Doneski 37 Memorabilia Locopolitana 26 Posvečeno fotografoma Škofjeloškega pasijona TOMA2u LuNDRu in petru pokornu st. desetletnici članstva v EuroPASSIoNu vpisu škofjeloškega pasijona na uNESCov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva kulturno-zgodovinsko društvo LONKA STARA LOKA MUZEJSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA Loški razgledi Doneski 37 Lonka Memorabilia Locopolitana 26 PASIJONSKI DONESKI 2017/12 Uredniški odbor: Alojzij Pavel Florjančič (glavni urednik), Blaž Karlin, mag. Hiacinta Klemenčič, mag. Andreja Ravnihar Megušar, dr. Matija Ogrin, mag. Jože Štukl Fotografije: avtorji navedeni pri fotografijah:Tatjana Splichal, Tomaž Lunder, Peter Pokorn st. in 28 drugih avtorjev Recenzenta: dr. Metod Benedik, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani; dr. Neža Zaje, ZRC SAZU Oblikovanje: Alojzij Pavel Florjančič Oblikovanje naslovnice: Studio Miklavc, zanj Barbara Šušteršič Slika na naslovnici: Zvone Pelko, Loški pasijonski križ Priprava za tisk: Jože Senk, Salve d.o.o. Ljubljana Naklada: 300 izvodov Izdala: Muzejsko društvo Skofja Loka, zanj predsednik, mag. Aleksander Igličar (www.mdloka.si); Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, zanj predsednik, Klemen Karlin (www.staraloka.si). Založila: Občina Skofja Loka, zanjo župan, mag. Miha Ješe. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. ISSN 2232-2965 OBČINA SKOFJA LOKA E ASIJONSKI DONESKI 2017 12 Muzejsko društvo Školja Loka & Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka Školja Loka, Stara Loka 2017 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 KAZALO PRO NOTITIA FUTURI S^CULI................................................................................6 PASIJONSKE BESEDE.......................................................................................................8 Neža Zaje OČENAŠ....................................................................................................................8 PASIJONSKI DONESKI..................................................................................................17 Jože Štukl THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA.......................................................................19 Matija Ogrin KAPELSKI PASIJON, VITALEN ČLEN SLOVENSKEGA PASIJONSKEGA IZROČILA.............................................................................33 Luka Lipič OSOBITOST USKRSNIH BLAGDANA / POSEBNOST VELIKONOČNIH PRAZNIKOV..........................................39 Franc Križnar LJUDSKO CERKVENO PETJE V ŠIBENIŠKI ŠKOFIJI...............................49 Helena in Nejc lic PRIŠEL SEM ZATE...............................................................................................57 Alojzij Pavel Florjančič PASIJONSKI IN DRUGI KRIŽI.........................................................................73 Mojca Ferle MOTIV KRIŽA V KLEKLJANI ČIPKI NA SLOVENSKEM...................101 Janez Cerkvenik MOTIV KRIŽA V FILATELIJI.........................................................................111 PASIJONSKI RAZGLEDI.............................................................................................123 Aleksander Igličar, Agata Pavlovec, Katja Stucin DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2016...............................................125 Urška Florjančič PASIJONSKI VEČER 2016 V STARI LOKI .................................................128 Blaž Karlin PASIJONKE 2016.................................................................................................130 Janez Žakelj MARKO - PASIJON LJUBEZNI V CERKLJAH OB KRKI......................135 4. Slavko Bohinc PASIJONSKA IGRA V KRIZAH.....................................................................137 Alojzij Pavel Florjančič ARMA CHRISTI ALI VSAK SVOJ KRIŽ NOSI.........................................139 Martina Lavrinec Temelj OD KONFINA DO GOVEJKA........................................................................140 Jože Štukl POROČILO S KONGRESA EUROPASSIONA V CIESZYNU NA POLJSKEM .......................................................................144 Jože Štukl POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE V KRAKOVU NA POLJSKEM .......................................................................149 Jernej Tavčar ČEŠKA MISIJA - PAS IJ ON V HORICE NA ŠUMAVE ..........................155 Jurij Svoljšak DARILO KNJIŽNICI P. ROMUALDA MARUŠIČA ................................169 PASIJONSKE PODOBE................................................................................................171 Marko Čižman KRIŽEV POT V PODUTIKU...........................................................................173 Tatjana Splichal KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA.............................................175 ŠKOFJELOŠKI PASIJON IN UNESCO....................................................................191 Miha Ješe LOKA (V) SVETU...............................................................................................192 Alojzij Pavel Florjančič, Andreja Ravnihar Megušar UVERTURA ZA UNESCO...............................................................................195 Jože Štukl ŠKOFJELOŠKI PASIJON OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA........................................205 Aleksander Igličar VPIS ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA NA UNESCOV REPREZENTATIVNI SEZNAM NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE ČLOVEŠTVA ..........................237 Jernej Tavčar ETIOPSKA ZGODBA........................................................................................279 5 Pro Notitiafuturi Sseculi1 Škofjeloški pasijon je na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCU vpisan kot 366. po vrsti. Toliko dni je štelo lansko, prestopno leto 2016, ko je bil 1. decembra naš Pasijon v etiopski prestolnici Adis Abebi sprejet v to prestižno kulturno asociacijo. Gotovo pomembna stvar za njegovo razpoznavnost po svetu, istočasno pa tudi obveznost, da mu ta status ohranimo, kar ni samoumevno. V štirih letih, ko se bo zopet na ulicah Škofje Loke zaslišal klic: Iz paradiža, tega veseliga luštniga kraja, poberita se Adam inu Eva, vam angele šraja! bo potrebno, poleg priprav na samo uprizoritev, postoriti še marsikaj. Škofjo Loko je potrebno narediti na zunaj razpoznavno kot pasijonsko mesto. Loški pasijonski križ že sveti na pročelju kapucinske cerkve, trg na Poljanskih vratih pa kliče še po drugem križu, ki je tu že stal nekoč, na primer po sodobno oblikovanem Arma Christi. Na krožiščih bi lahko izbrani umetniki pasijonskemu mestu ponudili izvirne in atraktivne kreacije. Europassion naj leta 2021 dobi v Škofji Loki začasni domicil. Da je potrebno do takrat izdati publikacijo s slikami zadnje uprizoritve pasijona v letu 2015, se ve, kaj pa ji je potrebno pridati kot dodano vrednost, pa tudi vemo. 1 Začetne besede v naslovnem listu kodeksa Škofjeloškega pasijona: V vednost prihodnji dobi 6 Izdaten obseg letošnje publikacije je namenjen prav tandemu ŠKOFJELOŠKI PASIJON - UNESCO. Ne samo, da vidimo, kako je do tega vpisa prišlo, temveč tudi zato, da se ostali lahko poučijo, kako se takim rečem streže. Bralca velja še posebej opomniti na prispevek dr. Matija Ogrina o Kapelskem pasijonu, ki je drugi slovenski baročni pasijonski biser. V uvodu prispevka nas avtor spomni, da poteka sto let od izida prvega natisa (lat. Editioprinceps) celotnega besedila Škofjeloškega pasijona, ki ga je Josip Mantuani v vojnih letih 1916/1917 objavil v reviji Carniola. Letošnja številka Pasijonskih doneskov bo znana tudi po tem, da v njej objavljamo celoten Križev pot, ki ga je ustvarila fotografinja Tatjana Splichal ob zadnji uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. To je prvi znani križev pot s fotografiranimi podobami živih oseb. Podnapisi so izpod peresa Ločana Ahacija Stržinarja, sodobnika kapucina očeta Romualda (Lovrenca) Marušiča, Magistra processionis. Verjeli ali ne, tedanji loški dialekt lepše teče Primorcu Romualdu, kakor našemu Ahacu s Suhe pri Škofji Loki. So pa njegovi malce rogovilasti verzi vendarle naš prvi upesnjeni križev pot. Tudi to šteje. Alojzij Pavel Florjančič 7 Neža Zaje OČENAŠ Danetu Zajcu NEŽA ZAJC Rojena 24. januarja 1979 je svoje življenje od leta 1998 zavestno posvetila urjenju v besedni umetnosti. Odtlej je pisala prozo. Leta 2003 je diplomirala Iz ruščine In slovenščine (»Škofjeloški pasijon - med vero In dvomom«). Ob smrti deda Daneta Zajca 20. oktobra leta 2005 seji je besedni Izraz prelil v verze. Leta 2007 je maglstrlrala Iz stare ruske literature, leta 2011 pa doktorirala Iz teme o jeziku zgodnje renesanse v Sloveniji In Rusiji (na primerih teološkega jezika Primoža Trubarja In slovanskega Idlolekta sv. Makslma Greka). Zaradi raziskav starih rokopisov redno potuje v Rusijo. Od leta 2008 je zaposlena (od leta 2013) kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Je avtorica petih znanstvenih monografij, organizatorka pesniško-znanstvenih simpozijev in urednica knjige O Danetu Zajcu (1929-2005). Revljalne objave svoje poezije načeloma odklanja. Leta 2014 je pri založbi KUD Logos Izšel njen pesniški prvenec Ime gore. I. Prekrižanja Prvo odkrižanje: v kamen Zdaj obleke, prapor, kri, vse od mene v zrak leti, še marmor se odkruši z obraza, kjer me več ni, saj blagoslovljenost gola v steni žalostno ječi, ko znani pomočnik me sredi pajčevine brez zaznamkov drži, da prevešava se visoko brez življenja zlita: hrbet s skalo misli, v reševanju pesmi dolomita - Drugo: zareza v les - križna Obžalovanje vsake besede nove, da predrugačenje še vsebine se nenadoma rima, in čakanje na up neznan je zven prerokbe -natančnost telesnega posluha lastna bela le je bolečina. Zdaj snamem blagorodje, nag