GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 21. MARCA 1958 LETO V., ŠTEV. 23 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 4. skupna seja Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 14. marča 1958 (Izvleček iz zapisnika) Dne 14. t. m. sta Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev na skupni seji In na ločenih sejali razpravljala o predlogu družbenega plana in proračuna okraja Ljubljana. Predlog družbenega plana je obrazložil podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora inž. Ivo Klemenčič, predlog proračuna pa je obrazložil predsednik Sveta za družbeni plan in finance Janko Dekleva. Po obeli ekspozejih in po obširni razpravi o obeli predlogih sta zbora sprejela družbeni plan in proračun zn 1958. leto. Ekspoze podpredsednika ing. Iva Klemenčiča k predlogu družbenega plana Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da zaradi pravilne Presoje predlaganega družbenega Plana in akcij, ki so potrebne za Njegovo izvršitev, navedem nekaj yužnili momentov. Najprej bom navedel nekaj problemov v zvezi z letošnjo delitvijo dohodka v gospodarstvu. Ta je v bistvu izpopolnitev lanskoletne de-htve, in sicer predvsem v dveh Stncreh: odpravlja razdelitev gospodarskih organizacij’v dve skupini bi ju izenačuje glede obremenitve ? družbenimi obveznostmi ter ustvarjanja lastnih sredstev, s tem pa tudi y stimulaciji zn povečevanje proizvodnosti dela, izboljšanju organizacije in k dobremu gospodarjenju Nasploh. Na drugi strani nova dc-htev pravilneje uravnava delitev sproščenih sredstev na plače in •sklade podjetja. Letošnja delitev Predstavlja nadaljnje povečevanje materialne baze za delavsko uprav-'janje, saj se prosta sredstva podrtij brez bruto minimalnih plač. Povečanih za 50%. povečujejo v re-mtiMjni gospodarstvu pri izvršitvi Predvidenega povečanja proizvodnjo, za M "/o. To povečanje gre se-yodn gospodarskim organizacijam 'siiske prve skupine, in sicer v iodit-?*r'ji za 178%. gozdarstvu zn 165% 'n prometu za 122%. (ločim se vsem NOpavšaljranim podjetjem ustalili gospodarskih panog porasla srod-' Vl> zmanjšujejo, ker lanskoletna Prostitev v teli panogah ni v za-,.nstni meri upoštevala pravilne de-J‘ve sredstev med kolektivom in , rUžbo kot celoto. Vendar znaša »'Nftnjšanje pri vseli teli panogah j' milijonov, povečanje pa 2 mili-lordi 674 milijonov, tako do znaša .motno povečanje prostih sredstev . gospodarstvu približno 2100 mili-1 Oflov ali za 66*/» v primerjavi z et°m 1917. Ker so ta sredstva na razpolago fspodarskim organizacijam, da jih v n ko uporabijo zn plače ali za in-fl|'.s'*elje lastne kapitalne izgradnje (In fa investicije družbenega stan-p( fm, moramo seveda opozoriti na d'!!'ve, ki so sc že v Ionskem letu lajali mimo splošno dr,,**'fnih socialističnih pogledov. Povečanje osebnega dohodka na načun teh sredstev mora biti dejansko rezultat povečanja storilnosti dela. Že sama delitev dohodka rešuje delno to vprašanje s tem, da prodpisuje izredni zvezni proračunski prispevek v višini 25% od povečanja plače vsakega poedinco, ki preseže minimalno plačo, zvišano za 60%. V lanskem letu so se namreč posamezne gospodarske organizacije poslužile pravice delitve teli sredstev na plače v mnogo višji meri, kot bi bilo to dopustno glede na doseženo produktivnost dela. O tem je bilo že mnogo govora. Danes naj omenim samo nekaj povprečnih odstotkov na posamezne panoge, ki nam pa jasno kažejo znatna pretiravanja posameznih podjetij v okviru teh panog. Industrija je delila 53*/* posebne udeležbe iz dobička na plače, 47l/o na sklade, zunanja trgovina 72°/o na plače, 28°/« na sklade, prometna podjetja 52% na plače, 48% za sklade, notranja trgovina je delila ostanek dohodka 79% na plače in 21 °/o na sklade. Bili so tudi pri- pa se to dogaja, je to rezultat na eni strani subjektivnih pomanjkljivosti gospodarskega sistema, na drugi strani pa seveda posledica položaja na našem domačem tržišču ali pa specifičnosti blagovne izmenjave z inozemskim tržiščem. Zato je dolžnost družbe, da kolektive s pomočjo kontrole navaja k dobremu gospodarjenju in v teni smislu vpliva tudi na uporabo ustvarjenih lastnih sredstev. Važna je gotovo v tej zvezi intervencija družbe v gospodarskih organizacijah glede »prostega« formiranja cen na osnovi zveznega odloka o kontroli cen. Po tem odloku mora gospodarska organizacija za določene proizvode dobiti pristanek za povišanje cene, LO pa ima pravico maksimirati cene živilskim potrebščinam. Uveljavljanje tega predpisa bo zahtevalo gotove previdnosti, da ne bo imelo za posledico zaviranja proizvodnje ali zmanjšanja založenosti trga. Vendar predstavlja v svojem bistvu kot zaščita zn porast življenjske ravni politični ukrep, s pomočjo katerega se bomo borili proti tisfim, ki nam kompromitirajo že dosežene uspehe na področju .delavskega samoupravljanja. Posebna obdavčitev plač, intervencija v pogledu formiranja cen in kontrola družbe v pogledu pravilne uporabe prostih sredstev ter dobrega gospodarjenja v podjetjih ne predstavljajo nekega omejevanja samostojnosti kolektivov pri njihovem poslovanju in upravljanju. LJUBLJANČANI! V NEDELJO, DNE 23. T. M., BOMO VOLILI POSLANCE V ZVEZNO IN REPUBLIŠKO LJUDSKO SKUPŠČINO. MANIFESTIRAJMO TA POMEMBNI DRŽAVNI IN POLITIČNI DOGODEK TER IZOBESIMO NA DAN VOLITEV ZASTAVE! PREDSEDNIK MESTNEGA SVETA DR. MARIJAN DERMASTIA meri, kjer so se sredstva delila na tak način ob istočasnem zvišanju cen. Tu je važno predvsem dvoje. Jasno nam mora biti, da sredstva, ki niso bita ustvarjena s povečano storilnostjo, čeprav pripadajo po vseh predpisih podjetju, ne morejo biti uporabljena za plače, niti jih kolektiv ne more uporabiti mimo politike družbe, ki jo v tem primeru predstavlja komuna. Družba namreč ne more dopustiti, da se ne bi prosta sredstva gospodarskih organizacij formirala v skladu s povečanjem storilnosti dela. V kolikor Prej navedeni primeri jasno govore, da obstajajo gotove anarhično tendence posameznih kolektivov tako glede formiranja plač, kakor tudi lastnih sredstev nasploh. Taki postopki nam danes najbolj ogrožajo dvig splošnega standarda, ker izkoriščajo objektivne težave in si hočejo prilastiti več, kot jim pripada. Zato je intervencija družbe v takih izjemnih primerih popolnoma na mestu. Tudi v pogledu izredne obdavčitve plač obstajajo gotove nejasnosti, zaradi katerih sc širi tendenca odpraviti norme. V osnovo za izredno obdavčitev se namreč šteje tudi prekoračevanje norm, izplačila za nadure, premije, skratka celotni osebni dohodek vsakega poedinca kolektiva. Ta obdavčitev se začne takrat, ko osebni dohodek preseže za 60% povečano minimalno plačo, kar predstavlja praktično 128% plače po tarifnem pravilniku. V lanskem letu. ko se je prekoračevanje norm izplačevalo tako rekoč iz materialnih stroškov, so bile gospodarske organizacije zelo liberalne v pogledu postavljanja norm. Nekatera podjetja, tipično je to predvsem za nekatera kovinska podjetja, ki so šele v stadiju prehoda od obrtniškega na industrijski način proizvodnje, so presegala norme v povprečju kar za okrog 50%. Danes pa ugotavljajo, da bodo morala zmanjšati proizvodnjo, ker jim ustvarjeni dohodek ne bo omogočal prenesti take obdavčitve osebnih dohodkov. Taka podjetja bodo morala razčistiti, kakšen je delež posameznega člana kolektiva na njegovem delovnem mestu pri povečanju proizvodnje kot posledice prehoda iz obrtniškega v industrijski način dela, kakšen pa je delež družbo, ki je s splošnim