v dobro vsehInkluzija - Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 9 V zadnjih letih se v polju vzgoje in izobraževanja veliko govori o inkluziji, inkluzivni pedagogiki in inkluzivni kulturi. Inkluzija je koncept, ki teži k optimalnemu delovanju in razvoju posameznika v naravno heterogeni (vzgojno-izobraževalni) skupnosti, pri čemer se upoštevajo njegove zmožnosti, potrebe, interesi, njegova močna področja, motivi, cilji, želje in percepcija. Inkluzivni pedagog Sanja Kelhar, profesorica edukacijskih ved, abs. inkluzivne pedagogike in ab s. socialne pedagogike, je mobilna učiteljica v izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom na OŠ Ane Gale Sevnica. Ima izkušnje s spremljanjem različnih oseb s posebnimi potrebami. Inkluzija je v slovenskem prostoru najbolj zasidrana na področju vzgoje in izobraže- vanja, vendar jo lahko apliciramo tudi na ostala področja, kot so sociala, zdravstvo, menedžment, zaposlovanje, kultura in go- spodarstvo. Gre za koncept, ki sloni na na- slednjih vrednotah: popolno sprejemanje posameznika, različnost, sožitje, heteroge- nost, podpora, spoštovanje, participacija, razumevanje, pluralizem, pravičnost, sode- lovanje, sobivanje, edinstvenost. S konceptom inkluzije se je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru oblikoval tudi magistrski študijski program inkluziv- ne pedagogike1, ki daje posamezniku kom- petence za uresničevanje inkluzije v praksi. Inkluzivni pedagog je opremljen s temelj- nim znanjem za delo z vsemi skupinami otrok s posebnimi potrebami, kot jih opre- deljuje trenutna zakonodaja2, z nadarjenimi, s socialno, ekonomsko oz. kulturno prikraj- šanimi, z otroki priseljenci, Romi … ter tudi z normativno populacijo. Ima torej splošno znanje za delo z vsemi učenci, ki potrebuje- jo dodatno podporo v šoli oz. vrtcu. Njegov smoter je usmerjen v učinkovito upravljanje z vso 'različnostjo' posameznikov, ki jo pri- naša t. i. skupna šola (šola za vse). Naloga inkluzivnega pedagoga je v prvi vr- sti spoznati otroka oz. mladostnika ter pre- poznati njegove vzgojno-izobraževalne po- trebe. Slednje lahko doseže s pomočjo kontinuiranega in celostnega procesnega spremljanja otroka. Inkluzivni pedagog pri posamezniku spremlja naslednje pomemb- ne razvojne elemente: kognitivno delova- nje, čustveno-socialni razvoj, zaznavanje, govorno-jezikovno področje, motoriko (gi- balno področje), učno področje, vedenje, izvršilne funkcije. Poleg tega spoznava otro- kova močna področja, interese, motive, ci- lje, želje in pričakovanja. Pri delu upošteva tudi okoljske vplive na posameznika. Razu- me ga celostno ter deluje v skladu z njego- vim referenčnim okvirom. V naslednjem koraku oblikuje načrt podpore za posame- znika (npr. kot član strokovne skupine soo- blikuje individualizirani program pomoči) ter ga v zadnjem delu procesa pomoči ure- sničuje. V vseh fazah procesa sproti evalvi- ra in reflektira svoje delo. Profil inkluzivnega pedagoga je zelo širok. Primerjamo ga lahko npr. s splošnim zdrav- nikom, ki ima temeljno znanje z vseh po- dročij, ni pa specialist za posamezne veje medicine. Inkluzivni pedagog je torej 'splo- šni' strokovnjak za delo z vsemi otroki, ki potrebujejo dodatno pomoč in podporo, ni pa specialist za posamezno ozko usmerjeno področje, kot so npr. logopedija, surdope- dagogika, tiflopedagogika, specialna in re- habilitacijska pedagogika, čeprav je med študijem pridobil temeljne