vdrem v namen, se oklepu ognem oblake zberem v krogozor, da dosežen je obok brez besed presežen molk, kakor zadnje leganje v grob pravzaprav j e spuščanj e na pare - oder, kot pokropljen desni bok usahlemu človeku Bog, teden, preden se spusti, _PASIJONSKI DONESKI 2017112 na obraz, da okameni beli pokrov, in se v masko izpremeni, v eni sonati Bacha, za vedno ogluši, in mali se pastir zgane v vosku pred veliko sodbo, kjer plešejo kozli -in v smreki bor čaka te ... II. ČAKAM TE Čakam te od prvega dne v očetovem domu, posvečeno bodi tvoje ime, v prostranem krogu, kjer osebe ne spe, v oblekah iz pisanih prekratkih niti ob praznih posteljah bdijo, ko tebe ni. Čakam te, v izsušenih strugah, kjer življenje cveti, na potovanjih brez sonca, kjer nič več ne oživi, čakam te v razmerjih iz molka, kjer zadnja glasba mre; v znanih voljah nehrepenenjskih, ko prvi sneg naletava v oči, in tebe več ni. 10 Neža Zaje, OČENAŠ Čakam te v poslednjem enakonočju pod pročeljem hriba ob žalostnem vznožju do belega jesenskega večera, kjer Ti si. III. ČAS Zdaj čas je nastopil uresničevanja besed čas hvaležnosti ter zadrževanja molka: zgodi naj se tvoja volja in strah povsod -lepota kraja mojega šumenje iz gozda, in utrujenost smrtna. Pogrešanje besed je novega izraza vsevednosti splošne zadrege ob milini bežno ponovljene nemoči zadržanosti v svojini -v ljubezni, ki ne mine. Zdaj začel se je čas previdnosti še v iskanju tišine - ker trpeti je popolno znaš poimenovati brez sebe ter brez besed, kakor bi vse žrtvoval negibnosti. 11 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 IV. Kakor v nebesih tako na zemlji Zakaj ne - osamljeno polje zloglasne čistosti, a neomadeževano poreklo misli spremlja rast v bolje izmamljanje milosti od spovedanega obrazka sredi gore -ajdovske deklice izpod Kranjske gore - iskanje ne novega Boga, a razkrinkavanje svojega: obstajanja sredi neba končnega -saj zdaj ni čas, a očiščenje ob nepadlem ščipu. V. POD DVOJNO PODOBO Zakaj vse bitnosti sprijete so bile v podobo zdaj uresničevane v lastno prerokbo kakor premagovanje samomora -daleč stran od upora, a naravnost beneške so te maske zrcaljenja domačega naslova, zgodovinske iz telesa misli dvanajsterega konjenika trpečega uspeha proti raku nepovratne smrti. Priseganje glasno pred umrlim, odprto razpadanje zaklenjenega groba naglo izgovarjanje v krču -ljubezen do tebe bolna dete utelesi se polno v očeta starega kruh vsakdanji dan nam danes je, da skrajno uravnovešen je le duh: obvladovanje lastne bolečine, ki ne jenja in ne mine. 12. Neža Zaje, OČENAŠ VI. Odpusti nam, kakor mi odpuščamo Všečnosti preseganja ritem ob človeški veri ganotje opravičevanja mrtvim v strahu njih izginotja Tebe večno ljubljenje ne znam zamolčati pred Bogom Očetom tako kakor nebes tudi prstenega dna krvi sedmega okusa volje ogledala, ki ne vrača podobe razumevanja dveh besed izgube -le vase slepo zazrtje - odpovedi od brezosebnosti, zadovoljene v temi ter neodpuščanja dopuščanje, saj kesanje pred skalo, kamnom krstnim kesanje pred obrazom tebi smrtnim, da izpovem se pred neimenovanim Bogom dedovo hrano predsmrtno, da življenje ohranjam, pogoltnem, saj lačen teh, ki v imenu ne počivajo, pozdravim slavčevo vrnitev. VII. Ne odpelji nas v skušnjavo Ne sebe utešenje, a višjega v krvavem snu z moledovanjem v očeh potešitev na razočaranih ustnah pena predanosti še v strahu nedoumevanja več zakonov ljubezni v beli krvi pred pogrebom neprazno mrtev poklekam pred materjo v prsti že pred starozavezno Trojice dedovanje je hčerinsko, saj padam prek vseh v krsti pred nerojenim sinom v ljubezni do živih. 13 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 VIII. Reši nas hudega Saj zame dete tuje prosi, neznano meni roko daleč od sebe nosi, ko spremlja let Gospoda: za mesta spočetja potrditev zre sebe v smrti sredi morja mrtvega ne čuje se ne enega vzvalovljenja niti enega daha ne objokuje. Saj nihče na gladini ne plava mrtvaka v brezupu a hladno zrcali Gilgamešev ključ: za vračanje med žive pripravljen si umreti, spremeniti vid; še enkrat se roditi; Zdaj se še praznikov bojiš z ranami odprtimi na podplatih hodiš s koraki pred Bogom cesto solza tlakuješ z belimi golobi v pogrebni noči dah svetal spet si v dežju novembrskem vero premaguješ. AMEN Saj ne spomladi živiš - ena je moč sveta: na razpotju vseh luči tebe ni. In ni. 12.-22. oktober 2016. 14. Večer pred lovom. Foto: Tomaž Lunder Izza Pasijona, foto: Tomaž Lunder, 2009 B ASIJONSKI DONESKI Škofjeloški pasijon. Prizor Raja na prvem prizorišču na Mestnem trgu. Foto: Peter Pokorn st., 2009 Jože Štukl THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY -PROCESSIO LOCOPOLITANA ŠKOFJA LOKA AND THE LOKA FEUDAL ESTATE Škofja Loka is a small town of 12.000 inhabitants, situated in Gorenjska region, 20 km northwest of Ljubljana, the capital city of the Republic of Slovenia. In medieval and post medieval times, Škofja Loka was the centre of the Loka Feudal Estate, which was the property of the Bishops of Freising from 973 till the year 1803. The beginnings of medieval town, which was formed at the confluence of the Selška and the Poljanska Sora Rivers date back to the 12th century. Its oldest part is the Town Square or »Plač«, which was formed on the upper terrace in the middle of the 13th century.1 The Town Square was the hearth of the town's social and economic life. With the expansion of the settlement, on the lower terrace, parallel to the Upper Square, The Lower Square or »Lontrg« was formed, from the 14th century on also called the New Square.2 The houses on both, Upper and Lower Squares were built densely to each other so as to allow as many of them as possible to be placed next to the market place. They were long and narrow in shape, with their fronts facing the square and their gardens and outbuildings behind. According to the standard data, the town was first mentioned a market in 1248, while it was granted city rights in 1274.3 POOR CLARES AND URSULINE SISTERS IN ŠKOFJA LOKA In medieval and post medieval times, Škofja Loka was a rich and flourishing trading settlement whose economic prosperity attracted also different Catholic monastic communities. The first were Poor Clares who settled here as early as 1358 in a convent in the very centre of the old town. Apart from noble girls, there were also many city girls that joined them. They carried out their spiritual mission based primarily on contemplation and prayer, partly also on raising noble girls, until the Josephine reforms. Namely, Austrian Emperor Joseph II. dismissed by patent dated of 12th January 1782 all those orders, especially the contemplative 1 Avguštin Cene, Škofja Loka. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Maribor 1988, p. 5. 2 Blaznik Pavle, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Škofja Loka 1973, p. 40. 3 Kosi Matjaž, Začetki Skojje Loke infreisinški škofe kot ustanovitelji mest [w:] "Blaznikov zbornik, Zbirka Loški razgledi" 2005, no. 11, p. 87-88. PASIJONSKI DONESKI 2017 12 ones, which did not directly benefit the education and social assistance.4 However, the convent did not stay vacant long; Ursulines inhabited it already in October of the same year, starting their mission of educating young girls. CAPUCHINS, THEIR ACTIVITY AND ARRIVAL IN ŠKOFJA LOKA Capuchins were the only male monastic communitiy to arrive in Škofja Loka. As the youngest of the Friars Minor of Francis of Assisi, their order was founded in Italy in 1528.5 The rules of their order were initially focused primarily on poverty, extensive prayer and contemplation; however, in subsequent years they emphasised also biblical studies, preaching and hearing confessions. After Pope Gregory XII. abolished the prohibition on their spreading outside Italy in 1575, Capuchins rapidly spread all over Europe. That was in the late 16th and early 17th century, in the period of Reformation and Catholic Revival. The Catholic authorities requested Capuchins to make their sermons as well as their exemplary life affect the heretics to return to the truth of Catholic faith and that the religious life of the remaining Catholic population would prosper again.6 In Slovenian area, Capuchins first settled in Gorica / Gorizia in 1591 and afterwards as follows: in Ljubljana 1606, in Celje 1609, in Maribor 1613, in Ptuj 1615, in Radgona, in Trst / Trieste and Krmin 1617, in Beljak / Villach 1629, in Vipavski križ 1637, in Kranj and Krško 1640, in Celovec / Klagenfurt 1646, in Gradišče ob Soči 1650 and in Novo mesto 1658.7 Capuchins were the most numerous monastic community on the territory of Slovenia in the 18th century. They arrived in Škofja Loka relatively late, in 1706. However, they had already been well known here prior to their settling in the town. The reason for this was that Capuchins' activities were not limited merely to the place where they lived, but they offered support to a wider area. It was precisely due to their preaching activities in the surrounding parishes that they eventually became a true people's order in a broader sense of rapproachment and coexistence with the people of all strata. Thus they also came occasionally to preach in Škofja Loka, first from Ljubljana and after the year 1640 from Kranj. Excitement over them by the Loka people eventually reached such proportions that they wanted to build them a monastery in the town so as to always have them in their midst. To this end, a Loka trader Sebastijan Lukančič as early as 1647 left in his will a garden in front of the Selška town gates and a considerable sum of 4 Hančič Damjan, Klarise na Kranjskem, Ljubljana 2005, p. 15. 5 Benedik Metod, Kristusovo trpljenje v kapucinski duhovnosti [w:] "Pasijonski doneski" 2015, no. 10, p. 36. 6 Benedik Metod, Kapucinski samostan s cerkvijo sv Ane, Celje-Skofja Loka 2008, p. 16. 