povečanjem svoje gospodarske moči in vlaganjem sredstev, ki jih je družba sprostila v te namene, omogočil tako povečanje proizvodnje. Če bodo prizadeti kolektivi to sami pri sebi razčistili, bodo razumeli, da na tak način ustvarjena sredstva ne gre dajati vzporedno s povečano proizvodnjo zn povečanje osebnega dohodka, ampak da družba upravičeno terja, da sc tako pridobljena sredstva vlagajo v nadaljnje povečanje proizvodnje in ostale družbene potrebe. • Tudi glede letošnjega sistema nadurnega dela obstajajo gotovi pomisleki, češ da bo zaviral povečevanje proizvodnje. Gotovo je, da bo zahtevala uvedba novih predpisov gotovo objektivno presojo in treznost. Vendar je treba priznati, da je izplačevanje nadur marsikje pomenilo že nek sistem dopolnilnega zaslužka, namesto da bi se podvzeli ukrepi za zvišanje storilnosti dela in s tem realno vplivalo na povečanje osebnega dohodka. Na drugi strani pa tudi ne smemo prezreti dejstva, da povečevanje osebnega dohodka na račun nadur zmanjšuje interes delavca za izboljšanje njegove kvalifikacije, predstavlja v bistvu tudi neke vrste uravnilovko, ker na tak način lahko plača kvalificiranega delavcu znaša toliko ko>t nekvalificiranega. Če navedene probleme v zvezi z delitvijo dohodka in ustvarjanjem večjih lastnih sredstev gospodarskih organizacij povežemo, moramo Se enkrat govorili o pravilni uporabi teh fondov. Gre namreč za dovolj energično kontrolo s strani samih organov delavskega samoupravljanja nad trošenjem sredstev za razne reprezentančne in podobne namene, ki se mnogokrat izkrivljajo zaradi popuščanja vodilnim ljudem v podjetju, ali pa iz čisto sebičnih namenov. Istočasno je treba skrbeti za zadostno usmeritev uporabe teh sredstev v potrebe družbenega stan- darilu kolektiva. Na drugi strani pa gre še za eno stvar. Sredstva podjetij na področju okraja predstavljajo 50”/» vseli sredstev, razpoložljivih za investicije, z razpoložljivo amortizacijo pa celo 61,5%. Zato je gotovo na mestu pripomba, da je nujno uporabo teh sredstev vskladiti s splošno politiko investiranja v okviru okraja in občine. Obstaja vrsta problemov, ki se ne bodo kmalu rešili, če bodo čakali na sredstva iz proračuna ali njegovih skladov, nujno pa jih je treba rešiti v prid povečanja proizvodnje, torej končno tudi v prid gospodarskih organizacij sumili. Gre za finansiranje izgradnje neke vrste javnih služb, kot je n. pr. preskrba z električno energijo, izgradnja skladiščnih prostorov, urejanje vod i in preskrbe z vodo in podobno. Mislim, da bomo morali najti oblike skupnega zbiranja sredstev na osnovi nalog, ki jih bo komuna koordinirala preko družbenega plana ali konkretnih sklepov sporazumno s posameznimi gospodarskimi organizacijami. oziroma njihovimi združenji. To pa ne bo predstavljalo kratenja svobode delavskemu upravljanju. ker bo to predstavljalo vsklajevanie poli ike posameznih gospodarskih organizacij med seboj s politiko komune kot celote. V tej smeri bo treba odločne politične akcije preko zborov volivcev in zborov proizvajalcev v smeri prepričevanja delovnih kolektivov, da je tako vsklaievanje v interesu celotnega področja komune in s tem tudi v interesu gospodarske organizacije kot take in njenega kolektiva. ki živi na tem področju. Ce upoštevamo še to. da se ta sredstva mnogokrat ne obračajo in ležijo neizkoriščena dalje časa. daje že to družbi pravico, da odstranjuje tako nastalo gospodarsko škodo. Ta problem pa je treba reševoti tudi s koordiniranjem potreb posameznih gospodarskih organizacij v okviru posameznih panog, oziroma združenj. Tu je možno uporabiti sredstva skladov posameznih podjetij za potrebe, od katerih bodo imele korist vse udeležene gospodarske organizacije, ali pa jih uporabiti v novo