kompetence z vseh naštetih področij. Inkluzivni pedagog pri svojem delu upora- blja in razvija različne metode, strategije, prilagoditve, podporne oblike in pripomoč- ke, ki posamezniku pomagajo, da je v vzgoj- no-izobraževalnem procesu kar najbolj uspešen, pri čemer upošteva njegovo celo- stno osebnost. Inkluzivna pedagogika torej deluje v smeri zagotavljanja kakovostne izo- brazbe vsem učencem, upoštevajoč njihovo različnost. Inkluzivni pedagogi pri svojem delu poudarjajo posameznikova močna po- dročja, njegove interese, notranje vire moči in ne toliko primanjkljajev, ovir oz. motenj. Njihova želja je, da se posameznik v čim večji meri opolnomoči in osamosvoji. Za dosego tega cilja se inkluzivni pedagogi po- služujejo bogate metodike dela, ki jo udeja- njajo in razvijajo glede na individualne po- trebe posameznika v stalni interakciji z otrokom, starši, učitelji in širšim okoljem. Inkluzivni pedagog v okviru svojih delov- nih nalog ustvarja univerzalno vzgojno-iz- obraževalno okolje. Slednje razumemo kot okolje, ki je že v osnovi zasnovano tako, da upošteva kar največ potreb različnih učen- cev. V praksi se univerzalno (inkluzivno) okolje kaže npr. kot opremljenost šole z vi- dnimi oznakami za slabovidne, klančinami za otroke z motnjami v gibanju, učnimi gra- divi, prilagojenimi za otroke z disleksijo in/ ali slabovidne otroke, z urejenimi 'mirnimi kotički' za sproščanje, kamor se lahko zate- čejo otroci z motnjo avtističnega spektra (MAS), opremljenostjo učilnic s taktilnimi pripomočki itd. Inkluzivni pedagog med študijem pridobi tudi veliko kompetenc s področja prilagaja- nja šolskega okolja otrokom, ki potrebujejo dodatno pomoč in podporo. Tako zna po- samezniku glede na njegove potrebe prila- goditi prostor, učna gradiva in pripomočke ter preverjanje in ocenjevanje znanja. Mno- ga gradiva in pripomočke lahko izdela tudi sam, in sicer glede na posameznikove indi- vidualne potrebe. Ker pa inkluzija ni zgolj enosmerni proces, kjer se okolje v polni Inkluzija je koncept, ki teži k optimalnemu delovanju in razvoju posameznika v naravno heterogeni (vzgojno-izobraževalni) skupnosti, pri čemer se upoštevajo njegove zmožnosti, potrebe, interesi, njegova močna področja, motivi, cilji, želje in percepcija. v dobro vsehInkluzija - 10 Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 meri prilagaja otroku, inklu- zivni pedagog nudi otroku tudi podporo, da se ta lažje prilagodi šolskemu okolju. Otroku pomaga, da se sooča s seboj (npr. razume lastne sti- ske, primanjkljaje) in okoljem (z zahtevami, pričakovanji okolja, npr. sošolcev, staršev). Inkluzivni pedagog je stro- kovnjak za inkluzijo, za delo z različnimi otroki, ki v vzgoj- no-izobraževalnem procesu potrebujejo dodatno pomoč. Ni kompetenten za poučeva- nje posameznih predmetov (npr. matematike, slovenšči- ne, tujega jezika …), kar je v skladu z zakonodajo. Ne glede na to lahko inkluzivni peda- gog opravlja t. i. učno pomoč, pri kateri pomaga otroku or- ganizirati učenje, najti najbolj optimalen način učenja (gle- de na njegov učni stil), ga na- uči ustreznih učnih strategij, tehnik (lažjega) pomnjenja, mu predstavi različne možnosti učenja (sodelovalno, vr- stniško učenje, multisenzorno učenje, učenje z IKT …) itd. Veliko sodeluje z ostalimi delavci šole (vrtca), in sicer predvsem v vlogi svetovalca in podpornika. Učiteljem oz. vzgojiteljem predlaga ter skupaj z njimi preizkuša in razvija