7 Dolinar France, Kapucini [w:] Enciklopedija Slovenije, Zvezek 4, Ljubljana 1990, p. 405-406; Benedik Metod, Kapucini kot pomemben dejavnik v oblikovanju duhovne podobe slovenskega naroda v 17. in 18. stoletju [w:] "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 12. 20. lože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA money to Capuchins, with the intention that they would build a monastery there if possible.8 Capuchins finally arrived in Skofja Loka on September 7, 1706. The building of their monastery was not completed yet, which is why they settled temporarily in a house next to the Holy Trinity Chapel at the Town Square. The building of the monastery began with the laying of the foundation stone in 1707 and was, together with the church, largely finished until 1709. In the church, which was dedicated to St. Anne in 1713, there had been 1300 masses already in 1710.9 Apart from hearing confessions and preaching, there were various other forms of their activity through which Capuchins influenced the spiritual image of the Baroque man. Here belong in particular organising various folk observances, among them being Passion processions which developed from medieval liturgical processions, known practically all over Europe already in High Middle Ages. A big role in the development of processions had the introduction of the feast of Corpus Christi (Festum Corporis Christi), which in the late 14th century started to be celebrated with a procession. In such processions, amidst flowers, flags and banners, religious pictures and sculptures were being carried along, later also consolidated sculptures and finally live scenes with people were added, which were gaining an increasingly theatrical character in the Baroque period. Some people, however, see the beginnings of Passion processions in the Easter plays, commemorating Christ's Ressurection, to which gradually other subject matters such as the scenes from the Passion of Christ were added.10 THE SKOFJA LOKA PASSION PLAY The Skofja Loka Passion Play (hereafter SLPP) is a Good Friday penitential procession which was performed in Skofja Loka. Its text, composed of rhymed verse (863 altogether), arranged in 13 scenes, was written in the Skofja Loka Capuchin Monastery by a Capuchin monk - Friar Romuald (Lovrenc Marusic 1676 - 1748) while he was active in Skofja Loka as a preacher and a procession leader (1715 - 1727). There is very little data about Friar Romuald. The reason lies in that Capuchins did not use to extensively write about themselves in chronicles or elsewhere, which is why we also know so little about the personal lives of many other famous ones. We know that he was born in Standrez / Sant> Andrea near Gorica / Gorizia and died in his home village at the age of 72. He entered the Capuchin order in 1699. He spent his novice year in Celje. He took his religious vows 8 Kovač Primož, Ustanovitev kapucinskega samostana v Škofi i Loki [w:] "Loški razgledi" 1993, no. 40, p. 41. 9 Benedik Metod, Kapucinski samostan s cerkvijo sv Ane, Celje-Skofja Loka 2008, p. 31-42. 10 Marin Marko, Škofjeloški pasijon (signum temporis) [w:] Škofjeloški pasijon. Diplomatični prepis. Ljubljana 1999, p. 197. 21 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 on March 13,1700. He completed his studies of philosophy in Celje and Maribor, and theology in Ljubljana. He spent 49 years in the order.11 SLPP is considered the oldest extant dramatic text in Slovenian language with some additions in latin and german language and with director remarks. It is a unique testimony of the medieval - Baroque dramatisation and of the standard language of the day. The SLPP was initially untitled. It was only the piety which has a name - the Good Friday procession. It was this folk piety that inspired the dramatic text and its name. The name SLPP was written down for the first time in Koblar's edition of the Skofja Loka Passion Play facsimile in 1972.12 Historical depiction of the Škofja Loka Passion Play. Boris Kobe, 1967, oil on canvas. The collection of Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana, photo Tihomir Pintar. 11 Benedik Metod, Ob odkritju spominske plošče patru Romualdu Lovrencu Marušiču (1676-1748), 21. marca 1997 [w:j "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 20. 13 Ogrin Matija, Oče Romuald, Škofjeloškipasijon, Znanstvenokritična izdaja, Celje 2009, introduction. lože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA HISTORY OF RESEARCH The ŠLPP has so far been published in four book editions. The first to publish the entire transcription of the ŠLPP together with an introductory review of the history of Passion processions was Josip Mantuani. His work was published in the journal Carniola VII - VIII, 1916/17. The second scholar dealing with the ŠLPP was France Koblar. He published the ŠLPP facsimile together with an accompanying study in 1972. The edition was intended to celebrate the 250th anniversary of the first performance, wherein the author took the year 1721 as the year of the occurence of the ŠLPP. The third edition of the ŠLPP was prepared by Jože Faganel and Primož Simo-niti. It was published in the Kondor collection in 1987 and reprinted and published again in 1999.13 The fourth and so far the most comprehensive and extensive scholarly critical edition of the ŠLPP, consisting of 431 pages was prepared by dr. Matija Ogrin with colleagues from the Institute for Slovenian Literature and Literary Studies at ZRC SAZU in 2009. This edition has another special feature: in addition to the printed version it is also published electronically, and is available free of charge at the web address http://nl.ijs.si/e-zrc. APPEARANCE The ŠLPP is a handwritten book or codex in the size of 19,7 cm x 28,4 cm and contains 51 sheets / folios. Its binding is covered in parchment previuosly used for a rent roll of the Loka Estate. The folios are made of several kinds of fine, light and thin paper, produced in north Italian paper mills.14 The text analysis shows that the ŠLPP was written by 6 different hands. The main part of the ŠLPP from Folio 3r to 40v is a uniform work, written by a hand that we ascribe to Friar Romuald. Due to the fact that just the introductory and accompanying guidelines on the staging of the ŠLPP were written by other hands, the text in a paleographic sense can be perceived as completely uniform. It was recorded in a single, perhaps intermittent but unvarying process of writing. Given that the entire text practically does not contain any errors, which could be ascribed to the process of recording, we conclude that it was transcribed from different templates or versions of the Passion play. It was only later that there appeared a certain fragmentation in the initially uniform manuscript, mainly in the form of some later-hand additions and other interventions such as pasted or cut / torn out sheets and similar.15 13 Ogrin Matija, Oče Romuald, Škofjeloški pasijon, Znanstvenokritična izdaja, Celje 2009, p. 325-326. 14 Ogrin Matija, Vprašanje tradicije Škofjeloškega pasijona. Ekdotična perspekiva [w:] "Slavistična revija" 2008, no. 56, p. 291. 15 Ogrin Matija, Oče Romuald, Škofjeloški pasijon, Znanstvenokritična izdaja, Celje 2009, p. 333- 23 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 THE DATE OF THE SLPP AND THE BEGINNING OF THE PROCESSION IN SKOFJA LOKA The creation of the SLPP and the beginning of its staging has until recently been dated to 1721, a year recorded in Folio 2r. New analyses have revealed that the Folio 2r was written separately from the main text and was only subsequently pasted into the Codex, which is why its date cannot be applied to the entire manuscript. The analysis of the introductory legal provisions and of the text as a whole reveals that the SLPP was neither composed nor premiered in the year 1721, but was being annually staged prior to this. The extant documents, especially the letters of invitation, with which the procession leader invited people to participate in the procession, is clear evidence that Friar Romuald was staging the Passion procession already in 1715. -L r' L> l/ui n ij, fi M. £ tj&ivt „if —I., J lrt.j)t„ ii"fT*iri'^1* r' "/' ■¿¿tuijL aw .4 j> ^ tIs Si. Muw^Lk«.' iJ -'J jAi^i»»-»-. *-»"^ Ji^*. ^ - J'S A- 4ut> mi'i^h," ti^t^U^vi .