investicijo, ki bo nadomestila več starih, izčrpanih zmogljivosti. V tej zvezi naj omenim še priporočilo družbenega plana občinam, naj uvedejo dopolnilni proračunski prispevek, ki ga je možno po določilih zveznega družbenega planu predpisati maksimalno v višini 10%. Priporočilo predlaga uvedbo tega prispevka v maksimalni višini v tistih panogah gospodarstva, ki so v lanskem letu bile v prvi skupini podjetij in se jim zato letos bistveno povečujejo lastna sredstva (industrija, gozdarstvo, promet, zunanja trgovina). Zato pomeni ta predlog gotovo obliko koncentracije sredstev podjetij v okviru obstoječih zakonskih predpisov za skupne potrebe negospodarskih investicij. Ta predpis predstavlja v zunanji trgovini 0,016% od prometa, v industriji. gozdarstvu in prometu pa 0,12% od brutto dohodka. V odnosu na celotna prosta sredstva predstavlja to približno 3%. Uvedbo tega prispevka sicer povzroči, da mora gospodarska organizacija plačati izredni zvezni proračunski prispevek od vsake individualne plače zaposlenega, ki preseže plačo po tarifnem pravilniku že zn 26,2%, mesto pri prekoračenju zn 28%. Ker pa bo ta dodatna obremenitev nastopila kot posledica občinskega dopolnilnega prispevka samo v primerih povečanja plače v omenjenih mejah, pri plačali pa, ki so že itak presegle 128% plač po tarifnem pravilniku, pa to ne predstavlja neke nove obremenitve, smatram, da bo šel v glavnem občinski dopolnilni proračunski prispevek na račun povečanih lastnih sredstev kot celote. Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva. Na področju industrije pričakujemo povečanje proizvodnje za 9%. Predvideno povečanje je posledica ekonomskih zakonitosti edo-sedanjega razvoja, povečane produktivnosti, novih oziroma povečanih zmogljivosti, združenih z rekonstrukcijami in novo vloženimi investicijami v preteklem letu, red-nejše in boljše oskrbe z električno energijo in reprodukcijskim materialom ter nadaljnega razvijanja kooperacije, ki se predvideva zlasti med podjetji kovinske, električne in kemične stroke. Povečanje proizvodnje sc predvideva v vseh strokah industrije, največje pa v kemični industriji, elektroindustriji, industriji usnja in obutve, v kovinski in lesni industriji. Predvideno povečanje bo gotovo doseženo z mobilizacijo organov delavskega samoupravljanja, s pravilno uporabo delitve dohodka in vseh njegovih mobilizacijskih strani, ter z odpravljanjem subjektivnih slabosti v naši proizvodnji. Lanski rezultati v kmetijski proizvodnji gotovo niso rezultat samo nadpovprečne letine, ampak tudi razčiščenih pojmov okrog hitrejšega dviga kmetijske proizvodnje v današnjih pogojih gospodarstva. Mislim predvsem na novo neadmini-strativno vključevanje privatnega kmečkega proizva ialca v borbo za povečano proizvodnjo, na vključevanje. ki z realnim povečevanjem potrošnje na vasi stimulira kmeta, da v lastnem interesu ustvarja večje tržne viške. S povečaniem proizvodnje v ostalih panogah gospodarstva ie taka pot v osnovi omogočena. Zdaj leži stvar v prvi vrsti na ustvaritvi potrebnih pogojev znotraj kmetijstva samega in pa v izboljšanju posredovanja te proizvodnje potrošniku. Gre zn povečevanje in izboljševanje proizvodnje reprodukcijskega materiala in zmogljivosti vseh vrst uslug, ki bodo usposobile tako državna kmeti iška posestva. kakor kmetijske zadruge in ostale organizacije, da bodo lahko vsakemu neposrednemu proizvajalcu nudile vsakovrstne usluge zn pospeševanie proizvodnje od potrebnih kndroy. organizacije, znanstvene službe, službe za strojno obdelavo zemlje, semenske, veterinarske, predelovalne službe itd. Zato se morajo nadalie krepili naša državna posestva, v nič mnniši meri po tudi zadruge, ki morajo v ta namen zbrana sredstva v svoilh fondih