TVARNA KULTURA POZNE ANTIKE IRENA SIVEC-RAJTERIČ M estn i m u ze j, L ju b lja n a S lo v en sk i p r o s to r je p o D io k le cijan o v ih re fo rm a h g le d e n a svojo g eo g raf­ sk o n e e n o tn o s t in p o litič n o d o g a ja n je u p ra v n o p rip a d a l k a r štirim p ro v in ­ c a m : V e n e tiji in H istriji, P a n o n iji S av iji in P a n o n iji P rim i te r N o tra n je m u N o rik u .1 T a čas r a z k ra ja n ja a b s o lu tn e c e sa rsk e m o či, d elitv e im p e rija te r g lo b o k e n o tr a n je k rize su ž n je p o se stn išk e g a d ru ž b e n e g a re d a p a tu d i d ru g a č e n i p riz a n e se l n a š im k ra je m . V 4. s to le tju je ju g o z a h o d n i del S lo v en ije z u tr je ­ v a n je m k r a š k ih p rela zo v in o b zid jem , k i je p o te k a lo o d R ije k e p re k o R oba, V rh n ik e d o R o tn e v asi v Z iljsk i d o lin i, p o sta l b ra n ik p r e d n e p o s re d n im v d o ­ ro m so v ra ž n ik a v m a tič n o Ita lijo .2 T o re j je b il d el v o jn e k r a jin e A lp e s Iu lia n a , k je r je u p ra v n i in ek o n o m sk i a p a r a t v v o ja šk ih ro k a h . T em u u stre z n o se je sp re m e n ila v sa u p ra v a , ta k o d a je n p r. v zh o d n a S lo v en ija, k i je so d ila v novo re o rg a n iz ira n C iv ita s N o r ic u m , p o s ta la n e k a k a p r e d s tr a ž a p r e d v p ad i s sev era, in sic e r so b ile p o v eč jih m e stih n p r. P o etovioni in C eleji v o ja šk e p o sa d k e .3 V te m n e m irn e m času, p o g o je n im z ek o n o m sk im i k riz a m i, je p r e d p u s to ­ še n jem , n a jp r e j z a ra d i ra z n ih p o litič n ih in te re so v m e d p o sa m ez n ik i v b o ju za o b la st, k a s n e je p a z a ra d i v d o ro v » b arbarov«, služilo n a š e o zem lje za šč it p re d v d o ro m v sa m o Ita lijo . P re b iv a lstv o je b ilo o b u b o ža n o , z a ra d i v o jn in b o lezn i z d e se tk a n o , vse to se p a z rc a li tu d i v m a te ria ln i k u ltu ri tiste g a ča sa . N aše p o z n a v a n je tv a rn e k u ltu re p o z n e a n tik e je šele v z a č e tn i fazi, p ra v z ra z sta v o » Z ato n an tik e« v L ju b lja n i le ta 1976 sm o v id e li vse k u ltu rn e z n a ­ č iln o sti te g a o b d o b ja . K te m u so p rip o m o g la ra z isk o v a n ja z a d n jih let, in k o bo to g rad iv o v c e lo ti o b ja v lje n o , si b o m ogoče u s tv a riti e n o v itn o slik o o m a ­ te ria ln i k u ltu r i te g a časa, tj. o d z a č e tk a 4. s to le tja d o p u s to š e n ja H u n o v v n a š ih k ra jih . O b iča jn o d o b im o n a jb o lj za n esljiv o k ro n o lo šk o o p o ro v g rad iv u iz n e k ro p o l z z a k lju č e n im i g ro b n im i ce lo ta m i (T . 1: 1— 12). V časih so p r ilo ­ ženi novci, k i d a jo te r m in u s a n te q u e m n o n . V e n d a r p r i n a s z a e n k ra t n e p o ­ zn a m o v e č jih n e k ro p o l te g a časa, p re d v se m ta k ih ne, k i b i v seb o v ala grobove s šte v iln im i p r id a tk i.1 V L ju b lja n i o b s ta ja jo p o z n o a n tič n i p o k o p i ob T ito v i c e sti (š m id o v a iz k o p a v a n ja ), P ra ž a k o v a u lica, M e talk a 1974, G ro h a rje v a u lic a, K a rlo v šk a c e sta , p o k o p i v sa rk o fa g ih ob T o b ačn i u lici,6 v C elju n a Z g o rn jem B reg u ,6 n a P tu ju n a Z g o rn jem B re g u ,7 n ek a j g ro b o v p o z n a m o tu d i iz D rnovega in P rista v e p r i T re b n je m .8 P recej p o zn o a n tič n eg a g rad iv a d o b im o tu d i v n asel­ b in sk ih a g lo m e ra c ija h n aših a n tič n ih m e st, p ri č e m e r p a n a m p ogosto m a n j­ k a jo zan esljiv i stra tig ra fs k i p o d a tk i in se m o rem o n e re d k o o p ira ti n a zgolj k ro n o lo šk o in tip o lo šk o analogno grad iv o . N ajb o lj ra z š irje n in k ro n o lo šk o n a jte ž je določljiv m a te ria l je lončenina, ki je p ris o tn a ta k o n a n aselb in ah k o t grobiščih. O d fine k e ra m ik e n a j om enim sred o zem sk o sig illa to (L ju b lja n a , P tu j) , pozne p ro v in cialn e im ita c ije sigillate in d ruge b o ljše v rs te k era m ik e, lo šč en o k era m ik o (P tu j, L ju b lja n a ) . 