-¿J— sTr p i Liiut «jtuJ ji.' P jtpj^Xt. '.si- „,„, .i mJ«, Mwiki -ft %, Wft-jif.; J . utii t'-' ■ —»-. —: i..» r^H^t-m ■ f J» J«s Jjfc fc ^¿J A letter of invitation of father Romuald on his procession from April 9,1715, photo: Marko Zaplatil. The oldest surviving letter of invitation to the Passion procession in Skofja Loka was written by Romuald's predecessor and dates to 1713. This is clear evidence that the Passion procession in Skofja Loka was at that time already an established event, having been performed in Skofja Loka in the Slovenian language even before the arrival of Friar Romuald. The beginnings of the Passion play tradition are unknown and lost in the darkness of the preceding decades. The letter mentions as many as 16 scenes, which were very picturesque and baroque or 334. lože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA even earlier medieval in character. The high number of scenes, particularly their picturesque and symbolic nature that incorporates medieval and Biblical motifs, are characteristics of the early Passion plays of the 17th and early 18th centuries. However, after 1720 the Capuchin authorities demanded that the Passion plays should be limited to the scenes of the Passion of Christ according to the Gospels. The Passion plays were accordingly made shorter. Friar Romuald wrote the main text of the ŠLPP in 1715 and later added to it. It is not possible to reconstruct the original 1715 version. It must in places have been similar if not the same as the surviving text, but most certainly it was more picturesque and contained even more scenes. The time span in which Romuald wrote, re-wrote, added and finally concluded his Passion play, extends from 1715 to 1727. The version surviving to this day, with 13 scenes, was presumably created as late as 1727 when Romuald last edited the text. Friar Romuald that year either left Škofja Loka or transferred his role of a procession leader to someone else. On that occasion, he meticulously transcribed the manuscript and added instructions for future performances so as to help his successor. Thus the public announcement of the procession for the following year, 1728, was already written by a different hand, most certainly by a new procession leader whose name is unknown. It must have been him who had all the texts bound into a codex sometime between 1728 and 1730. Afterwards, up to the mid-18th century, several different hands added to the Codex and these later insertions already respected the newly cut edges of the book.16 STAGING OF THE ŠLPP IN THE PAST AND IN PRESENT DAYS In the 18th century, the Loka Passion procession was performed annually. Along with similar processions of that kind, it was part of the penitential observance of Good Friday, thus representing an important part of spiritual preparation of people for Easter. By featuring Christ's suffering in a very dramatic way, they clearly aimed at people's recognition of the fatality of sin, their repentance and final betterment. However, after 1767 the Passion procession in Škofja Loka ceased to be performed, being abolished by Karel Mihael Attems, the Archbishop of Gorizia (1752 - 1774) for its inappropriateness and »almost obscene scenes«.17 From 1767 until the first quarter of the 20th century, there were no performances of the Passion play. It was staged again more than a century and a half later, on the occasion of the Craft-Industrial Exhibition in Škofja Loka in 1936, by Tine Debeljak, with the assistance of the director Pavel Okorn. However, it 16 Ogrin Matija, Oče Romuald, Škofjeloški pasijon, Znanstvenokritična izdaja, Celje 2009, p. 350- 351; 354, 406-408; Ogrin Matija, Tri stoletja pasijonskega izročila, "Pasijonski doneski" 2016, no. 11, p. 79-85. 17 Benedik Metod, Izhodišča Škofjeloškega pasijona, "Pasijonski doneski" 2006, no. 1, p. 28, 35. 25 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 was not performed in the form of a procession along the streets and squares of the medieval town, but as a theatrical performance in the courtyard of the Škofja Loka town school. Here a mighty stage, with an area of 200 square metres was set up, surrounded by a backdrop representing the medieval town which was created by Bara Remec. The performances, which took place successively from July 12 to 16 and in which 165 amater actors from Škofja Loka and the surrounding villages took part, were attended by more than 5000 spectators.18 The second world war prevented further stagings of the ŠLPP. After the war, staging was absolutely impossible due to the then communist regime in our country. The conditons changed after 1991 when Slovenia became an indépendant state and embarked on the path of gradual democratization. Nevertheless, it took several years before the conditions for its staging were ripe. Thus, the entire ŠLPP in its original form was re-staged in 1999, and then again in 2000, 2009 and 2015. Due to the complexity of its staging, it has been determined that the event should take place only every six years. Modern performances closely follow the script written by Friar Romuald, though the number of the scenes increased from 13 to 20. Romuald's Passion play contained 13 scenes: 1 Paradise, 2 Death, 3 The Last Supper, 4 Samson, 5 Sweating Blood, 6 Flagellation, 7 Coronation, 8 Hieronymus, 9 Ecce Homo, 10 Christ on the Cross, 11 Mother of Sorrows / Seven Sorrows of Mary, 12 The Arc of the Covenant, 13 The Holy Sepulchre. At the re-staging in 1999, the then director Marjan Kokalj, due to the practical feasibility on the platforms and in order to improve the understanding of the Play by the modern spectator, added a foreplay and made some cuts in the scenes. The result was 20 (out of 13) scenes: 1 Paradise, 2 Death, 3 Hell, 4 Guilds, 5 Entering Jerusalem, 6 The Last Supper, 7 Samson and Sweating Blood, 8 Judas and the Judgement, 9 Herod, 10 Flagellation, 11 Coronation, 12 Hieronymus, 13 Ecce Homo, 14 Two Robbers, 15 Stations of the Cross, 16 Crucifixion, 17 Mother of Sorrows, 18 The Arc of the Covenant, 19 The Holy Sepulchre, 20 Music Band. All the subsequent stagings have followed this classification.19 The founder and preserver of the ŠLPP used to be the Fraternity of the Holy Corpus Christi which was founded at St. Jacob church in Škofja Loka in 1634.20 It was at their initiative that Capuchins in Škofja Loka accepted the task of regularly organising the Passion procession on Good Friday. As an order bound to poverty, the Capucins did not have the means of their own to prepare a procession. Thus 18 Florjančič Alojzij Pavel, Kronologija uprizarjanj [w:] Škofjeloški pasijon 2009, Škofja Loka 2014, p. 189; Planina France, Škofjeloški pasijon 1936 (ponatis), "Pasijonski doneski" 2016, no. 11, p. 105. 19 Kokalj Marjan, Režija Škofjeloškega pasijona v širšem smislu [w:] "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 117; Golob Milan, Pasijonskipaberki [w:] Pasijonski doneski 2016, no. 11, p. 17-18. 20 Štuld France: Drobižki k Škofjeloškemu pasijonu, "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 107. 26. lože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA the Fraternity of the Holy Corpus Christi provided the necessary funds, while Capuchins took over the entire organisation of the procession and made sure that the event was carried out in an appropriate and decent manner.21 In accordance with an agreement of successor rights between the Capuchin Monastery and the Municipality of Škofja Loka, the production role that once belonged to the Fraternity of the Holy Corpus Christi (abolished due to the Josephine Reforms in the late 18th century) was transferred on the Škofja Loka Municipality. The Municipality as the producer of the ŠLPP today, apart from providing a formal, legal and financial framework, is also responsible for establishing a technical committee which appoints a director and a production manager and monitors the preparations for the project. The bearers and practitioners of the ŠLPP are the residents of Škofja Loka and the nearby villages who are preserving the Passion play heritage as individuals, families, local communities, associations, groups and cultural institutions. The most important role belongs to the heads of amateur theatre groups who as a rule are the most respected persons in their local communities. During preparations for the project they cooperate closely with the each-time director and in the non-Passion period they are in charge of maintaining permanent ties between the actors and the other participants in a particular vilage. Today the ŠLPP, similarly as in Romuald' time, is still performed during Lent and Easter time and takes place along the streets and squares of the medieval town of Škofja Loka whose architecture provides the best theatrical backdrop. The only illumination are lamps and torches, the only artificial scenery are stationary platforms with the seats for spectators, portable platforms carried by the bearers on which the scenes are enacted and similar platforms pulled by horses. The order of the scenes remained the same as it was in Romuald's time, either. The scenes follow each other with a few minutes' delay. Each scene is enacted at each of the four different locations of the town where there are the platforms with the seats for the spectators. Accordingly, at each of those four venues the entire Passion play can be seen, as one scene after another is being enacted in front of the audience and then proceeds to the next one. Spoken texts are accompanied by music and singing as well as by the sound effects produced by the Flagellants and Cross Bearers, while the accompanying meditations explain the forthcoming scenes.22 Last year's (2015) staging involved 958 performers, of them 369 women and 589 men. The actors had 106 spoken and 8 prominent silent roles; there were 64 horsemen, 41 horse guides, 100 Adam's children, 53 hermits, 55 penitents, 12 21 Benedik Metod, Izhodišča Škofjeloškega pasijona, "Pasijonski doneski" 2006, no. 1, p. 33. 22 Kokalj, Marjan: Uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 1999 [w:] Škofjeloški pasijon. Diploma- tični prepis. Ljubljana 1999, p. 242. 