pravilno trošiti. S tako izboljšano orgo-nizfteiio bodo lahko šle zadruge v pogodbene odnose zn povečano proizvodnjo z neposrednim proizvajalcem. bodisi na načelu kontrahirnnja ali na osnovi kooperacije. Plan predvideva tako sodelovanje na različnih področjih: poljedelstvu, sadjarstvu. živinoreji v znatno večjih količinah kot v lanskem letu. Vendar pn ta oblika ne ho učinkovita, če se s strani obeh pogodbenih strank ne bo izpolnjevalo obveznosti. To je osnovna naloga, ki bo odločilna zn tak pozitiven način pritegovanja neposrednega proizvajalca. Važna naloga v kmetijstvu je tudi nadaljevanje melioracijskih del na Ljubljanskem barju. V ta namen ustanovljeni Zavod mora krepko zastaviti začeta dela. Gradbeništvo mora v letošnjem letu izvršiti težko nalogo. Tempo stanovanjske izgradnje bistveno povečujemo, kur nam dopuščajo večja sredstva, suj predvidevamo okrog 1500 nasproti 1200 vseljenih stanovanjskih enot v lanskem letu. 2e za izvršitev te naloge je potrebno, da gradbena podjetja podvznmejo posebne mere za povečanje zmogljivosti. tako v opremi kot v delovni sili. Za opremo je mogoče sredstva dobiti predvsem iz splošnega investicijskega sklada. Zato morajo biti investicijski programi že pripravljeni. V zvezi z delovno silo pa se je treba rosno lotiti vprašanja namestitve. Ljudski odbori načfeloma ne dajejo dovoljenj za koncentrirana naselja v barakah. Zato bodo morali zagotoviti sredstva iz stanovanjskih skladov za izgradnjo stalnih stanovanjskih zmogljivosti za gradbene delavce, predvsem kvalificirane, dočim bo za nekvalificirane moral veljati sistem gradnje barak na gradbiščih. Dodatno obremenitev gradbene opcrntivc pn predstavlja izgradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, ki bo absorbirala gotovo števila razpoložljivega kadra in opreme. Mislim, da je važno podčrtati, da maramo izvršiti obe nalogi, tako avtomobilsko cesto, kakor predvide-. no izgradnjo stanovanj. Zato morajo gradbena podjetja posvetiti vso pozornost razporeditvi in obremenitvi tehničnega kadra, s čemer bi bilo mogoče povečati zmogljivosti in zadostili zahtevam investitorjev. Kritična je seveda tudi oskrba z gradbenim materialom. V lanskem letu izvršene rekonstrukcije opekarn bodo sicer že letos dale gotove rezultate, ki se kažejo v 9% povečanju proizvodnje, vendar bo naj-večia med njimi, to je Ljubljanske opekarne, za katero so odobrena zvezna sredstva, gotova šele prihodnje leto. Vendar z vsem tem ne bomo krili potreb naraščajoče stanovanjske izgradnje, opeko bomo morali še voziti iz oddaljenih krajev in plačevati visoke prevozne stroške. Zalo je nuino povečati te zmogljivosti na področju OLO in pripraviti letos vso dokumentacijo za gradnjo nove opekarne. Kljub povečanju obrtniške proizvodnje v lanskem letu. mora veljati tudi letos posebna skrb tej gospodarski panogi. Za vsako ceno moramo doseči povečanje zmogljivosti socialističnega sektorja obrti, in sicer predvsem v dveh smereh: v nslužnostni obrti z izboljšanjem opreme obstoječih obratov, z organizacijo novih servisov, predvsem za kritje vsakdanjih potreb gospodinjstva. Za to se nai zainteresira poleg proizvodnih podjetij, ki si s tem zagotovijo tudi večji plasma svojih proizvodov, tudi trgovska podjetja, kor mora sloneti seveda na ekonomski stimulaciji, ki jo je mogoče doseči z ugodnimi krediti, pnvšnlirnnjem družbenih obveznosti in drugim Na tem področju mora priti letos do večjega izraza tudi aktivnost stanovanjskih skupnosti, ki bodo s pravočasno pripravo svojih pojreb lahko z majhnimi sredstvi iz lastnih ali občinskih virov večale zmogljivosti prav tistih uslug, ki so gospodinjstvu vsak dan potrebne, pn vendar niso ekonomsko toliko stimulativne, do bi jih obrtna podjetja pri današnji