Sv. Miklavža darovi.
o vam je bilo veselje na sv. Miklavža dan zjutraj! Komaj ke dan zazna, vže pritečeta Mika in Dragotinček k gospej Miroslavi pripovedovat, kaj jiraa je prinesel sv. Miklavž. Bila sta pa tudi radovedna, če se je sv. Miklavž spomnil Zorke in Ivanke pri gospej Miroslavi. Samega veselja pozabila sta celo gospej Miro-slavi roko poljubiti in jej voščiti ^dobro jutro." Milica v sobo stopivši, takoj je začela pripovedovati:
,,0j ti ne veš, ti ne veš,  Zorka, Ivanka, kaj sem jaz dobila od sv. Miklavža! Krasno košarico polno najlepših, kakor čisto zlato
rumenih jabolk, hrušek,  orehov, rožičev, sladkorja vsake vrste, in kar je še najlepše, oj tako zalo, prezalo zibelko in puničko v njej!"
BA jaz, jaz" . . jecljal je Dragotinček ves iz sebe: Jabolk, hrušek, orehov, rožičev, sladkorkja, vse tako kakor sestra Milka, a vrhu  tega še — konjiča,  sabljico in  puško!  Oj kako sem vesel!"
nKako je pa vaju sv. Miklavž obdaroval? Ali je vama tudi kaj prinesel, Zorka, Ivaoka?"
Tn Zorka zaene pripovedovati: nPrinesel je nama ravno takih stvarij kakor vama, puničko, vsakej po jedno krasno knjigo s podo-bami, in še nekaj, še nekaj. kar pa vidva nikakor ne uganeta!"
BUganita!" pristavila je smeje se Ivanka.
BJaz vem!" dejal je naglo Dragotinček — »vsakej lepo novo obleko!"
BNe boš!" nasmehnili sta se mii mladi sosedici.
,,Kaj pa? — Vsakej gorko obuvalce za zimo!" poskusila je uganiti Milka.
nTudi ne, tudi ne!" zanikala je Zoika. A Ivanki je vže tako zelo migal jezičck —
»Pojdita z naraa v stransko sobo in videla bota," pristavila je prva. nH6psa! le liitro!"
Zorka jfi zletela naprej, Dragotinček za njo, a Milko je prijela Tvanka za roko, pridržala jo in jej tiho pošepetala na nšesce: ,,Veš kaj? Tako gledališče kakor je ima sodnikov Stankec!"
„Ali res?" zasSpla je Milka. ,,Oj —" in stekli sta za Zorko in Dragotinčkom.
,,Zdaj vidita!" liitela je Zorka, ko so bili vsi štirje skupaj. Gledališče, novo, lepo gledališče, še lepše nego je ima sodnikov Stankec!"
,,Oj jejmina pa res!" šepetala sta sosedova iznenadeno.
BIn kaj se vse vidi v njem!"
nKaj pa?"
BPostojta, pokažem vama!"
nPusti, naj pokažem jaz, Zorka!" prosi Ivanka.
nNe, Ivanka, kazala bodera jaz, ki vse bolje vem, kako se morajo podobe ulagati in zopet ven jemati in —"
MN6, no pa kaži ti!"
nTak6j pričnem. Le sediti vsi lepo tja na stole kakor bi bili res gledalei v gledališči. Le brž! No, zdaj se — prične!"
In pričelo se je.
„0] jejmina!" vzkliknila sta jednoglasno Milka in Dragotinček takoj ob ,,prvem nastopu." ,,Kako je lepo! Ali res korakajo oni vojački tam notri ali se le tako vidi?"
MEes, res!" pokimala je Zorka.   ,,To je vse res!u
In Dragotinček je verojel.
Potem ,je pa bil še ndrugi nastop in tretjrin četrti" . . vsak še mnogo lepši od prvega. — To so imeli nedolžni otroci veselje ono jutro ua sv. Miklavža dau! Gospa Miroslava ozrla se je iz ve-
like sobe zdaj pa zdaj na ljnbeče otroke in nemo ste jej zašepetali ustni: nOj srečni otroci! Za veseljem se vara vrsti veselje, za nado izpolnuje se vam nada, in ko se vam tudi to izpolni, porode se vam v mladih srcih nove, še lepše nade . . ."                             —M.—