27 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 grenadiers, 10 dragoons, 58 members of guilds and fraternies, 234 choral singers, 9 solo singers, 17 band musicians, 10 drummers, 171 bearers of the platforms etc. However, the residents of the entire town centre regularly participate in the event, by putting lit candles on the windows of their houses. KEEPING »PASSION VITALITY« DURING »NON-PASSION« YEARS There are several associations as well as individuals in Skofja Loka who are concerned with preserving the SLPP heritage also during »non-Passion« years. They prepare activities, important for keeping »Passion vitality«. Here belong the SLPP Days, organised annually during Lent / Easter time and which, besides other events, are primarily characterized by expert meetings and lectures on the topic of the SLPP; the Skofja Loka Museum Society annually publishes a comprehensive periodical publication Passion Journal; there are several photographic exhibitions at home and abroad; throughout the year, there are numerous evenings and concerts of Passion music; in the Capuchin Monastery there is a permanent exhibition of the SLPP with a possibility of seeing the original manuscript, which is kept in the Capuchin library. LEGAL AND FORMAL FRAMEWORK OF PROTECTION THE LIVING HERITAGE OF THE SLPP In the past decade, a lot of efforts were put in preparing the legislation necessary for the preservation of the SLPP and keeping it as an element of living heritage. In 2007, The Municipality adopted a Decree on Staging the SLPP,23 which regulates its permanent staging in a procession form, within the town centre of Skoja Loka, during Lent / Easter time. In 2008, the SLPP was inscribed in the Register of Living Cultural Heritage of the Republic of Slovenia at the Ministry of Culture RS.24 In 2012, The Government of the RS declared the SLPP Intangible Cultural Heritage of National Importance, with a view to ensuring its public accessibility and its transmission from generation to generation as well as to maintain the protected elements in accordance with the promulgation decree.25 The most important step towards preservation and safeguarding of the SLPP heritage was achieved on the 11th session of the Intergovernmental Committee for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage, which took place in Adis Abeba Ethiopia from November 28 to December 2. On this conference the SLPP was successfully inscribed on the Unesco Representative list of Intangible Cultural 23 Uradni list Republike Slovenije, no. 109, 30.11.2007, p. 15036. 24 http://www.mk.gov.si/fUeadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rkd-08-629-001-p.pdf (access 16.1.2017); http://www.zkds.si/filelib/Pasijon.pdf (access 16.1.2017); http://www.nesnovnadediscina.si/sl/skofjeloski-pasijon (access 16.1.2017). 25 Uradni list Republike Slovenije, no. 56, 23.7.2012, p. 5800. 28. lože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA Heritage. This was the historic success not only for Škofja Loka but also for the Republic of Slovenia, because this is the first Slovenian inscription on the Unesco representative list. LAST AND FUTURE PERFORMANCES The last staging of the ŠLPP was in 2015. There were eight performances, from March 21 to April 12, and it was visited by 23.000 spectators altogether. The next staging will be in 2021 and it will coincide with the Europassion Association Congress which will be held in Škofja Loka at that time. REFERENCES: Avguštin Cene, Škofja Loka. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Maribor 1988. Benedik Metod, Kapucini kot pomemben dejavnik v oblikovanju duhovne podobe slovenskega naroda v 17. in 18. stoletju, „Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 11-18. Benedik Metod, Ob odkritju plošče patru Romualdu Lovrencu Marušiču (1676-1748), 21. marca 1997, „Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 19-21. Benedik Metod, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane Škofja Loka, Celje-Škofja Loka 2008. Benedik Metod, Kapucinski samostan [w:] Škofja Loka čas pasijona. Katalog razstave, Škofja Loka 2015, p. 34-37. Benedik Metod, Kristusovo trpljenje v kapucinski duhovnosti, "Pasijonski doneski" 2015, no. 10, p. 35-42. Benedik Metod, Izhodišča Škofjeloškega pasijona. "Pasijonski doneski" 2006, no. 1, p. 25-36. Blaznik Pavle, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Škofja Loka 1973. Florjančič Alojzij Pavel, Kronologija uprizarjanj [v?:] Škofjeloški pasijon 2009, Škofja Loka 2014, p. 184-201. Golob Milan, Pasijonskipaberki, "Pasijonski doneski" 2016, no. 11, p. 15-26. Hančič Damjan, Klarise na Kranjskem, "Gradivo in razprave" 2005, no. 26. Kokalj Marjan, Režija Škofjeloškega pasijona v širšem smislu, "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 115-166. Kokalj Marjan, Uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 1999 [w:] Škofjeloški pasijon. Diplomatični prepis, ed. Aleš Berger, Ljubljana 1999, p. 239-244. Kosi Matjaž, Začetki Škofje Loke in freisinški škofje kot ustanovitelji mest. "Blaznikov zbornik / Festschrift fur Pavle Blaznik. Zbirka Loški razgledi" 2005, no. 11, p. 83-110. Kovač Primož, Ustanovitev kapucinskega samostana v Škofji Loki, "Loški razgledi" 1993, no. 40, p. 39-58. Marin Marko, Škofjeloški pasijon (signum temporis) [w:] Škofjeloški pasijon. Diplomatic«/ prepis, ed. Aleš Berger, Ljubljana 1999, p. 192-207. Ogrin Matija, Vprašanje tradicije Škofjeloškega pasijona, ekdotična perspektiva, "Slavistična revija" 2008, no. 56, p. 289-304. 29 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 Ogrin Matija, Oče Romuald: Škofjeloškipasijon. Znanstvenokritična izdaja. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Celje-Ljubljana 2009. Ogrin Matija, Tri stoletja pasijonskega izročila. K vprašanju začetkov Škofjeloškega pasijona, "Pasijonski doneski" 2016, no. 11, p. 79-86. Planina France, Škofjeloški pasijon 1936 (ponatis), "Pasijonski doneski" 2016, no. 11, p. 105-112. Stukl France, Drobižki k Škofjeloškemu pasijonu, "Loški razgledi" 1999, no. 46, p. 105-114. Uradni list Republike Slovenije, no. 109, 30.11.2007, p. 15036. Uradni list Republike Slovenije, no. 56, 23.7.2012, p. 5800. INTERNET SOURCES Register enote žive kulturne dediščine - Škofjeloški pasijon http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/ Rkd-08-629-001-p.pdf (access 16.1.2017). Živa kulturna dediščina Slovenije - Škofjeloški pasijon http://www.zkds.si/filelib/Pasijon.pdf (access 16.1.2017). Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine - Škofjeloški pasijon http://www.nesnovnadediscina.si/sl/skofjeloski-pasijon (access 16.1.2017) ŠKOFJELOŠKI PASIJON - PROCESSIO LOCOPOLITANA Povzetek Škofjeloški pasijon je spokorna procesija Velikega Petka, ki se je prirejala v Škofi i Loki. Njeno besedilo je v Loškem kapucinskem samostanu napisal pater Romuald (Lovrenc) Marušič (1676-1748) iz Štandreža pri Gorici. Velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Nastanek Škofjeloškega pasijona in začetek njegovega uprizarjanja je bil doslej umeščen v leto 1721. Nove analize so pokazale, da se pasijon leta 1721 ni šele začel uprizarjati, tudi ni bil tedaj napisan, temveč je bil že pred tem časom redno uprizarjan vsako leto. Pater Romuald je glavno besedilo Škofjeloškega pasijona napisal leta 1715 in ga potem izpopolnjeval vse do leta 1727. Danes znano obliko s 13 podobami je Škofjeloški pasijon dobil ob zadnji redakciji leta 1727, ko je pater Romuald zapustil Škofjo Loko oziroma predal vodenje Pasijona v druge roke. Loška pasijonska procesija se je v 18. stoletju uprizarjala vsako leto, vse do ukinitve leta 1767. Od druge polovice 18. stoletja pa do prve četrtine 20. stoletja ni bilo uprizoritev. Odrsko uprizoritev je leta 1936 pripravil dr. Tine Debeljak, 30 Tože Štukl, THE ŠKOFJA LOKA PASSION PLAY - PROCESSIO LOCOPOLITANA nadaljnje uprizoritve pa je preprečila 2. svetovna vojna. V povojnem obdobju in tudi kasneje so bile razmere za uprizarjanje Škofjeloškega pasijona povsem neprimerne. Tako je bil Škofjeloški pasijon v izvirni obliki v celoti uprizorjen šele leta 1999 in potem ponovno 2000, 2009 in 2015. Škofjeloški pasijon se še danes enako kot v Romualdovem času odvija v postno velikonočnem času po ulicah in trgih starodavnega mesta Škofje Loke, s to razliko da si današnje uprizoritve sledijo na vsakih 6 let. Nosilci in izvajalci Škofjeloškega pasijona so prebivalci Škofje Loke in okoliških vasi, ki pasijonsko dediščino ohranjajo na ravni posameznikov, družin, lokalnih skupnosti, društev, skupin, šol in kulturnih ustanov. Zadnja uprizoritev Škofjeloškega pasijona je bila izvedena v letu 2015. Od 21. marca do 12. aprila 2015 je bilo izvedenih 8 pasijonskih predstav, ki si jih je skupno ogledalo 23.000 obiskovalcev. Naslednja uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo leta 2021, istočasno pa bo v Škofji Loki potekal tudi kongres združenja Euro-passion. Jože Štukl Mag. of Archaeology Museum counselor Official representative ofškojja Loka Municipality in Europassion Society The Škofia Loka Museum, Grajska pot 13, 4220 Škofia Loka, Slovenija Detajl Iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015. Foto: Patrlclja Belak 'il I t A rlit li l' L*(t)1hA tr.MJ/t C • ■ ~ l KM - *<£' ilt CJ*a»7»*, f /:/ VHtMjtiilkmm. „apal* r talil ulr trvji - tAMiOfVt. ttA S A ft*iO** l&COrtHJTA&A rtUsftpntiliimtH frfsfij? i/HfOrlvUcf fmJ/ma iAar*t; ilfMhM I Uf - IIytiv jr frfini^ otMal>]>jfllMC.l Aver z ilustrirane poštne dopisnice iz leta 2009. Reverz ilustrirane poštne dopisnice iz leta 2009. Ob ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona leta 2015 smo filatelisti pripravili filatelistično razstavo z naslovom »Krščanstvo«. Turistično društvo Škofja Loka je izdalo osebno poštno znamko in razglednico, Občina Škofja Loka pa več razglednic, tako da smo filatelisti lahko pripravili dve maksimum karti. Maksimum karta (MC) je razglednica z nalepljeno znamko na averzu in uničena z odtisom poštnega žiga. 113 PASIJONSKI DONESKI 2017112 it itciru (nirtirvtii. i Jen SbvrtUjJZ&Z* ,J,i jjT. .«o um., VLVl.C^lt^M^.I i tj jA-f Ce/i Jj diil.jSArt, MC z delom teksta Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald (Lovrenc) Marušič. Razglednico je izdala Občina Škofja Loka (oblikovanje: Barbara Šušteršič in Jure Miklavc, foto: Jure Nastran), osebno poštno znamko, uničeno z dnevnim žigom pošte v Škofji Loki, je izdalo Turistično društvo Škofja Loka, foto: Marko Pleško. Irv.l- MC z motivom Kristusa, ki je padel pod težo križa. Vsi podatki o avtorjih MC so identični kot na prejšnji sliki, z eno izjemo, da je osebna poštna znamka uničena z odtisom priložnostnega poštnega žiga z datumom 27. 3. 2015, ob prvi uprizoritvi pasijona na Veliki petek. Kartica (podobica) z odtisom priložnostnega poštnega žiga in motivom Kristusa, ki na svojem križevem potu (IX. postaja križevega pota) tretjič pade pod težo križa. • ! !