59:000	71,9	39.-626	242,0
furnir	m3	2;466	2:800	113,5	1:466	168,2
sodi	hi	60,922	63.500	104,2	35.765	170,6
IND, CELULOZE IN PAPIRJA		-	-•			
bela lepenka	t	2.002	2,300	114,9	1.393	143,7
TEKSTILNA INDUSTRIJA		■ -					
• bombažna preja	t	10,029	11:623	116,0	8,885	112,9
tkani ne	000 m2	47.017	55.303	117,6	39:433	119,2
konfekcija perila	000 m2	1.498	1.666	111,2	1.252	119,6
nogavice'iz sint.preje	t	9	15	168,5	-	«
pletenino	t	97	283	291,8	26	373,1
klobuki	000 kom	83	130	156;6	57	145,6
tulci	000 kom	248	■374	150,8	208	119,2
prešite odejo	000 m2	384	430	112,0	136	282,4
INDUSTRIJA USNJA IN OBUTVE			-	, . >	- -	
podplatno usnje	t	1,146	938	81,8	1.285	89,2
zgornjo usnje	m2	234.584	536.-500	228*7	179^-	130,8
obutev	000 par	2,729	3.309	121,3	845	323,0
INDUSTRIJA GUME		-	■'		-V '/	
pnevmatika	t	3;545	8:600	242,6	189	1875,7
gum« teh n. glabo	t	1.T05	2,850	257,9	551	200,5
ŽIVILSKA INDUSTRIJA			-			-’ ■
Jedilno olje	t	1,835	2.200	120,0	526	318,6
kakao proizvod	i	317	992	312,9	146	217,1
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
- v ha
	Kmetijstvo 1960	skupaj 1965	BruzBenä I960	posestvi 1965
Kme tij ska p ovršina	62.290	61^300	1.414 ,	4.500
Obdelovalna površina	29.260	29.800	1.106	4.000
Od tega:				
- njive'	15.310	15.600	580	2,000
- sadovnjaki	1.815	1.900	92	120
- travniki	12,110	12.000	414	1.580
- Sredinski paš.	25	300	20	300
NJIVSKE POVRŠINE
		Rmelllštvo	slcüpäj	
	I960			
	ha	struktura %	'struktura ha %	
Njivske površine				
skupaj	15.310	100	15,500	100
od teh:				
- žita'	6.457	.42,2	5.970	38,5
- industr. rastline	7	-	10	0,1
- vrtnine	3.888	25,4	3.920	25,3
- krmne Rastline	4.883	31,9	5.370	34,6
- jagodičje	75	0,5	230	1,5
	Družbena posestva			
Njivske površine				
skupaj	580	100	2,000	100
od teh:				
- žita	141	24,3	610	30,5
- industr, rastline	-	-	«M	«M
- vrtnine	157	27,1	320	16,0
- krmne rastline	264	45,5	980	49,0
- jagodicje	18	3,1	90	4,5
družbeno Ekonomski odnosi v kmetijstvu
*• struktura V % Udeležba v letu 1965
t 1	v 5Easi5v5iar zemlji	“v"pröiz-- vodnji	v“lrž5IH~’ presežkih
Družbena posestva	13,4	'18,2	30
Kooperacija	31*6	34,5 '	44
Individualni proizvajalci	55,0	47,3	26
SKUPAJ
100
100
100
INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA KMETIJSKE PROIZVODNJE IN STOPNJE
PORASTA
	1959	1960	Povprečje 1957--1960	1965	Povprečni porast v ! 1961-1965
Kmetijstvo skupaj	100	108,8	101,5	152,4	7,3
		100	93,3	140,0	7,0
			100	150,1	8,4
v tem:					
organizirana	100	162,5	120	455,3	28,7