9 D om ača k e ra m ič n a p ro iz v o d n ja , ki je v seb o v ala b o lj ali m a n j širo k iz b o r svojih izdel­ kov ves čas tr a ja n ja a n tik e in d a lje v dobo p re se lje v a n ja lju d ste v , je n u d ila od 4. s to le tja d a lje ja jč a s to ovalne lonce, sklede z rav n o o d re z a n im robom , kro žn ik e, g ro b e in fin ejše m eln ice (T. 2: 1, 4).10 N ajb o lj tip ič n i so en o ro č ajn i vrči, o v aln ih o b lik ali p a ozki in v iso k i s stisn je n im u s tje m (Z g o rn ji breg, p ri T re b n je m ) (T. 2: 3, 5). O ljenke n im a jo več ta k o p o g o sto vžgan n ap is izdelo­ valca, o rn a m e n tira n e so z zg o d n je k ršč a n sk im i sim boli, č e sto so pološčene, n a jb o lj tip ič n e so ta k o im enovane a friš k e (P tu j) (T. 3: 1 —3).1 2 S tek le n in a je tu d i d o sti č e st in v e n ta r n a n a se lb in a h in g ro b iščih . S teklo je z e le n k aste in ru m e n e b arv e, in sic e r poznam o en o stav n e čaše, kozarce n a nogi, ste k le n ice , v rče, ki im a jo v ra t o v it še z eno včasih d ru g o b a rv n o stekleno n itjo , tre b u š a s te b a lza m arije , o rn a m e n t je p o g o sto b ru š e n (P rista v a p ri T re b ­ n jem , L ju b lja n a ), v časih so v d ete d ru g o b a rv n e stek len e n iti ali g um bi (T. 2: 7 ) . 13 N av ad n o s p o ja v o m ta k o im e n o v an ih č e b u la stih ali T fib u l zaznam ujem o začetek p o z n o a n tič n e g a o b d o b ja .14 T e fib u le so tip iče n r e lik t m o šk e noše. S p rv a so služile za sp e n ja n je č a stn išk e h lam id e, k a s n e je v p o zn o cesarsk em o b d o b ju je p o m e n ila določeno s to p n jo v u ra d n išk i h ia rh iji in še v času p re ­ se lje v a n ja lju d s te v je p o m e n ila d o lo č en o d ig n iteto .15 ž e več raziskovalcev jih je sk u ša lo tip o lo šk o in k ro n o lo šk o u re d iti. N ajn o v ejši s ta so časn i razd elitv i E. K e lle rja in Z. V inskega, k i se v g lav n em u je m a ta . R azd elila s ta jih v šest o ziro m a p e t s k u p in (T. 3: 4—8).1 6 V eliko jih je iz n a se lb in sk ih in g ro b n ih n a jd b E m one, N ev io d u n a in P o eto v io n e .17 N ajveč jih je č e trte g a tip a ta k o po Z. V inskem k o t p o E. K ellerju , to re j iz le t m ed 350 in 380. P e ti tip , ki se p o ­ ja v lja okoli le ta 400, p o zn am o iz E m o n e , p o seb n o ra z k o šn e so iz N evioduna in n a jn o v e jših iz k o p av a n j v P o eto v io n i.18 K m o šk i, v e rje tn o v o ja šk i noši, so d ijo tu d i okovi p a s n ih g a rn itu r, o k ra ­ šeni v v rezan i te h n ik i, ki so se o h ra n ili iz H ru šice, L ju b lja n e in P tu ja (T. 4: 12).1 9 P asn i o k o v iz P tu ja je d o k aj u m e te ln o izdelan, v v rez an i teh n ik i, o k ra ­ šen je z v o lu ta m i, trik o te n v rh je z a k lju č e n v obliki človeške m ask e, ob s tra n e h se p ro ti v rh u s te g u je ta dva p a n te r ja (T. 4: 11). Te p asn e sp o n e so značilne p red v se m za o b d o n a v sk a n a jd išč a (D a lj, S isak, C a rn u n tu m ), k je r m o ram o isk a ti tu d i n jih delavnice. Z načilne so za za d n jo tre tjin o 4. in začetek 5. s to ­ le tja .20 N ek o lik o s ta re jš e so sp o n e s p o lk ro žn im okovom in a m fo ra s te p asice, ki jih p o zn am o iz L ju b lja n e (T. 4: 9), D an in D rnovega, k je r je sk u p a j s k rižn o fib u lo č e trte g a tip a .21 T a čas p o tr ju je jo tu d i novčne n a jd b e K onstan- c ija II., V ale n sa in V ale n tin ija n a I .22 N ekoliko m la jše so sp o n e s p ra v o k o tn im okovom (L ju b lja n a , P tu j), ki jih n a jd e m o sk u p a j s č e b u la stim i fib u la m i p eteg a tip a (T.4: 6j .20 V is ti čas so d ijo tu d i spone, k a te rih lok se k o n č u je v obliki ži­ valskih glav (T .4: 8).2 4 T udi p asn i je z ič k i srč a ste o b lik e im a jo veliko analogij in so d a tira n i v z a d n ja d e s e tle tja 4. s to le tja .25 K v o ja šk i o p re m i sodi tu d i iz je­ m e n fra g m e n t o k le p a s H ru šic e z u p o d o b itv ijo M inerve, če la d a iz L ju b lja n e , su ličn e in p u šč ič n e osti, n a jd e n e p re d v se m n a n a jd iš č ih v sk lo p u z a p o rn ih zidov (H ru š ic a , A jdovščina, M a rtin j h r i b ) . 26 V se to o ro ž je b o m ogoče n a ta n č ­ n e je o p re d e liti le v sk lo p u p o sa m e z n ih n ajd išč . K m a te ria ln im o sta n k o m , ki so so d ili k žen sk i noši, p rište v a m o ra z n e o b li­ k e fib u l, m e d n jim i so zn a čiln e fib u le v o b lik i ro g a tih živali (je le n a ), p tič ev (p a v a ) in m a č jih zveri iz ro d u m a č k (lev a). O b lik o v a n je sp o n v živali — je le n a , p ava, je p rip iso v a ti k rš č a n s k e m u vplivu, k je r im a jo sim b o ličen po m en . T ak e fib u le p o z n a m o iz D rnovega, L ju b lja n e , C elja in P tu ja (T. 4: 15, 17 ).2 7 P o ja v lja jo se o d z a č e tk a 5. s to le tja t j a v čas p re s e lje v a n ja lju d ste v . U h an i so re la tiv n o re d k i, o b ič a jn o so se sta v lje n i iz o b ro čk a , iz k a te re g a v isijo p a lič a sti o b esk i, ki im a jo n a ta k n je n o p e rlo (n p r. L ju b lja n a , B re z je p r i Z rečah , P tu j) (T. 4: 4).2 8 V č a su V a le n tin ija n a in V alensa, tj. k o n ec 4. sto le tja , se p o ja v ijo liti u h a n i s k o c k o o ziro m a p o lie d ro m (L ju b lja n a , Ja k o p ič e v v rt) (T. 4: 7), k a te r ih u p o r a b a se p ra v ra z m a h n e šele v č a su p re s e lje v a n ja lju d s te v (e n a k o k o t n o ša u h a n o v s k o š a ric o ) . 