> Priložnostni ovitek z logotipom Škofjeloškega pasijona, tiskom pasijonskega prizora, osebna poštna znamka in odtis priložnostnega poštnega žiga iz leta 2015. Ovitek in poštni žig je izdala Pasijonska pisarna, foto Jana Jocif, osebno poštno znamko je izdalo Turistično društvo Škofja Loka, foto Marko Pleško. 114 Janez Cerkvenik, MOTIV KRIŽA V FILATELITI Hotno homru hcmo Por aspera ad astra Nema pr cehu ta in patrla Ob filatelistični razstavi v Sokolskem domu je bila tudi razstava tapiserij križevega pota - 14 postaj in Kristusovo vstajenje od mrtvih, delo g. Radovana Rakovca (Zgornje Bitnje). Za to priložnost je g. Ra-kovec pripravil zanimive kartice. Iz ene izmed njih smo filatelisti naredili filatelistični eksponat z znamko in dvema odtisoma priložnostnega in dnevnega poštnega žiga. Na poštnem okencu na Trati je bil v času pasijonskih uprizoritev leta 2015 na razpolago tudi t.i. strojni žig. S tem žigom je žigosana ilustrirana dopisnica z motivom razpela in v ozadju Mestni trg v Škofji Loki. Avtor dopisnice je filatelist g. Franček Romih, član Filatelističnega društva Portorož. Snemanje Jezusovega trupla s križa je motiv na razglednici kranjskega slikarja I. Layerja. Križa obeh razbojnikov, ki so ju križali skupaj z Jezusom, imata pogosto obliko grške črke »tau«. Te vrste križ se imenuje tau križ ali križ sv. Antona Puščavnika. 115 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Zamtraka Evrope Sv Oni In Metod Artor itaofitr Ps»*,\'«l ZiuncC« C BumB|C Po Kristusovem vstajenju in vnebohodu so Jezusovo delo (širjenje krščanske vere) po svetu nadaljevali njegovi apostoli, njihovi učenci, misijonarji. Pričevalcem, oznanjevalcem božje besede in zavetnikom Evrope, sv. Benediktu iz Nursije v 6. stoletju, bratoma sv. Cirilu in sv. Metodu v 9. stoletju in sv. Brigiti Švedski v 14. stoletju (te tri je kot sozavetnike Evrope proglasil papež Janez Pavel II.), je bil križ svetilnik na njihovi poti širjenja Jezusovega nauka po Evropi, kar je motiv na ikoni Paskvala Zuanella iz Benečije na MC, ki jo je izdal leta 2009 Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta ob odprtju filatelistične razstave »Sveta Ciril in Metod«. Astfcl pravotlnM kaprica Svojevrsten spomenik pravoslavja je v Sloveniji ruska kapelica na prelazu Vršič ob ruski cesti. Ob 100-letni-ci njene postavitve (1916 - 2016) sta pošti Slovenije in Ruske Federacije izdali priložnostni ovitek, priložnostno znamko in priložnostni poštni žig. Na obeh stolpičih cerkvice sta ruska križa, kar pa sta naročnik in oblikovalec spregledala, tako, da imata stolpiča na ovitku latinski križ. Na sliki je priložnostni ovitek, seri- h ...................... ¡^......__ ja dveh znamk in priložnostni poštni , ^"['H f žig, ki jih je nemška pošta izdala leta 1961 za evangeličanski dan v Nemčiji. Na tisku ovitka in na obeh znamkah je prikazan jeruzalemski križ. Jeruzalem- _ . ski križ sestavljajo štirje »tau« križi, ki /gr^L!^ se s svojimi daljšimi kraki stikajo in pri tem oblikuj ej o tako imenovani kladi- B E RL [ N 19 61 vasti križ. Ta, sredinski križ, je simbol Stare zaveze, manjši križi med kraki velikega pa simbolizirajo Novo zavezo, štiri evangelije oziroma štiri evangeliste. 116 Janez Cerkvenik, MOTIV KRIŽA V FILATELITI Na sliki je prikazana MC z motivom Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Zanimivost naslovnice te knjige je, da ni nikjer križa, največjega simbola krščanstva. Nasploh lahko filatelisti ugotavljamo, da ni do danes, ko sta PTT podjetje nekdanje Jugoslavije in Pošta Slovenije izdali precej znamk na temo protestantiz-ma, niti na eni od teh znamk upodobljen križ, temveč le svetne zasluge slovenskih protestantov (Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastijana Krelja) za pisano slovensko besedo, s katero so oznanjali božjo besedo vsem Slovencem. Skrajni čas bi že bil, da se predstavi slovenske protestante kot duhovnike, zlasti pridigarje, tudi na poštnih znamkah, ki so Biblijo razlagali Slovencem v maternem jeziku. 'fJRUi; "s? mm [tartflv :> k-.vf hv arjun mapd Qwi of Arms of Frederic Baraga For hi; n^Ln tltae (NU.v, EST NECES5AHLTM: ON£ THING 15 K ECESSAflV foQfflp Jfadaf Khtf Vffi H.i^lvr Mil Jnrfm L I kf ftinvd Mulfer ue part nirrf lH Ihri drJiii1fc*F fcff DlilW Em* cwfcMrnrMninfiM tfmolfcWSfeCtaioifciiilllliMil nkrAM t,ii Mjrn thrtw At Fbinro mkHAUt Maria iljiLy TV rilff Kfllfs M «V flfl M1 Iftf inslrummh ri CiinsTi Md hri™ TJv pntf ultKb M^'l hrarl at ifuF jnJ [Iff lir* 1-1 lyThUfilri Fur trfWclfcdHl >1«"'h::"lt; aptvar w nrfC Md m Kit bmm («If « tW w d FAITH. HOPf CHARITY: ilr if« it, .rvhr. frii tir hi.r.T Fk*fk &IMM liinl ill lih In FAITH. HOPE. Oli CHAPITY Na sliki je v seriji znamk -znamenite osebnosti, Pošta Slovenije leta 1997 izdala znamko s portretom škofa Friderika Ireneja Barage. Škofovski grb misijonarja, slovničarja in škofa severnoameriških Indijancev F. I. Barage (1797 - 1868), ki je na poti kano-nizacije, z drugimi insignijami, se nahaja v arhivu v Marquettu, kjer je Baraga domoval, delal in je tudi pokopan. Poleg križa je na kartici vidno tudi njegovo škofovsko geslo »Unum est necessarium« (samo eno je pomembno) in to je bilo bistveno za škofa Barago, ljubezen do Boga in do bližnjega. Za ameriške Indijance je bil Baraga duhovnik, zdravnik, jezikoslovec, pisatelj in še kaj. 117 PASIJONSKI DONESKI 2017112 DEI VOLUl ITATEM FACERE I Pošta Slovenije je leta 2008 izdala ovitek prvega dne, priložnostno znamko in priložnostni žig v seriji znamk - znamenite osebnosti v čast dr. Alojzija Šuštarja (1920 - 2007), ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, častnega meščana mesta Ljubljane, nosilca zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije, tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc s sedežem v St. Gallnu (Švica) in resničnega povezovalca med Cerkvijo in oblastjo v mladi slovenski državi. Neprecenljiv je bil njegov prispevek za mednarodno priznanje »odcepljene« Slovenije leta 1991/92 tako pri Svetem sedežu kot pri najvplivnejših cerkvenih dostojanstvenikih po Evropi in v ZDA. Njegovo škofovsko geslo je bilo »Božjo voljo spolnjevati« in v duhu tega gesla je storil prve korake k spravi v Kočevskem Rogu, ko je s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom izmenjal pozdrav miru. Žal smo Slovenci danes še bolj razklani, ker po besedah govorca v Dražgošah (8. 1. 2017) nekdanji partizani sprave sploh ne potrebujejo, čeprav so bili med borci NOB tudi po večini verni slovenski fantje in možje. Spravo potrebujemo mi vsi Slovenci in naši zanamci. Na koncu tega prispevka je potrebno predstaviti še katoliško Cerkev, zlasti s pogledom dandanašnjega katoličana. Prvega papeža je postavil sam Jezus Kristus in sicer apostola Petra, ribiča na Genezareškem jezeru, ki je imel obilo težav z rimsko oblastjo, zlasti v času cesarja Nerona (v letih 54 - 68), ki je preganjal kristjane. Šele cesar Konstantin je leta 313 z milanskim odlokom razglasil versko svobodo za kristjane. Žal je rimski imperij začel pokati po šivih svojih meja, ko so se začeli premiki in vpadi različnih narodov po Evropi. Zgodnji srednji vek je tudi v Cerkvi 118 Janez Cerkvenik, MOTIV KRIŽA V FILATELITI pustil že opisane razpoke, prvo vil. stoletju in drugo v 16. stoletju. Cerkev je bila vse do današnjih dni kot najštevilnejša svetovna religija vedno vpeta v vsa svetovna zgodovinsko -politična dogajanja tudi med I. in II. svetovno vojno. Posebno zadnji papeži od Pija XII. dalje (leta 1939) so pustili velik pečat, zlasti Janez XXIII. (sklical II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofi) o in umestil prvega nadškofa msg. Antona Vovka), Pavel VI. je dokončal II. vatikanski koncil, sledil je pontifikat Janeza Pavla I., ki je trajal le 33 dni, in leta 1978 je svoj pontifikat začel poljski kardinal in krakovski nadškof Karol Wojtyla (1920 - 2005), ki si je izbral ime Janez Pavel II. V času pontifikata se je poljski papež srečal z več kot 150 predsedniki držav in vlad po celem svetu, kar je imelo močan vpliv na naslednje dogodke: ♦ leta 1989 padec berlinskega zidu, ♦ razpad komunističnega družbenega sistema v Sovjetski zvezi in vseh državah Varšavskega sporazuma, ♦ združitev Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije v enovito državo, ♦ razpad Jugoslavije, ♦ in navezava stikov Svetega sedeža z najvišjimi predstavniki pravoslavne, anglikanske cerkve, judovske veroizpovedi in islama. Mimogrede, to dejavnost je še bolj poglobil sedanji papež Frančišek, ki je zlasti okrepil sodelovanje z evangeličansko cerkvijo po svetu. Papež Janez Pavel II. je opravil več kot sto potovanj po celem svetu, med drugimi je bil tudi dvakrat v Sloveniji. Prvič je leta 1996 prišel na Brezje, v Ljubljano in Postojno, drugič pa leta 1999 v Maribor, ob razglasitvi škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Poljski papež s slovansko dušo je svoj pravi obraz pokazal tudi januarja leta 1992, ko je Sveti sedež priznal samostojnost in neodvisnost Slo- OČe, potrdi nas v veri! Papež Janez Pavel II. s palico In z razpelom kot motiv na MC, ki jo je izdala Pošta Slovenije leta 1996 ob njegovem prvem obisku v ilianivStožicah. 