proizvodnja		100	73,9	280,2	22,9
			100	379,3	•30,0
od tega:					
kmetijska posestva	100	152,5	107,3	884,0	36,0
		100	70,3	579,5	43,0
	. 1 ~ . ■		100	823,9	52,0
- kooperacija	100	164,6	122,7	362,7	23,9
		100	74,6	220,4	17,1
			100	295,5	24,2
GIBANJE PROIZVODNJE POMEMBNEJŠIH KMETIJSKIH PROIZVODOV
- kmetijstvo skupaj -
		- v	t onah
	1957	I960 ■	1965
Žito: - ... Pšenica in rž	4.867	6,249	7.792
Ječmen	1.215	1,586	2.622
Oves	1.827	1.498	1.435
Koruza	1.397	1.470	- 1.200
Vrtnine;		\	
Kfompir	71.866	67.813	82.460
Kapusnico	5.582	5.489	6.670
Krmno rastlino:			
Detelja '	11.675	15.635	20.778
Lucerna	4.634	7.035	10,320
Silažna koruza	5.700	8,290	31.210
Seno	58.333	71.585	91.867
Sadjo^			
Skupaj	1.030	5.480	10.270
Jabolka	760	3.140	5.950
Hruške	230	1.990	2.930
Črni ribez	2	4	600
Meso: -			
Skupaj	3.480	4.330	5.930
Goveje	1.650	1.720	2.700
Svinjsko	1.600	2.350	2.800
Ostalo	230	260	430
Mleko: '(000 litrov)	28.700	31.200	40.000
Jaj ca:
(OOO kosov)	8.970	11.030	14.000
GIBANJE PROIZVODNJE POMEMBNEJŠIH KMETIJSKIH PROIZVODOV - DRUŽBENO ORGANIZIRANA PROIZVODNJA -
	Družbena po 1959 I960		sestva 1965	v tonaE kooperacija 1959 1960		1965
Žito: Pšenica	144	211	1.172	593	934	2.400
Ječmen	85	79	792	-•		750
Vrtnino:						
Krompir	2.026	3.226	8.850	10.296	20.355	40.aOO
Kapusnice	57	70	280	Mi	-	990
Krmno rastlino						
Detelja	316	290	1.887	1.360	2.579	9.310
Lucerna	260	405	1.620	343	480	3.400
Silažna koruza	1.350	2.490	24.640	-	-	-
Seno	2.060	2.100	13.520	5.860	9.860	31.400
Sadje:						
Skupaj	76	167	690	. 4	. 4	. 300
Jabolka	50	43	400	mm	mm	-
Hruške	15	43	60	-	-	-
Črni ribez	1	3	230	4	4	300
Meso: Skupaj Goveje	52	110	700	600	620	1.40C
Svinj sko	19	45	300	440	630	, 750
Ostalo	1	5	160	*•	23	""
Mleko:						
(000 litrov)	1.020	1.500	6.600	3.700	4.500	9 .900
Jajca: (000 kosov)	24	34	2.000	-	-	mm
TRŽI?I PRESEŽKI KMETIJSKIH	PROIZVODOV V 1	;E TU 1265 - v tonah
	v kmetijstvu skupaj	v organizirani Droizvodnji
Pšonica	1.000	1.000
Krompir	35.000	25.000
Drugo vrtnine	5.000	2.000
Sadjo akupaj	2.000	1.000
Meso skupaj	4.300	3.510
od tegat.		
r goveje	2.700	2.100
r svinjsko	1.400	1.050
- perutnina	200	160
Mleko (000 litrov)	17.000	11.000
Jajca (000 kosov)	4.000	1.800
Tabela št. 29
TRŽNI PRESEŽKI KMETIJSKIH PROIZVODOV V LETU 1965
r v cenah iz leta 1959 - v 000 dinarjev
	'“v^kine^I^stvu	"v organizirani”
	skupaj	proizvodnji
Pšenica	37*000	37.000
Krompir	485.000	375.000
Druge vrtnine	100.000	39.000
Sadje skupaj	100,000	75.000
Mesos .		