konjunkturi rada prevzemala (šivalnice, pralnice, likalnice in podobno) in ki prenesejo občasno zaposlitev delovne sile. Na drugi strani pa je še vedno močno peveče vprašanje gradbenih obrtnih zmogljivosti od inštalaterjev, kleparjev in podobnega do proizvodnje gradbenega pohištva. Tu bomo morali na eni strani nadaljevati z organizacijo serijske proizvodnje v industriji in večjih obrtnih podjetjih, na drugi strani pa bo nujno, da gradbena podjetja sani® organizirajo ti: službe. Tu je predvsem važna vzgoja novih kadrov. Letos sc mora pričeti z gradnjo vajenske šole. zn katero so že v lanskem letu obstajala sredstva, pn se je gradnja zaradi načrtov zavlekla. Naša politika do privatne obrti v letošnjem letu mora, mislim, sloneti prav tako na nadaljnjem povečevanju zmogljivosti, s tem da ostanemo pri širokem odobravanju obrtnih dovoljenj, v davčni politiki pa n* obremenitvi lanskega leta ob boljšem ugotavljanju davčnih osnov. 1 Posebno pozornost moramo letos posvetiti oskrbi obrti s surovinami, ker je na tem področju z likvidacijo ONPZ nastal nov položaj. Gre za to, da trgovska mreža v celoti prevzame ali na novo organizira to nalogo, predvsem kar se tiče oskrbe z deficitarnim materialom, na drugi strani pa da poskrbi za plasm8 gotovih izdelkov, ki zahteva v gotovih strokah specifičnih prijemov, kar se da organizirati z ustanovitvijo posebne agencijske službe. Gr® za to, da se podvzeti ukrepi še izpopolnijo. Doslej je bilo že organizirano državno podjetje agencijskega značaja »Galis« in posebn* prodaja obrtniškega reprodukcijskega materiala lesne in kovinske ter tekstilne stroke. Glede investiranja v obrt bi bij0 treba izdelati konkretne plane i® glede potreb po obrtnih uslugah z.e posamezna področja, ker bo omogočilo večje koriščenje investicijskih sredstev v te namene. Upoštevati pn moramo, da mnogokrat obrt; na podjetja ne morejo prevzemal' investicijskih kreditov tudi po® najugodnejšimi pogoji, zato je nujno, da občine v svojih proračunih predvidevajo gotova sredstva za do-tiranje v najnujnejših primerih. Predlog plana predvideva nadaljnjo povečanje prometa v trgovini, ki se povečuje nasproti let® 1956 za 33 %. To omogoča povečevanje proizvodnje, tako kmetijskih, kakor industrijskih artiklov, kj bistveno orientirajo na potrebe Široke potrošn je v skladu z noš® j splošno gospodarsko politiko, povečuje pa se tudi uvoz. Na drugi strani pn omogoča predvideno povečanje prometa v trgovini tudi veČj’j plačni fond. Vprašanju preskrbe bomo morah; v letošnjem letu posvetiti najv®‘ pažnje. Tu gre v glavnem za d®°j osnovni vprašanji: za skrajšanj0 poti blaga od proizvajalca do P®' trnšnika in za fizično usposnblj®' nje trgovske mreže za izvršitev p®1 večanih nalog. Nenehno moramo delati na ■*' boljšanjn organizacije. Število gf®“ sističnih treovin v glavnem zndov®\ linje v kolikor morila ne bi kazn'® . združiti šibkei.ša podjetja z večjimi. V trgovini na drobno je situ*' cija podobna Delitev dohodka m gospodarstvu in situacija nn tržišč® namreč kaže, da so v interesu boljšega funkcioniranja preskrbe Prl' mernejšn močnejša deta jlistič®®; pod jel in. ki bodo na eni strani sp®'s sobnejšn izločati grosista kot vm®*' ni člen med proizvajalcem in P®Jj trošnikom. nn drugi strani pn se " L nn ta način lahko vršila goto®®! koncentracija lastnih sredstev, ki vi posebno z letošnjo delitvijo doh®®' i i i 1 i ( I I 1 ! ; I I i ( I i i i i i 3 ka zelo razdrobljena. Toka koncentracija v smislu ekonomskega jača-nja detajlne trgovine bo njo samo krepila v borbi za ugodnejše pogoje, ki jih mora nuditi grosistična lnreža in proizvodnja sama, na drugi strani pa tudi ne pomeni zmanjšanja konkurence, ampak nasprotno, saj je ta v veliki meri odvisno od some