2 9 O d z a č e tk a 4. s to le tja se p o ja v lja jo m e ta ln e tr a k a s te z a p e stn ic e , k i im a jo z a k lju č k e o b lik o v a n e v živ alsk e, o b ič a jn o k a č je glave. To je b ilo re la tiv n o cen en o in za to zelo ra z š irje n o p o tro šn o blago in jih p o z n a m o ta k o iz g ro b išč n ih k o t n a se lb in sk ih n a jd b E m o n e, N ev io d u n a, C eleje, P o eto v io n e , g ro b išč a B re z je p r i Z rečah, v m n o g ih v a ria n ta h (T. 1: 11, 12) . 30 P o ja v lja ti se začn ejo od d ru g e polovice 4. s to le tja n a p re j, n jih o v a u p o ­ r a b a p a seg a še v čas p re s e lje v a n ja lju d s te v .31 Z a ta ča s so zn ačiln i tu d i ra z n i b ro n a sti, s r e b r n i in k o šč en i k o z m e tič n i in s tru m e n ti, m e ta ln e in k o ščen e igle lasn ice, k i im a jo zg o rn ji d el o b lik o v a n b ik o n ič n o , v o b lik i p o lie d ra , v ča sih se k o n č u je jo z ž iv alsk im i p ro to m i-p tic o (T. 4: 13,14).3 2 K rizo g o sp o d a rsk e g a in m o n e ta rn e g a s is te m a d o k a z u je jo tu d i n a jd b e te h tn ic in u te ž i za n je , ki so za n a š p r o s to r k a r štev iln e. P o zn am o n e k a j o sta n ­ kov te h tn ic iz P o lh o g ra jsk e gore, iz A jdovskega g ra d c a p r i V ra n ju te r u te ži iz O re h k a p o d G o rjan c i, Z g o rn jeg a B re g a p ri P tu ju in T re b n je g a .33 Č eprav je k ršč a n stv o p o s ta lo v sre d in i 4. s to le tja d rža v n a relig ija , p a im a m o za n jo r e la ­ tiv n o m a lo d ro b n ih m a te ria ln ih p rič e v a n j. N a jb o lj z n a n i so svečniki s k risto - g ram i, d v a z a o b lju b n a s ta b ila n a jd e n a v R ogoznici p r i P tu ju , e n b ro n a s t v E m o n i ( in s u la X II) te r ed e n v š k o c ja n s k ih ja m a h ; tu d i o b esek iz g ro b a 858 (T. 4: 10) im a relig io zen p o m e n .34 Iz L ju b lja n e in P tu ja p o zn a m o tu d i o lje n k e s k ris to g ra m o m .35 Z govorna je tu d i o lje n k a z n a p iso m L u x m u n d i iz P le te rij .36 Z ra z p a d o m za h o d n o rim sk e g a c e sa rstv a se n e k a k o n e h a tu d i p o zn o a n tič n o o b d o b je . V e n d a r p a la h k o u g o to v im o , d a so se n e k a te ri k u ltu rn i ele m e n ti p o zn e a n tik e , č e p ra v v ča sih v n e k o lik o sp re m e n je n i o b lik i, o h ra n ili se v čas p re s e lje v a n ja lju d s te v in celo v slo v a n sk o dobo. O k ra še v a n je v v rez an i te h n ik i (K e rb s c h n itt) je zelo p rilju b lje n o p r i V zh o d n ih G otih (n a fib u la h in p a s n ih sp o n a h ). U h a n i s kocko ( in p o lie d ro m ) te r k o ša ric o so v u p o ra b i d o sre d in e o ziro m a do k o n c a 6 . s to le tja .37 Iz d e lo v a n je fib u l v o b lik i živali se n a d a lju je do 7. s to le tja (fib u la v o b lik i p a v a iz B leda in In v illin a ) . 38 R azne o k ro g le fib u le , ki so b ile v p o zn i a n tik i č e s to k r a t o k ra še n e z e m a jlo m (le-ta se velik o ­ k r a t ni o h ra n il), so v č a su p re s e lje v a n ja d e k o rira n e z vloženo ste k le n o p a s to .39 P o leg te g a p o zn a m o n e k a j p rim e ro v slo v a n sk ih p o k o p o v v ru še v in a h p o zn o a n tič n ih g ra d b e n ih o sta n k o v (S m o k u č p ri Ž iro v n ic i)4 0 ali p a se slo­ venski p o k o p i n a d a lju je jo ob p o z n o a n tič n ih (B re z je p ri Z re ča h , P uščava p ri S lovenj G ra d cu , L a šk a vas, P tu j P a n o ra m a , P rista v a p ri T re b n je m ).4 1 T u so n ašli v slo v a n sk em g ro b u po leg o b se n č n ih ob ro čk o v še fib u lo s čeb u lastim i z a k lju č k i; e n a k p rim e r se k u n d a rn e u p o ra b e če b u la ste fib u le je v Š m idovem g ro b u 4 iz K ra n j -La j h a.4 2 Če še e n k ra t p re le tim o m a te ria ln o k u ltu ro pozne a n tik e , vidim o, d a je o h ra n il slo v en sk i p r