- goveje	924.000	756.000
- svinjsko	(z mastjo) 464.000	370.000
r perutnina	95.000	80.000
- drugo	15.000	tm
Mloko	565.000	341.000
Jajca	' 62.000	36.000
Drugo	71.000	49.000
Skupaj	2,918.000	2,158.000
Udeležba v %	100	74
REPRODUKCIJSKI MATERIAL IZ INDUSTRIJE
		- v	tonah
	1959	1960	1965
Umetna gnojila	3.850	3.720	11.000
v tem»			
- dušična	1.390	1.450	4.100
- fosforna	1.800	1.580	5.000
- kalijeva	660	690	1*900
Sredstva za zaščito rastlin	52	65	100
Gorivo in mazivo skupaj	400	500	1.200
ŽIVALSKI POND V LETIH I960 in 1965
- v glavah
	—«BiXJSfvö” . skupaj .I960	 1965		«•»«— «9 «*• ♦ #• mm m* mm m» m* mm m Družbena . posestva. . . I960 1965		Tn3ivI3uaXni”pro izvajalci,. 1960 1965	
Konji	5.140	4.520	37	20	5.103	4.500
Govedo	35.890	40.000	1.890	6.500	34.000	34.000
- krave in breje telioe	20.815	21.800	1.200	2,500	19.770	19.000
Prašiči	25.090	28.000	490	3.000	24;600	25.000
- plemenske svinje	1.545	1.730	75	230	1*470	1.500
Perutnina - osnovna jata	100.300	115.000	300	10,000	lOO.O'OO	105.000
Ovco	7.050	7.000	35	m	7*015	7.000
ŠTEVILČNO STANJE KMETIJSKIH STROJEV
~Kmetij irEvo" skupaj
I960_____196£
Traktorji	70	120
od te ga s		
lahki in srednji	69	94
težki	1	26
Kombajni	11	.40
od tega:		
za žito	4	12
za krmne rastline	7	20
ostali	mm	8
		v kosih	
Kmetijska posestva 1960 1965		Kmetijske zadruge I960 1965	
31	55	39	65
30	42	39	52
1	13	-	13
10	25	1	15
3	5	1	7
7	16	-	4
—	4	—	4
GIBANJE GOZDNE PROIZVODNJE
- v OOO neto m3
	1959	1960	1965	IHcfeks 1965. TWF
Gozdna proizvodnja	277,6	298,6	283,0	95
iglavci	207,4	'222,0	215,0	97
listavci	70,2	76,6	68,0	09
tehnični les	212,6	223,7	217,1	97
drva	65,0	74,9	65,9	88
Blagovna proizvodnja	219,4	223,5	216,7	97
iglavci	183,8	188,8	183,4	97
listavci	35,6	34,7	33,3	96
tehnični les	187,3	189,8	185,5	98
drva	32,1	33,7	31,2	92
Neblagovna proizvodnja	58,2	75,1	66,3	89
iglavci	23,6	33,2	31,6	95
listavci	34,6	41,9	34,7	83
tehnični les	25,3	33,9	31,6	93
drva	32,9	41,2	34,7	84
% tehničnega lesa listavcev				
(brez lesa za oglje in tanin) od skupne gozdne proizvodnje listavcev	5,4	7,2	9,1	
GIBANJE PROIZVODNJE
- blagovna proizvodnja po sortimentih -
		. **	V 000	neto m3	- . ,
		1959 .	.I960	1965	TnaeSs 1965. mu
Blagovna proizvodnja skuoa.i		221,8	226,2	219,2	97
Industrijsko tehnični les		188,8	192,4	107,9	98
Industrijski les		169,6	168,9	165,1	98
za mehanično predelavo		116,1	109,6	105,5	96
- hlodi za žago bukovi		1.9	2,6	3,2	123
- hlodi za žago hrastovi		0,3	0,3	0,3	100
- hlodi za žago drugi listavci		0,1	0,2	0,3	150
- hlodi za žago iglavci		110,5	102,2	95,1	93
- hlodi za furnir		1,8	1,2	1,6	133