ekonomske moči podjetja m pravilne razporeditve samih poslovalnic. Problem nastaja pri izločanju trgovskih poslovalnic iz kmetijskih zadrug. Lokalna potreba namreč terja, da poslovalnica ostane, bo pa marsikje deficitna._ Zato se naj ObLO poslužijo možnosti zniževanja obveznosti in pavšali-tanja. Približevanje proizvodnje potroš-niku bomo dosegli tudi s podpira-njem ustanavljanja samostojnih trgovskih podjetij po direktnih proizvajalcih — industrijskih podjetjih in kmetijskih zadrug. Seveda je trg s kmetijskimi pridelki vprašanje za sebe. Pravilno razvijanje tega tržišča bo gotovo v osnovi urejala predvsem proizvodnja sama. Dosedanja organizacija preskrbe, predvsem Ljubljane, je izvršila svojo nalogo, lahko rečem, v glavnem bolje, kot v ostalih večjih centrih. kjer so namreč ljudski odbori v zadnjih letih redno pokrivali težke izgube, cene pa so bile na tržišču pogosto višje, kot pri nas. Zato moramo .biti do gotove mere previdni pri večji reorganizaciji te službe. Seveda predstavijo sedanje stanje gotove značilnosti monopola, predvsem v oskrbi z mesom. Tu še danes obstojajo proizvajalno podjetja z večjim številom prodajnih mest, ki so seveda v popolni odvisnosti glede nabave blaga. ObLO še niso resno pristopili k predvideni ločitvi trgovine od proizvodnje^ in mislim, da je v interesu potrošnikov. da to čimprej store. Prav tako pa bomo morali na področju preskrbe s poljedelskimi proizvodi omogočiti čim širšemu krosu direktnih proizvajalcev, da nudijo svojo proizvodnjo direktno trgovini na drobno..S tem bo na eni strani izrinjen grosist tam, kier potreba po zadostni preskrbi tega ne zahteva, "a drugi strani pa bo s tem zmanjšan vpliv lokalnih proizvajalcev nn Trgovina ........................ Obrt............................. Gradbeništvo..................... Kmetijstvo...................... Industrija...................... . Ce upoštevamo, da predstavljalo potrebe industrije v glavnem samo udeležbo pri zveznih kreditih, ki so že delno odobreni in ,du ho Predvsem industrija zaradi ugodne delitve dohodka lahko krila ostale najnujnejše potrebe z lastnimi sred-8*vi, mislim, da je struktura potreb Pravilna. Na drugi strani pa moram l,8otoviti, da pa razpoložljiva sredin ne zadostujejo niti zn pokritje Potreb same trgovine. To sc pravi, d« moramo iskati dodatne vire. Predvsem moramo napotiti vse gozdarske organizacije, katerim značaj investicij to dopušča, na ?vezne natečaje. Pri tem morajo Predvsem industrijska podjetja Predvideti večjo lastno udeležbo za razbremenitev skladov LO, če ho-»ojo, da bodo uspela nn natečajih. tak način računam, da bomo ?manjšnli deficit v naši investicijski "'.danci za okrog 250 milijonov, in 8|cer v trgovini zn okrog 200 milijo-**<)v (skladišča in prevozno sredstva, P8' čemer mornnio računati nn okr. Ot/o-no lastno udeležbo), v indu- formiranjc cen, čemur obstoječa organizacija ni mogla v dovoljni meri odgovarjati. To bo prav posebno prišlo do izraza ob bistvenem povečanju kmetijske proizvodnje, ko bo proizvajalec prisiljen sum ponujati proizvodnjo, če bo hotel preprečiti, da mu bo propadla. V tem smislu kuže forsirati organizacijo trgu na debelo, ki se je v preteklih letih formiral več ali manj stihijsko, ki ga pa treba v bodoče primerno opremiti, tla bodo tudi oddaljeni proizvajalci imeli primerne pogoje za neposredno prodajo svojih pridelkov. S / tem pu prehajam na drugo vprašanje izboljšanja preskrbe, to je na fizično usposobitev trgovske mreže za izpolnjevanje postavljenih nulog. Ce hočemo izpolniti vse te naloge, moramo seveda našo investicijsko politiko v gospodarstvu usmeriti predvsem na finansiranje potreb za izboljšanje preskrbe. Potrebe so razvidne iz podatkov predloga plana. Poudaril bi samo