119 PASIJONSKI DONESKI 2017112 venije in Hrvaške. Prav to priznanje je bilo vzrok, da se je »omehčala« administracija ZDA, ki se je najdlje zavzemala za enovitost nekdanje Jugoslavije. Blok znamk, ki so razporejene v obliki latinskega križa in ga je avstrijska pošta izdala leta 2004 ob katoliškem dnevu srednjeevropskih držav, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske, Madžarske, Slovenije, Slovaške in Češke republike, ko je papež Janez Pavel II. obiskal 100.000 romarjev iz naštetih držav v romarskem svetišču Mariazell na avstrijskem Zgornjem Štajerskem. ' ■ A*"»'"J ; _r ÖSTERREICH , ; Za zaključek Filatelisti oblikujemo vsako filatelistično razstavo s filatelističnim gradivom tako, da se na čim bolj izviren način predstavi rdeča nit zgodbe, kot je v našem primeru križ, simbol krščanstva, ki je največkrat prikazan prav v Škofjeloškem pasijonu. Viri in literatura Benedik Metod: Razgled po zgodovini cerkve (Poslovenil in dodal slovensko cerkveno zgodovino ), Mohorjeva družba, Celje, 1984, Rupert Matthews: Papeži, Odgovori na vsa vprašanja, Cankarjeva založba, 2016, Smith Huston: Svetovne religije, Založba Obzorja, Maribor, 1996, Katalog, Skofja Loka Čas pasijona, Loški muzej, Skofja Loka, 2006, Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011, Perko Franc: Verstva v Jugoslaviji, Mohorjeva družba, Celje, 1978, Fock I. Mihael: Sveta dežela Zlati Jeruzalem, Filatelistična zveza Slovenije, Ljubljana, 2011, Krajnc Silvin: Sveta dežela, Mohorjeva družba, Celje, 1980, Velikanje Martin: Slovenika, Katalog poštnih znamk, celin in doplačilnih znamk, 2014. 120 DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Koncert zbora Consortium musiaim na Romualdovem dnevu, v soboto 23. aprila 2016, v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona 2016. Izvedli so delo Andreja Mlssona - Slovenski vojni reguiem. Foto: Aleksander Igličar Recital Tomaža Hostnika, Križu pot, spremljal ga je Jernej Hostnik na kromatični harmoniki. Pasijonski večer 12. marca 2016 v Stari Loki. Foto: Aleš Jezeršek Iasijonski razgledi Okrogla miza o tristoletnem Izročilu Škofjeloškega pasijona. Dr. Matija Ogrin, dr. Metod Benedik, povezovalec Alojzij Pavel Florjančlč, dr. Monlka DeželakTrojar. Foto: Aleksander Igličar Aleksander Igličar, Agata Pavlovec, Katja Štucin DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2016 Dnevi Škofjeloškega pasijona 2016 so se pričeli v petek, 11. marca 2016, s predstavitvijo zbornika Pasijonski doneski 2016/11 v Sokolskem domu. Osrednja vsebina predstavitve je bil pogovor o tristoletnem izročilu Škofjeloškega pasijona, v katerem so sodelovali dr. Metod Benedik, dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar. V kulturnem delu večera je Tomaž Hostnik ob spremljavi harmonikarja brata Jerneja Hostnika prebral svoj avtorski Križu pot, ki je zapisan v suškem narečju. Križu pot je zapisan ob postajah Križevega pota, ki ga je v zanj značilnem slogu v les urezal umetnik Peter Jovanovič, in je objavljen v Pasijonskih doneskih 2016/11. Pasijonski doneski 2016/11 so posvečeni osemdeseti obletnici uprizoritve Škofjeloškega pasijona 1936, ki ga je priredil in na oder za sedanjo osnovno šolo Škofja Loka-mesto postavil dr. Tine Debeljak. Po predstavitvi je bilo odprtje petih tematskih razstav, ki so bile na ogled do 30. marca 2016: Peter Jovanovič - Križev pot: Za Petra Jovanoviča je značilna ljudska ekspre-sivnost. Likovni prostor lesenih reliefov gradi z jasnimi volumni trdih in mehkih oblik, med katerimi izstopajo človeške figure, ki s svojo anatomsko nepravilnostjo in perspektivičnimi zasuki dajejo značilne dramatične poudarke. Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka je ob tej priložnosti v omejeni nakladi izdalo ličen katalog razstave (Memorabilia Locopolitana 25), v katerem so Jovanovičeve podobe, pospremljene z verzi Hostnikove pesnitve. Janez Plestenjak - Risbe s Škofjeloških pasijonov: Janez Plestenjak se je že ob prvi uprizoritvi ŠP leta 1999 odločil, da bo v risbi beležil pasijonsko dogajanje. Vse risbe, ki so bile na ogled, so nastale na licu mesta. Vizualno pripoved avtor zgosti v nekaj nemirnih potez z risalom, sledi ustvarjalnemu navdihu in tako ohranja svežino in neposrednost zapisa. Tone Mlakar - Znamenja: Tone Mlakar je predstavil ciklus barvnih in črno--belih fotografij, na katerih so motivi cerkva, razpel s križanim Kristusom, kapelic in cerkvenih pokopališč. S tem se je približal temeljni misli pasijona - Jezusovemu trpljenju in njegovem žrtvovanju. Na Jezusovo smrt opozarja križ, ki je kot motiv in simbol prisoten na večini fotografij. 125 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 Jasmin Suljanovič - Škofjeloški p asij on skozi objektiv fotografa: Jasmin Suljano-vič, član Fotokluba Jesenice, je s fotografskim aparatom zabeležil najbolj slikovite in ključne prizore, skupine nastopajočih in osrednje akterje Škofjeloškega pasi-jona. Na ogled je bilo 21 fotografij, posnetih na Škofjeloškem pasijonu leta 2009. Pasijonski spominki: Okno Loške hiše je neke vrste »izložba« Občine Škofja Loka in kot takšno ob določenih posebnih priložnostih opozarja na dogajanje v Škofji Loki. S tem namenom je bil v postnem času na ogled izbor kakovostnih pasijonskih spominkov, ki jih je leta 2015 izbrala strokovna komisija. V avli Sokolskega doma je bil na ogled predstavitveni film o Škofjeloškem pasijonu snemalca in fotografa Marjana Cerarja. V soboto, 12. marca 2016, je Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka v Stari dekaniji v Stari Loki pripravilo Pasijonski večer 2016 v Stari Loki: poezija Charlesa Peguyja in Križu pot Tomaža Hostnika ob spremljavi harmonikarja Jerneja Hostnika, kar je predstavljeno v posebnem prispevku. Na cvetno soboto, 19. marca 2016, je Prosvetno društvo Sotočje na Mestnem trgu organiziralo Pasijonske delavnice z izdelavo butaric. Na velikonočno soboto, 26. marca 2016, ob 17. uri je bil na 2. programu TV Slovenija prikazan dokumentarni film o uprizoritvi Škofjeloškega pasijona 2015. V soboto, 23. aprila 2016, je bil na Cankarjevem trgu pred loško cerkvijo sv. Jakoba načrtovan Romualdov dan, namenjen popularizaciji Škofjeloškega pasijona pa tudi druženju pasijoncev. Zaradi neugodnega vremena je bil prestavljen v So-kolski dom Škofja Loka. Slovesnost ob obletnici smrti očeta Škofjeloškega pasijona patra Romualda in zaključku dnevov Škofjeloškega pasijona 2016 se je začela z delavnicami in igrami za otroke, ki jih je Občina Škofja Loka pripravila v sodelovanju z Loškimi skavti in s Prosvetnim društvom Sotočje oziroma kiparko Marijo Bizjak. V Kristalni dvorani Sokolskega doma Škofja Loka pa je v okviru osrednje prireditve zbor Consortium musicum pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča izvedel delo loškega skladatelja Andreja Missona Slovenski vojni requiem, ki je bil napisan ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. »Spomin na zadnjo veliko vojno, ki so jo doživeli naši predniki in starši, je zaradi nenavadne, boleče in težke dediščine še vedno zelo živ. To je bil zelo strašen, nedoumljiv čas, ki je mnogo ljudem prinesel neizmerno trpljenje in žalost. Naši pesniki, ki so med vojno umrli na različne načine in na različnih straneh, so se me zelo dotaknili s svojimi verzi o cvetju, rožah in pomladi. V pesmih, ki so jih zapeli France Balantič (1921-1943), Anica Cernejeva (1900-1944), Lojze Grozde (1923-1943), Karel Širok (1889-1942) in Karel Destovnik Kajuh (1922-1944), je veliko ljubezni in lepote. To resnično dediščino miru in ljubezni, ki so nam jo zapustili, sem izbral za slovenski vojni rekviem,« izpostavlja avtor in dodaja: »Z njim vsem umrlim iskreno želim svetlobo večne luči, živim pa globine in širine stvar- 126 Aleksander Igličar, Agata Pavlovec, Katja Štucin, DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 2016 stva. Te pesmi sem uokviril v stare molitve za umrlimi, ki jih iz roda v rod prenaša krščanstvo. V njih so teme večne luči, večnega miru, usmiljenja, odpuščanja ... V izbranih molitvah pa se kot rdeča nit vije napev slovenske ljudske Gozdič je že zelen. Delo končujem z odlomkom iz Razodetja sv. Janeza, njegove znamenite apokalipse, besedila z naslovom Slavje v nebesih: Et requiem non habebant, brez prenehanja so štiri bitja govorila noč in dan, od vselej, za večno: Svet...« Zbor se je izpostavljeno v besedah, v glasbi rahločutno približal občinstvu. V vlogi solistov so bili Lucas Somoza Osterc (bariton), Renata Vereš Klančič (sopran), Klavdija Jarc Bezlaj (violina) in Tatjana Kaučič (klavir). Zbrane so sicer uvodoma nagovorili br. Jožko Smukavec, gvardijan loških ka-pucinov, ki je povedal nekaj besed o Romualdu ter njegovem delu in skupnem poslanstvu, župan mag. Miha Ješe, ki je izpostavil pomen Škofjeloškega pasijona ter se predvsem zahvalil številnim prostovoljcem, brez katerih se uprizoritve ne bi dalo izpeljati. Mag. Matjaž Eržen, vodja pasijonske skupine iz Žabnice, pa je poudaril povezovalno vlogo tega velikega projekta, ki vedno znova združuje in združi številne prostovoljce in očara mnogo gledalk in gledalcev. V dvorani se sicer ob tej priložnosti ni zbralo veliko poslušalk in poslušalcev, so bili pa ti toliko bolj navdušeni nad tako vrhunskim delom v res kakovostni izvedbi. Prav tako je skladatelj Andrej Misson, ki je koncert pozorno poslušal med ostalim zbranim občinstvom, nastopajočim ob koncu čestital za vrhunsko izvedbo skladbe. Skladatelj dr. Andrej Misson. Foto: Aleksander Igličar 127 Urška Florjančič PASIJONSKI VEČER 2016 V STARI LOKI Charles Péguy & Tomaž Hostnik Vera, ki jo imam najraje, govori Bog je upanje.1 Pasijon in njegova sporočilnost je živa zgodba, ki v človeku vedno znova poraja temeljna bivanjska vprašanja in pomaga iskati odgovore nanje. Govori nam o norosti križa, ki odrešuje in daje upanje. Križ je navdihnil tudi Tomaža Hostnika, domačina s Suhe pri Škofji Loki, da je med svojim bivanjem v Avstriji leta 2014 bolečino prelil v besedo in nastal je KRIŽU POT v maternem dialektu - po rov-tarsko - v jeziku, ki je še živ na Suhi. »Dialekt je zelo poetičen jezik in zame edini naraven, čutim ga, kako me tišči v grlu in hoče na papir. V dialektu sem tako odkril nek svoj izraz, neko groteskno, neposredno, naivno, preprosto govorico, oblečeno v svetopisemski, zajčevski ritem«, pove avtor. Na drugem koncu Evrope, v Franciji, je sto let pred tem, o veselju upanja občuteno pisal in pesnil Charles Péguy. V svoji pesniški knjigi PREDDVERJE SKRIVNOSTI DRUGE KREPOSTI je med drugim takole zapisal: »Vera je preprosta in ne verovati skoraj ni mogoče. Ljubezen je preprosta in ne ljubiti skoraj ni mogoče. Upati pa je težko.... Ljubezen ljubi, kar je. V času in večnosti. Boga in bližnjega. Kakor Vera vidi. Boga in stvarstvo. Upanje pa ljubi, kar bo. V času in večno.... Upanje vidi, česar še ni in kar bo. Ljubi, česar še ni in kar bo. V prihodnosti časa in večnosti.