- hlodi za luščenje		0,2	0,3	1,7	565
- drug tehnični les		1*3	2,8	3,3	118
za kemično predelavo		53,5	59,3	59,6	100
- celulozni les iglavcev		51,2	55,8	56,6	101
- celulozni les bukov		1.4	. 2,2	2,1	96
- celulozni les drugih listavcev -			mm		-
- taninski les		0,Q>	1,1	0,8	73
- les za suho destilacijo oglje	in za 0,1		0,2	0,1	50
Drug tehnični les		19,2	23,5	22,8	98
- jamski les iglavcev		13,3	17,8	15,0	04
r jamski les listavcev		0,1	0,2	0,3	150
- drogi, piloti in drug gradbeni les 5,8			. 5,1	. 7,3	143
- pragi		-	-	mm	mm
- drug tesan in klan les		-	-	-	-
- drug tehnični les		«M	0,4	0,2	50
Drva za kurjavo % od'gozdne'proizvodnje		33,0	33,8	31,3	93
- hlodi iglavcev		53,3	46,0	44,3	
— jamski in celulozni les lovcev	is-	31,1	33,6	33,3	
- hlodi listavcev		3,3	4,0	5,6	
GIBANJE SEČNJE GOZDOV
- v QOO bto m3
t
	1959	.. I960	1965	Indeks 1^5. ; T5T7J
Skupna sečnja	324,8	346,3	329,5	95
iglavci	246,0	261,2	252,9	97
listavci	78,0	35,1	76,6	90
- v osnovnih gozdovih	324,8	341,3	325,6	95
iglavci	246,0	256,9	249,0	97
listavci	78,8	04,4	75,8	90
- e krčenjem	-	5,0	3,9	78
iglavci	mm	4,3	3,1	72
listavci	-	0,7	0,8	114
Družbeni gozdovi	163,5	164,3	168,7	103
- v osnovnih gozdovih	163,5	159,6	165,2	104
iglavci	134,5	127,1	133,6	105
listavci	29,0	32,5	31,6	97
- s krčenjem	-	4,7	3,5	75
Zasebni gozdovi	161,3	182,0	160,8	00
- v osnovnih gozdovih	161,3	181,7	160,4	00
iglavci	111,5	129,0	116,2	90
listavci	49,0	51,9	44,2	05
0,4	133
- s krčenjem
0,3
GOJENJE OBSTOJEČIH GOZDOV
		1959,.1960 1965	InčeKš -1965,,
Pogozdovanje	ha	136 128 117	91
Meliorac» degr. gozdbv in zemljišč	ha	19 57 68	119
Introdukcije	ha	-	-
Premena nizkih gozdbv	ha	- 12	mm
Premene s krčitvijo	ha	«H «M	mm
Nega gozdov	ha	2.149 2,499 3.731	149
Urejanje gozdov	ha 15.800 17.000 14.300		84
Varstvo gozdov	milj.din	8,4 15,0 17,	7 118
Skupna vrednost (po enotnih cenah)	r ■ milj,din	208,8 245,3 275,	2 112
INVESTICIJE V OBSTOJEČIH GOZDOVIH. - količinski in vrednostni obseg -
	1959.	. 1960	1965	'I H3eSs 1965, TOT
Fizični obseg Gozdne ceste (km)	26,9	35,8	27	75
- nove	17,6	29,6	18	61
- rekonstrukcijo	9,3	6,2	9	145
Zgradbo (m2)	3.270	2.490	1.460	59
- upravne	1,290	220	72	33
- logarnico	270	80	178	221
- drugo	1.710	2.190	1.210	55
Vrednost (milj.dinarjev)	313,7	312,0	431,3	138
Ceste	133,5	145,8	181,6	125
- nove	1U,J	130,8	133,1	102
~ rekonstrukcije	22,8	15,0	48,5.	320
i Zgradbe	123,8	133,7	133,3	100
r upravne	48,5	61,2	10,0	16
- logarnioe	15,5	3,0	11,2	370
- drugo (stanovanjske in	gosp.) 59,8	69,5	112,1	160
Oprema	49,4	28,9	51,1	176
Ostalo	7,1	3,6	65,3	1.830