to. da vse govorjenje okrog preskrbe ne bo rodilo uspeha, če ne bodo za to na razpolago sredstva, ki bodo omogočala gotov tempo investiranja v prihodnjih letih. Sred* stva, ki so predvidena za letošnje leto, pa zagotavljajo to le v gotovi minimalni višini. Druga stvar pa je, kako zagotoviti sredstva. Iz podatkov predlogu plana je razvidno, da bomo razpolagali v investicijskem skladu OLO z okrog 340 milijoni, ObLO pa z okrog 420 milijoni. Od teh sredstev je še iz lanskega leta angažiranih po nepopolnih podatkih okrog 300 milijonov, tako da ostane dejansko na razpolago za finansiranje predvidenega programa okrog 470 milijonov dinarjev. Letos natečena sredstva so namreč v celoti blokirana, prosti so le presežki in blokirana sredstva iz lanskega leta. Zato bodo tudi razpoložljiva sredstva za okrog 60% nižja od lanskoletnih razpoložljivih investicijskih sredstev v gospodarstvu. Struktura predlaganih potreb, če upoštevamo še 100 milijonov, ki bi jih morale občine poleg izgradnje pekarne osigurati za potrebe obrti, je naslednja: , . . 570.000.000 din 52,8 . , 158.000.000 „ 14,1 . . . 44.000.000 „ 4,0 . . . 36.000.000 „ 3.4 . . . 280.000.000 „_____25.7 T.088,000 000 din 100,0 striji pa od danih obveznosti zn okr. 50 milijonov. Gradbena podjetja morajo pri tem že itak zn vso opremo na zvezne natečaje, dočim jim bodo sredstva za izgradnjo stanovanj stavili na razpolago občinski ljudski odbori. Pri tem se torej zmanjša deficit za pokritje predvidenih potreb na okrog 370 milijonov dinarjev. Upoštevati moramo še, da je večina teh potreb namenjena trgovskim podjetjem, ki posebno pri letošnji delitvi dohodku niso zmožna odplačevati investicijskih kreditov. Potrebna sredstvu za pokritje teh potreb je potem mogoče dobiti le z udeležim vseh potrošnikov, kar je možno s povečanjem davka na maloprodajni promet. Predlog plana namreč odločno zastopa politiko širjenja materialne baze delavskega in družbenega samoupravljanja. s tem pa se na drugi strani tudi sprošča politika formiranja osebnega dohodka._ In če ugotovimo, da ne more družba rešiti vseh problemov v tempu, kakor bi to včasih zahtevale ravno ne- posredne koristi potrošnika, potem je jasno, da lahko v interesu splošnega reševanja osnovnih problemov apeliramo tudi na sodelovanje potrošnikov. Svet za gostinstvo in turizem ter Svet za telesno kulturo predlagata, da se dosedanja stopnja davka na alkoholne pijače poviša od 10% na 20%, kar bi zneslo za področje okraja okrog 110 milijonov, ki bi sc v smislu predloga družbenega plana uporabili zu potrebe družbene prehrane in gostinstva ter vzdrževanje športnih objektov, za kar prav tako nimamo kritja v razpoložljivih sredstvih. V nasprotnem primeru namreč lahko črtamo vse ostale investicije in še s preostalimi sredstvi ne bomo krili potreb v trgovini. • Poleg tega bi na-primer s povišanjem davka na maloprodajni promet od 2% na 4 % v glavnem pri industrijskih artiklih (ker se na živilske artikle ne predpisuje) v okviru okraja zbrali v enem letu 480 milijonov", v okviru mesta pa 360 milijonov, letos" bi to predstavljalo sorazmerno manj, ker bi predpis stopil v veljavo kasneje. Predlog plana teh sredstev ne bilansirn. ker je za tak ukrep potrebna predhodna soglasnost zborov volivcev, ampak samo priporoča občinskim ljudskim odborom, da za pokritje investicijskih potreb v gospodarstvu naidejo dodatna sredstva. Svet zn tržišče pa predlaga, da Okrajni lindski odbor prinoroči vsem občinskim ljudskim odborom, do se nova stoonja togo dohodka uvede samo pod pogoiem, če se ta sredstva uporabijo izključno v namene izboljšanja preskrbe. Zato bi morali tudi o programih uporabe sredstev razpravljati in odločati predhodno zbori volivcev. Razen tega moramo ugotoviti,