o s to r re la tiv n o d o sti p rič e v a n j, v e n d a r b o p o tre b n o še veliko ra z isk o v a n j n a te m p o d ro č ju , p re d e n b o m ogoče p o d a ti celo ten p rik az d ro b n eg a m a te ria la . Č eprav n a m je s sin tezam i p o z n a n tič n eg a grobiščnega m a te ria la m a d ž a rsk e P a n o n ije in ju ž n e B a v arsk e4 3 delo n ek o lik o olajšano, p a m o ra m o k lju b n e k a te rim sk u p n im zn ačiln o stim , u p o šte v a ti sp ecifik o našega p ro sto ra , ki je sic e r sp re je m a l raz n e v zp o d b u d e, a jih je p o sv o je preoblikoval, k ajti, če n e b i b ile n je m u la stn e , n e b i p reživ ele tiste g a časa. 1 P. P etni, Z a to n a n tik e v S lo v en iji (Ljubljana 1976). 2 P. Petru, N ovejše arheološke ra ­ ziskave C laustra Alpium Iuliarum in kasnoantičnih u trd b v Sloveniji, A rh eo ­ lo ški v e stn ik (A V ) 23 (1972) 343 ssq. 3 P. P etni, Z a to n an tike. 4 V ečjih poznoantičnih nekropol kot so v Lauriaku, In tercisi ali C säkvaru za­ enkrat ne poznam o. 5 Grobiščno gradivo iz Em one (Schm idova izkopavanja, pokopi ob To­ bačni ulici, na K arlovški cesti) do leta 1960 je objavljeno S. Petru, E m o n sk e n ekro p o le (E m o n a I), Katalogi in m ono­ grafije 7 (1972); ob Pražakovi ulici L. Plesničar-Gec, S ev ern o em o n sko grobi­ šče (E m o n a II), K atalogi in m onografije 8 (1972); ob M etalki izkopanih 120 gro­ bov (neobjavljeno, M estni m uzej). 6 A. Bolta, R im sko grobišče na Bregu p ri Celju, A V 8 (1957) 317—327. 7 L Mikl-Curk, Poznoantično grobišče na Zgornjem B regu v Ptuju, Č asopis za Zgodovino in n a ro d o p isje (Č Z N ) n. v. 2 (1967) 46. 8 S. in P. P etrù, N e v io d u n u m (D rno­ vo p ri K r šk e m ), K atalogi in m onografije 15 (1977). T. Knez, Novi rim ski grobovi na Dolenjskem , R a zp ra ve 1. razr. SA ZU 6 (1969) 126. 9 I. Mikl-Curk, N ekaj m isli o pozno- antieni m aterialni k ulturi v Sloveniji, A V 23 (1972) 377. 1 0 I. Mikl-Curk, op. cit., 378. 1 1 I. Mikl-Curk, Poznoantično grobi­ šče na Zgornjem B regu v P tuju, Č Z N n. v. 2 (1967) 50. P. P etrù, Poskus časov­ ne razporeditve lončenine iz rim skih gro­ bov na D olenjskem in Posavju, R az­ prave 1. razr. SAZU 6 (1969) 210 ssq. 1 2 Z. Šubic, Rim ske oljenke v Slove­ niji, A V 26 (1976) 83, sl. 19, 21. I. Mikl- Curk, A V 23 (1972) 378, op. 19; Eadem , P oetovio I, Katalogi in m onografije 13 (1976) T. X V III, 12; T. XIX, 1—16; T. XX, 1 -4 . S. Petrù, E m o n a I, T. XL V, 13 (grob 670); T.LXXV, 17 (kv. K); T. XCVII, 8, 9; T.X C V III, 5, 6; T.CIV, 6. 13 V. Starò, Poznoantično grobišče na Ravnem B rdu, A V 3 (1952) risba 1, 2. S. Petrù, Antično steklo iz dolenjskih gro­ bov, R azprave l.r a z r . SA ZU 6 (1969) s. 177, sl. 1 (Pristava p ri Trebnjem ); 176, T. 12, 14—15 (Drnovo). L. Plesničar-Gec, Bicchieri vitrei tardoantichi di Em ona S red n jo ve ko v n o sta k lo na B alkanu (Beo­ grad 1975) 49 ssq. Z. Šubic, Tipološki in kronološki pregled rim skega stekla v Poetovioni, A V 25 (1974) 42 ssq. 1 4 Prim . v žganem grobu 265 v sever- noem onskega grobišča skupaj z oljenko V IB I A N I: L. Plesničar-Gec, E m o n a II, T. LXXIII, 5. 15 Z. Vinski, K asnoantički starosje­ dioci u salonitanskoj regiji prem a arheo­ loškoj ostavštini predslavenskog supstra­ ta, V je sn ik za arheologiju i h isto riju dal­ m a tin sk u 69 (1974) 9 ssq. 1 6 Z. Vinski, op. cit., 9 ssq. E. Keller, Die sp ä trö m isch en G rabfunde in S ü d ­ bayern, M ünchner B eiträge zur Vor- und Frühgeschichte 14 (1971) 57—60, Abb. 11, W. Jobst, Die F ibeln aus Lauriacum , For­ schungen in Lauriacum 10/1975 (Linz 1975). 17 S. Petrù, E m o n a I, T. XCIII, 5—16; iz poznoantičnih naselbinskih plasti Ja­ kopičevega v rta (7 prim erkov) in ob šoli M ajde V rhovnik (5 prim erkov); Drnovo: Z. Vinski, op. cit., 8, op. 9; P tu j: I.M ikl- Curk, P oeto vio I, T. XXIV, 11— 18, 20 do 25; Sv. Gora: D. Vuga, Sveta G ora v Za­ savju (Rovišče), A V 25 (1974) 437, Tab. 1,1. 1 8 N ajdišče »M ajda Vrhovnik« v L jub­ ljani (v p rip ra v i za tisk) in Z. Vinski, op. cit., T. IV, 2. Drnovo: Z. Vinski, op. cit., Tab. III, 22. P. Petru, Z a to n a n tik e. Ptuj, neobjavljeno, bilo na razstavi Za­ ton antike. 1 8 H rušica: P. P etrü, Rim ski p arad n i oklep s H rušice, S itu la 14—15 (1974) 234 ssq. L jubljana: H. Bullinger, S p ä t­ a n tik e G ürtelbeschläge, D issertationes Archaeologice G andenses 12 (1969) 61, T. X, 3, 3 a; 33, T. X V III, 1. P tuj: I.M ikl- Curk, P o eto vio I, T. X X V III, 4. H. B ul­ linger, op. cit., T. XVI, 2, 2 a; s. 61, T. X, 2, 2 a. 2 0 Glej op. 19 te r E. Keller, op. cit., 71, v opom bi 373 so naštete vse analogije. 