uspešne strategije pomoči in podpore otroku. Aktivno torej sodeluje z otrokom, učitelji, s sodelavci, starši in širšim okoljem. Inkluzivni pedagog je učitelj (vzgojitelj) vseh otrok oz. mladostnikov. Inkluzivna pedagogika namreč zagovarja tezo, da so učitelji v skupni šoli učitelji za vse otroke, ne zgolj za normativne, ‹normalne› otroke. Vsi otroci so otroci vseh učiteljev. Inkluzivni pedagog otroka nikoli ne identificira z mo- tnjo, npr. avtist, temveč uporablja dikcijo 'otrok z … motnjami avtističnega spektra'. Inkluzivni pedagog teži k aktivnemu vklju- čevanju vseh otrok v skupini. Ugotavlja in raziskuje, kakšno pomoč (metode, prilago- ditve okolja, strategije, načine dela, tehni- ke …) potrebuje otrok oz. mladostnik, da bo uspešen v šoli (vrtcu). Ko razmišlja o uspehu, se ne omeji le na učni uspeh, tem- več si prizadeva za omogočanje uspeha tudi na ostalih področjih, npr. socialnem, emo- cionalnem, motoričnem itd. Inkluzivni pedagogi se lahko v skladu s tre- nutno veljavnimi pravilniki zaposlijo kot vzgojitelji za dodatno strokovno pomoč (DSP), kot učitelji DSP pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj oz. kot učitelji DSP kot učne pomoči, kot svetoval- ni delavci v vrtcu, osnovni šoli (s prilagoje- nim programom) in srednji šoli, kot sveto- valni delavci v vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potre- bami ter vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami. Prav tako so lahko v izobraževalnem programu osnovne šole učitelji individualne ali sku- pinske pomoči za učence z učnimi težava- mi, učitelji jutranjega varstva ter učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja. V prilagoje- Inkluzivni pedagog je torej 'splošni' strokovnjak za delo z vsemi otroki, ki potrebujejo dodatno pomoč in podporo, ni pa specialist za posamezno ozko usmerjeno področje, čeprav je med študijem pridobil temeljne kompetence z vseh področij. nih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobraževalnim standar- dom ter v prilagojenih izobraževalnih pro- gramih osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom lahko inkluzivni pedagog pre- vzame tudi delovno mesto svetovalnega de- lavca, drugega učitelja v 1. razredu, učitelja v jutranjem varstvu ter učitelja v oddelkih podaljšanega bivanja. V posebnem progra- mu vzgoje in izobraževanja lahko zasede delovna mesta svetovalnega delavca, učite- lja v jutranjem varstvu, učitelja v oddelkih podaljšanega bivanja, kot vzgojitelj ter sve- tovalni delavec pa lahko dela v vzgojnem programu domov za učence s posebnimi potrebami in vzgojnem programu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Opombe 1 Na podiplomski študijski program inkluzivne pedagogike se v veliki večini vpisujejo diplomanti prvostopenjskega ali drugo- stopenjskega študija pedagoških smeri pedagogike (edukacij- skih ved), predšolske vzgoje, (bio)psihologije ipd., kar pome- ni, da imajo že v osnovi pridobljene temelje pedagoškega znanja. 2 Otroci z motnjami v duševnem razvoju (1), slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije (2), gluhi in na- glušni otroci (3), otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (4), gibalno ovirani otroci (5), dolgotrajno bolni otroci (6), otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (7), otroci z avtističnimi motnjami (8) ter otroci s čustvenimi in vedenjski- mi motnjami (9) (ZUOP-1, Ur. l. RS, št. 58/2011). Foto: Peter Prebil