2 1 M. Slabè, Poznoantieni staroselski grob iz D an p ri S tarem trgu, A V 25 (1974) 417—423. P. Petrii, R a zp ra ve 1. razr. SA ZU 6 (1969) 211, T. 1, 15. 2 2 E. Keller, op. cit., 65, v uporabi so do začetka 5. stoletja. Z enakim i novci je bila tudi v grobu 229 (Pražakova ul.): L. Plesničar-Gec, E m o n a II, T. LXIV, 3. 2 3 E. K eller, op. cit., 61, Abb. 23, 3—4. I. Mikl-Curk, P o eto vio I, T. XXVI, 16—18. S. Petrii, E m o n a I, grob 633, T. XLI, 3 a, 3 b. 2 4 E. Keller, op. cit., 61. S. Petrii, E m o ­ n a I, T.LX X V I, 31—32; T.L X I, 17. L. Plesničar-Gec, E m o n a II, grob 214, T. LX, 11—12 (z loščeno oljenko in novcem T rajan a Deci j a); N aselbinska n ajd b a na lokaliti Šum i (L jubljana, M estni m uzej) tipa Spontino, to je čas od 380 do 420 po H. W. Böhm e, G erm anische G ra b fu n ­ de des 4. b is 5. Ja h rh u n d erts, M ünchner B eiträge zu r Vor- und Frühgeschichte 19 (1974) 71. 2 5 P. P etrü, R a zp ra ve 1. razr. SA Z U 6 (1969) 211. 2 6 P. P etrü, A V 23 (1972) 355 ssq. 2 7 Drnovo: P. Petrü, Z a to n a n tik e. Ljubljana: P. P etrü, ib id em — naselbin­ ska najdba. Celje: R. Noll, V o m A lte r­ tu m zu m M itte la lte r (Wien 1958) 48, inv. 1380. P tuj: I. Mikl-Curk, P oetovio I, T. XXIV, 19 (jelen), T. XXIV, 8—9 (go­ loba). 28 L jubljana: S. P etrü, E m o n a I, K ar­ lovška cesta, grob 1 (1337), 122, T. CXV, 6. L. Plesničar-Gec, E m o n a II, grob 220, T.LX I, 11. Breg v Celju: A. Bolta, A V 8 (1957) 326, sl. 9 a. B rezje pri Zrečah: S. Pahič, R a zp ra ve 1. razr. SAZU 6 (1969), grob 9 in 15, 252, sl. 17. Ptuj: I. Mikl- Curk, P oetovio I, T. XXIX, 28, 30. 2 9 Jakopičev v rt (L jubljana); L. Ples­ ničar-Gec, E m ona v pozni antiki, A V 21—22 (1970-71) 121, sl. 3. Ä. Kloiber, D ie G räberfelder v o n L a uriacum , Ziegelfeld, Forschungen in L auriacum 4—5 (Linz 1957) 83, 89, 103, 121. E. B. Vago, I. Bòna, D er sp ä trö m isch e S ü d o stfried h o f, D ie G räberfelder vo n In te rc isa I, (B udapest 1976) 196. M. Slabè, D ravlje, Situla 16 (1975) 16, tu je zb ran a vsa literatu ra o uhanih s poliedrom n a Slovenskem. 3 0 L jubljana : S. P etru, E m o n a I, T. XCIV, 4, 23—31; Prešernova cesta: L. Plesničar-Gec, A V 18 (1967) 141, 145, T. 4, 9—10; M etalka: grob 43 (par, neobjav­ ljeno). P tuj: I. Mikl-Curk, P oetovio I, T. XXIX, 3; T. X X V III, 46, 48, 49. Zreče: 5. Pahič, A ntični in staroslovenski gro­ bovi v B rezju n ad Zrečam i, R a zp ra ve 1. razr. SA ZU 6 (1969) 252, sl. 17. Javor: M. Guštin, T. Knific, H alštatske in antične najdbe iz Javora, A V 24 (1973) 840 ssq, sl. 1, 1—2. N ajveč analogij za te zapest­ nice dobim o n a grobišču v Espelm ayr- feldu — prim .: Ä. Kloiber, Die G räber­ feld er vo n L a u ria cu m , E sp elm a yrfeld , Forschungen in L auriacum 8 (Linz 1968), grob 32b (T .X V II, 4 a); grob 31a (T. XVI, l a , 6 a); grob 16 a (T. XIV, 12); grob 61a novi (T .X X I, 1). 31 V času preseljevanja ljudstev im a­ jo često k ijasto oblikovane zaključke; zelo pogoste so p a železne, n a katerih se p a zaradi rje d a težko razpoznati even­ tualen živalski zaključek: npr. Ajdovski gradeč, grob 22; W. B achran, Das G rä­ berfeld in P. P etrü, T. U lbert, V ra n je p ri Sevnici, K atalogi in m onografije 12 (1975) 103 ssq, sl. 42, b in c. 32 L jubljana: S. P etrü, E m o n a I, T. XCIV, 43, 44, 46—52 (poslednja im a na vrhu ptico — enaka igla je najdena tudi v insuli X X X II, ravno tako je poznanih večje število okrasn ih kovinskih in ko­ ščenih igel s kom pleksa ob šoli M ajde V rhovnik (v p rip rav i za tisk). P tuj: I. Mikl-Curk, P oetovio I, T. XXVII, 30—36, 37 (igla s p tico), T. XXX, 1—17, 20—29. Sam i po sebi se dajo ti predm eti težko datirati. Na grobišču v E spelm ayerfeldu (Lauriak) sta npr. koščena igla z oval­ no glavico in sreb rn a s piram idalno oblikovano skupaj v grobu z dvem a p a­ rom a zapestnic, ki im ata zaključke v ob­ liki živalskih glav — grob 62, stari: Ä. Kloiber, op. cit., 50, T. XIX, 62, 2, 3. 33 p Petrù, T. U lbert, V ra n je pri S e v ­ nici, Katalogi in m onografije 12 (1975) 16 s starejšo literatu ro in P. Petrù, A jd o v ski gradeč, K ulturni in naravni spom eniki Slovenije 52 (1975) 13; Idem , Z godnjesrednjeveška naselbina na Pol­ hograjski gori n a d Polhovim gradcem , A V 18 (1967) 455, sl. 1. S. Petrù, Nekaj zgodnjesrednjeveških najdb iz G orjan­ cev, A V 18 (1967) 441, sl. 1, 1. I.M ikl, K topografiji rim sk e m estne četrti na današnjem Zgornjem Bregu v Ptuju, A V 15—16 (1964-65) 271, T.2, sl. 12. S. Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji, A V 5 (1954) 147, T. II, 5. 34 R. Noll, Zwei unscheinbare Klein­ funde aus Em ona, A V 19 (1968) 84, Abb. 4 (s starejšo literatu ro ). P. P etrù, Z aton a n tike (vsi na eni tabli). 35 Prim . op. 34. J. Klemenc, Zgodovi­ na Em ona, Z g odovina L ju b lja n e I (1955) 356. O ljenka iz insule XXX: 2. Z. Šubic, A V 26 (1975) sl. 19. Škocjanske jam e: A. Degrassi, Le g ro tte carsiche nell’ età rom ana, L e g ro tte d ’ Ita lia 3 (1929) 13. 3 6 p petrù, Z a to n antike. 37 Z. Vinski, Rani srednji vijek u Ju­ goslaviji od 400. do 800. godine, V je sn ik A M Z 3—5 (1971) 57. 3 8 J. Kastelic, S lo v a n ska nekropola na B ledu, Dela l.ra z r. SAZU 13 (1960) 25, sl. 20, 1. Invillino-Colle Santino: V. Bier­ brauer, Gli scavi a Ibligo-Invillino, Aqui- leia N ostra 44 (1973) fig. I, 5. Teum ia, grob 25: G. Piccottini, Das sp ä ta n tike G räberfeld von T eurnia, S t. P eter in H olz, Archiv für vaterländische Geschi­ chte und Topographie 66 (1976) 35, T. XIX, 5. 3 9 V grobu 277 n a grobišču Bled I je bila najdena fibula, ki im a analogijo v fibuli iz kom pleksa ob šoli M ajde Vrhov­ nik (L jubljana): J. K astelic, op. cit., 25, sl. 19, 6. Dravlje, grob 33: M. Slabè, D rav­ lje, 61, T. 10, 3. 4 9 A. Valič, A V 13—14 (1962-63) 565 ssq. 4 1 S. Pahič, R azprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 248 (z vso starejšo literaturo). 4 2 J. Žmauc, Das G räberfeld in Lajh bei K rainburg, Ja h rb u ch der Zentral- K o m m issio n NF 2 (1904) 270 ssq, Fig. 236 c. 4 3 V. Lany, Die spätantiken G räber­ felder von Pannonien, Acta Arch. Acad. Sc. Huug, 24 (1972) 53—213. E. Keller, op. cit. ZUR SPÄTANTIKEN MATERIELLEN KULTUR SLOW ENIENS Z u sa m m e n fa ssu n g Infolge seiner geographischen U neinheitlichkeit und verschiedener politischer Geschehnisse gehörte der heutige slowenische Raum nach den Diokletianischen Reform en zu n ich t w eniger als vier Provinzen (Venetia et H istria, Pannonia Savia, Pannonia Prim a, N oricum M editerraneum ) . 4 In der Zeit des V erfalls der absoluti­ stischen K aiserm acht, der Teilung des Im perium s und einer tiefen Krise des Sklavenhaltersystem s w urde dieser R aum in M itleidenschaft gezogen und sein südw estlicher Teil im 4. Jahrhundert der M ilitärprovinz A lpes Iu lia n a einverbleibt.2 D em entsprechend erfu h r auch die V erw altung im übrigen G ebiet des heutigen Slowenien eine V eränderung und der östliche zum neuorganisierte C ivitas N o ricu m gehörende Teil w urde ein V orposten gegen den vom N orden drohenden Einfällen .3 In dieser unruhigen Zeit der w irtschaftlichen K risen verarm te die Bevölkerung, die durch Kriege und Seuchen dezim iert w urde, was sich alles in ih rer m ateriellen K ultur w iderspiegelt. Unsere K enntnisse der spätröm ischen K u ltu r befinden sich zurzeit noch im A nfangsstadium . E rst nachdem das ganze M aterial der Epoche veröffentlicht w orden ist, sind w ir im stande ein einheitliches Bild dieser K ultur vom Anfang des 4. Jah ru n d erts bis zur V erheerung des in Frage stehenden Gebietes durch die H ünen darzubieten. Den sichersten A nhaltspunkt fü r die chronologische Interp retatio n d e r K ultur gibt uns gewöhnlich das M aterial d er B estattungsplätze m it geschlossenen G rabeinheiten (Taf. 1: 1—12). M anchmal w urden die Münzen beigegeben, welche einen Term inus ante quem non bieten. Doch sind bei uns einst­ weilen keine grosseren N ekropolen dieser Zeit bekannt.4 B isher sind in Slowenien spätantike B estattungsplätze in Ljubljana, Celje, Ptuj (Zgornji Breg), Drnovo, P ristava pri T reb n jem entdeckt w orden.5 - 8 Ziem lich viel spätantikes M aterial geben auch unsere röm ischen S tädte, w obei aber häufig zuverlässige stratigraphische Angaben fehlen, so dass w ir uns n ich t selten auf chronologisch und typologisch analoge Funde stü tzen m üssen. Das v erb reitetste und am schw ersten bestim m bare M aterial ist das Tongeschirr, welches sowohl in Siedlungen wie au f G räberfeldern zu finden ist. Von Feinkera­ m ik seien die m editeranische Sigillata (Ljubljana, P tu j), die spätprovinzialen Sigil- latanachahm ungen u n d andere feinere A rten wie polierte K eram ik (Ljubljana, P tu j); erw ähnt.9 Die einheim ische K eram ikproduktion, die m it einer m ehr oder W eniger b reiten Auswahl der E rzeugnisse die ganze Epoche der Antike hindurch bis in die V ölkerw anderungszeit hinein bestand, bot vom 4. Ja h rh u n d e rt an eiför­ mige Töpfe, S chüsseln m it straff hochgezogener W andung, Teller, grob und fein gearbeitete R eibschalen (Taf. 2: 1 —4). Am typischesten sind ovale Einhenkelkrüge, Zw eihenkelgefässe und K rüge m it hohem K örper, konkavem H als und T richter­ m ündung (Taf. 2: 3, 5).1 1 Die Ö llam pen zeigen nicht m eh r so häufig eine eingebrannte In sch rift des E rzeugers, dafür sind sie ab er oft p oliert oder m it frühchristlichen Sym bolen verziert. Am typischesten sind die sogenannten afrikanischen Lam pen (P tu j) (Taf. 3: 1—3 ) “ Das G lasinventar, grünlich oder gelb, ist in Siedlungen u n d auf G räberfeldern ein sta rk vertreten es M aterial. Wir kennen einfache Becher, Fussgläser, Flaschen, Glaskrüge, deren H als m it einem andersfarbigen G lasfäden um schlungen ist und bauchförm ige B alsam arien. Das O rnam ent ist oft geschliffen (P ristava bei Trebnje, L jubljana), m anchm al sind andersfarbige G lasfäden oder K nöpfe eingefasst (Taf. 2: 7).1 3 Mit dem E rscheinen d er Zw iebelkopffibeln beginnt die spätantike Periode.1 4 Diese Filbeln sind ein typischer Ü berrest der M ännertracht, zunächst dienten sie zum Zuknöpfen d er O ffiziershlam ida, in der Spätkaiserzeit bedeuteten sie aber einen gewissen A m tsrang u n d noch in der V ölkerw anderungszeit w aren sie ein Zeichen der W ürde.1 5 Schon m ehrere F orscher haben versucht, sie typologisch und chronologisch einzuordnen. Am neuesten sind die gleichzeitig durchgeführten Ein­ ordnungen von E. K eller u n d Z. V inski, die hauptsächlich übereinstim m en. Die beiden F orscher h aben sie in sechs bzw. fünf G ruppen geteilt (Taf. 3: 4—8).1 6 Viele solche Fibeln stam m en aus den Siedlungen und G räberfeldern von Em ona, Nevio- dunum und Poetovio.1 7 Die m eisten stellen den vierten Typus d ar und stam m en sowohl nach Z. V inski wie E. K eller aus der Zeit zwischen 350 u n d 380. Den fünften Typus, der um 400 erscheint, kennen w ir aus Em ona, besonders viele Fibeln dieser A rt sind ab er in Drnovo u n d bei den letzten A usgrabungen in Ptuj gefunden w orden.1 8 Z ur M änner-, w ahrscheinlich M ilitärtrach t gehören auch die in K erbschnittechnik verzierten G ürtelbeschläge, die uns aus H rušica, L jubljana u n d P tuj erhalten geblie­ ben sind (Taf. 4: 11, 12).1 9 Die G ürtelschnallen dieses Typus sind vor allem cha­ rakteristisch fü r die F undorten des D onaugebiets (Dalj, S isak), wo auch ihre W erkstätten zu suchen sind. Sie sind kennzeichnend fü r das letzte D rittel des 4. und den Anfang des 5. Jah rh u n d erts.2 9 E tw as älter sind die Schnallen m it einem halb- kreisförm ingen Beschlag und die am phoraförm igen G ürtelbeschläge, denen w ir in L jubljana und D rnovo begegnen (Taf. 4: 9), wo sie zusam m en m it den Zwiebelkopf­ fibeln des 4. Typus Vorkom men.2 1 Diese Zeit w ird auch d u rch die M ünzenfunde der K aiser C onstantius II., Valens und V alentinian I. bezeugt.2 2 E tw as jü n g er sind die Schnallen m it einem rechteckigen Beschlag (Ljubljana, P tu j), die w ir zusam m en m it den Zw iebelkopffibeln des 5. Typus finden (Taf. 4: 6).2 3 In dieselbe Zeit gehören die Schnallen, deren Bügel m it einem Tierkopf abge­ schlossen ist (Taf. 4: 8).2 4 Auch die herzförm igen G ürtelzungen w eisen viele Ana­ logien auf u n d datieren in die letzten Jahrzehnte des 4. Jah rh u n d erts.2 5 Zur m ili­ tärischen A usrüstung gehören noch das Fragm ent eines prächtigen Panzers m it Abbildung d er M inerva aus H rušica, ein H elm aus L jubljana und die Lanzen- und Pfeilspitzen, die vor allem in den C lau stra von H rušica, A jdovščina und M artinj hrib gebunden w orden sind.2 6 All diese W affenstücke sind n u r innerhalb der einzel­ nen F undorte n äh e r zu bestim m en. Zur F ra u en trac h t zählen Fibeln in verschiedenen Form en, d aru n te r sind die in F orm von hornköpfigen Tieren (d er H irsch), Vögeln (d e r Pfau) und K atzen­ raubtieren (der Löwe) charakteristisch. Solche Tierfibeln sind auf die altchristliche Symbolik zurückzuführen. Sie sind uns aus Triest, Drnovo, L jubljana, Celje und Ptuj bekannt (Taf. 4: 15, 17).2 7 Sie erscheinen am Anfang des 5. Jahrhunderts und kom m en bis in die V ölkerw anderungszeit heinein vor. Die O hrringe sind verhält­ nism ässig selten anzutreffen, m eist bestehen sie aus einem, Ring von dem stab­ förm ige Behänge m it einer Perle herunterhängen (Ljubljana, P tuj, Brezje bei Zreče (T.4: 4).2 8 In der Zeit des V alentinian und Valens, d. h. E nde des 4. Jahrhun­ derts erscheinen gegossene Ohrringe m it W ürfel bzw. Polyäder (Ljubljana) (Taf. 4: 7), welche ab er bei uns in der V ölkerw anderungszeit allgem einen Gebrauch finden.2 9 Seit dem Anfang des 4. Jah rh u n d erts kom m en bandförm ige und einfach verzierte M etallarm ringe vor, dennoch sind am typischesten die A rm bänder, deren Ende in Form eines Tierkopfes, gew öhnlich eines Schlangenkopfes, gestaltet sind. Diese w aren verhältnism ässig billig u n d deshalb ein sehr verb reiteter V erbrauchs­ artikel. W ir kennen sie sowohl als Grab- wie Siedlgungsfunde aus Ljubljana, Drno­ vo, Celje, Ptuj u n d B rezje bei Zreče (Taf. 1: 11, 12).3 0 Sie erscheinen von der zweiten H älfte des 4. Ja h rh u n d e rts an, ihr G ebrauch reicht aber noch bis in die Völker­ w anderungszeit hinein.3 1 F ür diese Zeit in d kennzeichnend noch verschiedene bron­ zene, silberne u n d beinerne kosm etische Geräte, d arunter H aarnadeln aus Metall und Bein, deren Oberteil bykonisch od er polyäderförm ig ist; m anchm al laufen sie in ein V ogelprotom aus (Taf. 4: 13, 14).3 2 Die K rise des w irtschaftlichen und m one­ tären System s bezeugen auch die Funde von Waagen und Gewichten (Polhograjska gora, Vranje, O rehek, Zgornji Breg bei P tuj und Trebnje).3 3 Obwohl das Christen­ tum in der M itte des 4. Jahrhunderts eine Staatsreligion w urde, ist es n u r durch verhältnism ässig wenige K leinfunde vertreten. Am bekanntesten sind Leuchter m it C hristogram m en (Rogoznica bei P tuj, L jubljana, Škocjanske jam e), Anhänger aus G rab 858 (Taf. 4: IO)3 4 und Ö llam pen m it C hristogram m en oder christlichen Symbolen.3 5 E in beredtes Zeugnis ist jedenfalls die Lam pe aus P leterje m it der Inschrift L u x m u n d i.3 6 M it dem V erfall des w eström ischen K aisertum s geht auch die S pätantike zu Ende. Doch können w ir festeilen, dass einige spätröm ische K ulturelem ente, obwohl in etw as v erän d erter Form , bis in die V ölkerw anderungszeit und sogar in die alt­ slawische Periode hinein erhalten geblieben sind. Der Verzierung in K erbschnitttech­ nik begegnet m an bei den Ostgoten. Die Polyäder- u n d K örbchenohrringe finden sich im G ebrauch bis zum Ende des 6. Jahrhunderts,3 7 w ährend die Produktion von Tierfibeln bis zum 7. Jah rh u n d ert (Pfaufibeln aus Bled I und Invillino) anhält.3 8 Verschiedene R undfibeln, in der S pätantike oft m it Em ail verziert, sind in der V ölkerw anderungszeit m it eingefasster G laspaste dekoriert (Bled I, D ravlje).3 9 Ausserdem sind uns einige slawische B estattungen in den spätröm ischen Bauresten bekannt (Sm okuč bei Žirovnica).4 0 Ü brigens fanden aber sie slaw ischen B estattun­ gen m eist neben den schon bestehenden spätantiken B estattungsplätzen (Ptuj, B rezje bei Zreče, P ristava bei Trebnje) statt.4 1 Im letztgenannten F undort w urde in einem slaw ischen Grab neben S chläferringen noch eine Zwiebelkopffibel ge­ funden. Einen gleichen Fall des sekundären Gebrauches von Zwiebelkopffibeln stellt das von S chm idt entdeckte G rab 4 auf dem G räberfeld K ranj-Lajh.4 2 W erfen w ir nochm als einen Blick auf die spätantike m aterielle K ultur in Slo­ wenien, so stellen w ir fest, dass uns in diesem Raum verhältnism ässig viele ihrer Zeugnisse erhalten geblieben sind. Doch es bedarf noch einer intensiven Arbeit, bevor uns m öglich w ird, eine vollständige D arstellung von K leinfunden anzubieten. Obwohl die A rbeit durch die bereits durchgeführten Synthesen der spätantiken G rabfunde im ungarischen Teil von Panonien und in Südbayern erleichtert w ird,4 3 m uss m an ungeachtet einiger gem einsam er Züge die Spezifika unseres Raumes berücksichtigen. Dieser em pfing zw ar Elem ente von aussen, gestaltete sie aber auf eine ihm eigene A rt um, so dass sie in assim ilierter Form fortbestanden. 26 — A rheološki vestnik T. 2 1, 3 Drnovo; 2, 5, 6 Ptuj; 4 Emona II, grob 175; 7—11 Emona I (1—6, 9, 10= 1/4; 7, 8 = 1/2 nar. vel.) — 1 , 3 D r n o v o ; 2, 5 , 6 P t u j ; 4 E m o n a I I , G r a b 175; 7 — 11 E m o n a I ( 1 — 6, 9 , 1 0 = 114; 7 , 8 = 1 /2 ) T. 3 1, 3 P tuj; 2, 4—8 E m ona I (1/2 nar. vel.) T. 4 1 —3 Emona I, grob 130; 4 Emona II, grob 220; 5 —6 Emona II, grob 170; 7 Emona (Jakopičev vrt), 8 Emona I; 10 Emona I, grob 858; 13, 16 Emona (šola Majde Vrhovnik); 15 Emona (Šumi); 17 Emona I; 9, 11, 12, 14 Ptuj (1—6, 8 —12, 14, 17 = 1/2; 7, 13, 15, 16 = 1/1 nar. vel.) — 1— 3 E m o n a I, G rab 130; 4 E m o n a II, G rab 220; 5— 6 E m o n a II, Grab 170; 7 E m o n a (Jakopičev v r t), 8 E m o n a I; 10 E m o n a I, Grab 858; 13,16 E m o n a (šola M ajde V rh o v n ik ); 15 E m o n a (S u m i); 17 E m o n a I; 9,11, 12,14 P tu j ( 1 - 6 , 8 -1 2 ,1 4 ,1 7 = 1/2; 7 ,1 3 ,1 5 ,1 6 = 1/1)