« Ustvarjalci Pasijonskih večerov v Stari Loki smo povezali ti dve pesniški duši v času in prostoru, da nam v prvem letu medpasijonskega obdobja do naslednje uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki bo leta 2021, spregovorita na srce po besedi in skozi glasbo. V sklopu Dnevov Škofjeloškega pasijona smo v soboto, 12. marca 2016, ob 19.00 oz. po večerni maši na Fari prisluhnili poeziji Charlesa Péguyja iz pesniške knjige 'Preddverje skrivnosti druge kreposti', ki nam jo je interpretiral Staroločan Klemen Karlin, in recitalu Križu pot', ki ga je v rovtarskem dialektu prebral njegov avtor Tomaž Hostnik, ob glasbeni spremljavi na harmoniko njegovega brata Jerneja Hostnika. Odprte in neogrevane prostore nekdanje starološke dekanije smo scensko obogatili s Križem upanja, ki ga je mesto Štandrež pri Gorici, rojstni kraj patra 1 Charles Péguy (1873-1914), Preddverje skrivnosti druge kreposti, prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje - Ljubljana 2012, str. 9 Urška florjančič, PASIJONSKI VEČER 2016 V STARI LOKI Romualda, ki je zapisal besedilo Škofjeloškega pasijona, skupaj z Društvom Skul-tura 2001 v pasijonskem letu 2015 podarilo mestu Škofja Loka. Lesen križ, ki mu v Škofji Loki še nismo našli primernega javnega mesta, je tokrat poromal v Staro dekanijo, da bi nam s svojo nemo govorico spregovoril o treh krepostih: veri, upanju in ljubezni. Nad vhodom v stavbo nekdanje dekanije smo s treh oken izobesili tri pasijonske zastave, ki nam jih vsako leto prijazno posodi ga. Minka Krajnik, skrbnica pasijonske garderobe v prostorih vojašnice. Ob zaključku večera smo se zadržali v prijateljskem druženju ob postnem prigrizku in loški medli, za kar prijazno poskrbi domačinka Tončka Trilar. S tradicijo Pasijonskih večerov v Stari Loki, ki jih pripravljamo v postnem času, že peto leto zapored utrjujemo pasijonsko kondicijo na Loškem in širimo glas o Škofjeloškem pasijonu tudi izven meja našega domačega kraja. V procesu snovanja in izvedbe dogodka stopimo skupaj ljudje dobre volje in damo drug drugemu na razpolago svoje talente in pripravljenost narediti nekaj dobrega za skupnost, v kateri živimo. Recitatorja Tomaž Hostnik, Križu pot Klemen Karlin, izbrani verzi iz Preddverja skrivnosti druge kreposti Charlesa Peguyja Glasbena spremljava za Križu pot Jernej Hostnik na kromatično harmoniko Tomaž Hostnik o svojem delu prebrala Urška Florjančič Scena Križ upanja, dar mesta Štandrež mestu Škofja Loka Pozdravna beseda in zahvala starološki župnik mons. dr. Alojz Snoj O Charlesu Peguyju in Križu upanja Alojzij Pavel Florjančič Tehnična ekipa Luka Bošnjak, Peter Grzetič, Aleksandra Hoivik, Marcel Kokelj, Luka Megušar, Matej Miklavčič, Aleš Mohorič, Andraž Sovinec, Jaka Zarnik, Krištof Zarnik, Tone Zarnik Osvetlitev Marcel Kokelj Ozvočenje Srečko Klančar Pogostitev Tončka Trilar Idejna zasnova dogodka Alojzij Pavel Florjančič Tajništvo in komunikacija, zloženka Urška Florjančič Dogodek v sodelovanju pripravila Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka 129 Blaž Karlin PASI JON KE 2016 Pesmi o trpljenju v vojni in miru Ko smo se na topel večer bližajočega se poletja zbrani v vrtu Loškega gradu počasi začeli posedati na svoja mesta in je v krošnjah lip nad nami že zahajalo sonce, je v nas raslo pričakovanje po intimnem zlitju besedne in glasbene umetnosti. Simbolno moč toneče svetlobe je krepilo medlenje po stopnicah amfitea-tra razporejenih drobnih svečk, uvodna skladba pa nas je vabila k zbrani tišini. S podarjenim panoramskim razgledom proti Stari Loki in hribom v ozadju smo bili pripravljeni, da ponovno izkusimo zdravilno moč poezije. Pesniški recital Pasijonke - pesmi o trpljenju v vojni in miru je bil v Škofji Loki in okolici prvič izveden na pet majskih večerov leta 2015, ko smo se spominjali 70-letnice konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Njegov uspeh nas je prepričal, da smo ga pripravili tudi leto dni kasneje, v petek, 27. maja 2016, ob tej priložnosti tudi v počastitev 25-letnice samostojne slovenske države. Tako smo lahko prisluhnili izbranim pesmim Tineta Debeljaka, Pavleta Borštnika, Milene Šoukal, Toneta Pavčka, Toneta Kuntnerja, Braneta Senegačnika in drugih, v katerih se je misel na trpljenje tematsko prepletala s hrepenenjem po domovini. 130 Blaž Karlin, PASIJONKE 2016 S svojim nastopom so recital ponovno oblikovali mladi - dva recitatorja in dve glasbenici ob koncu pa nas je z zanj tako značilnim ekspresivnim podajanjem poezije počastil tudi pesnik Tone Kuntner, ki je bil med gosti večera. Organizatorja Pasijonk: Muzejsko društvo Škofja Loka (zanj predsednik mag. Aleksander Igličar) in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka (zanj predsednik Klemen Karlin) Idejna zasnova in uvodni nagovor: Blaž Karlin Izbor pesmi: Helena Janežič in Klemen Karlin Recitatorja: Neža Bohinc in Andrej Hoivik Glasbena meditacija: Jelena Trebaticki in Nikolina Vukoja (flavta) Fotografija: Peter Pokorn ml. Ozvočenje: Srečko Klančar in Jože Šturm Spletna stran projekta: www.pasijonke.si UVODNI NAGOVOR (Blaž Karlin) Jokal je Jeremija ob vodah babilonskih, harfo obesil na vrbo. Jokam jaz, o Marija, sam v velemestih milijonskih, pojoč na struno trdo. Kje si, o Domovina? Po tebi mi srce umira! Jokal je Jeremija, pojem jaz svoje joke, tresoč se kot vrh evkalipta... S temi verzi je slovenski Jeremija, naš narodni pesnik izgnanstva dr. Tine De-beljak, v Prošnji pesmi za vrnitev izpovedal svoje hrepenenje po eni temeljnih vrednot, ki določajo človekovo dostojanstvo1 -, po domovini. Domovina za človeka, iztrganega iz domače zemlje, prerašča v svetinjo, v referenčno točko za osmišljanje trpljenja, v vogelni kamen intimne zgradbe hrepenenja. Poezija mnogih slovenskih pesnikov in pesnic, ki jim je bilo mirno in svo- 1 Irena Avsenik Nabergoj, Hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu, Dve domovini / Two Homelands, Ljubljana 2005, str. 126. 131 PASIJONSKI DONESKI 2017112 bodno bivanje v domovini nasilno odvzeto, je prepojena s pristnim in globokim domotožjem. Njihova izpoved raste iz korenin osebne izkušnje in v zdomski skupnosti navzočega razpoloženja, da so po krivici zamolčani del narodovega telesa, v slepi ulici tuzemske rešitve pa hrepenenje pogosto prestopa v metaforo iskanja človekove domovine v najglobljem, presežnem pomenu.2 Pasijonke imajo kot pesmi za razumevanje tragike naše polpreteklosti pred drugimi zgodovinskimi dokumenti tega zgoščenega in nečloveško krutega časa to prednost, da je vanje zajeto čustvovanje, čutenje in doživljanje enkrat za vselej ohranjeno - dr. Stanonikova pravi - nekako zamrznjeno.3 Kako globoka in trajna je bila povezanost z doma pregnanih z domačo zemljo, je pred leti pretresljivo ubesedil pisatelj akademik Zorko Simčič: »... tisti pogrebi v tujini... ko so trudni javni delavci drug za drugim legali v grob... tisti žalostni pogrebi v tujini, ko so po zadnjih molitvah ustnice onemele in je kdo od žalujočih, kdaj kakšen otrok... odprl zavitek ali škatlico, vzel iz nje prgišče slovenske zemlje, prinesene preko oceana, in jo stresel na krsto ...ko si začutil, da z mrtvim odhaja v grob del Slovenije. Kdor ni videl teh prizorov, ne ve, ne more vedeti, kaj pomeni domača gruda človeku, kije bil prisiljen umakniti se v tujino, ne more razumeti desetletja trajajočega domotožja ...«* Sramotni 27. maj 1945, ko so britanski zavezniki z avstrijske Koroške v Titovo Jugoslavijo - v mučenje in smrt - s prevaro poslali prve konvoje razoroženih pripadnikov slovenske narodne vojske in civilistov, je bil uvodni akord v zenit slo- 2 Prav tam. 3 Marija Stanonik, Tih spomin vsem žrtvam boja: diferenciacija in interference v slovenskem pe-snjenju med drugo svetovno vojno 1941-1945, ZRC SAZU, Ljubljana 2016, str. 9. 4 Zorko Simčič, Meditacija ob postavitvi spomenika dr. Tinetu Debeljaku, Skofja Loka, 25. 11. 2003, v: Loški razgledi, 2013, letnik LX. 132 Blaž Karlin, PASIJONKE 2016 venskega pasijona, s kajnovskim dvigom roke brata nad brata spočet že ob zori vojne. Medtem ko so narodi po Evropi praznovali zarjo svobode, se je na našem domačem vrtu s civilizacijskim padcem zmagovalcev v barbarstvo razcvetela nepregledna množica rož pasijonk. Tudi na vrtu Loškega gradu, ki je bil po koncu vojne spremenjen v koncentracijsko taborišče za nasprotnike nove revolucionarne oblasti.5 Škofjeloški pasijon patra Romualda, ki ga je tik pred vojno morijo po skoraj 170-letni prekinitvi uprizarjanj na oder ponovno postavil prav Tine Debe-ljak, je v razmiku le nekaj let dobil naslednika v grozljivem narodovem pasijonu. Slovenska tragedija je nato svojo dolgo senco vrgla tudi na tiste, ki so si s srečnim begom v tujino pred maščevalnimi besi uspeli rešiti vsaj golo življenje. Trpljenje v vojni in neposredno po njenem koncu se je dopolnilo z dolgoletnim tihim trpljenjem v miru, neuresničeno hrepenenje po vrnitvi domov pa so mnogi morali odnesti s seboj v grobove. Ponovno se je potrdila prastara napoved, da bodo tisti, ki so dali skozi rdeče morje, umrli na tujem, v puščavi, vstop v obljubljeno deželo svobode - domovino -, pa bo dovoljen šele njihovim otrokom in otrok otrokom. Naj torej usoda pobitih in pregnanih v nas utrdi zavest, da njihova žrtev ni bila zaman. Da je njihovo hrepenenje po zemeljskem pribežališču pred krivicami, tesnobami, nesrečami, osebnimi in narodnimi razklanostmi svoj odgovor vendarle dobilo - ga s krvjo in trpljenjem izprosilo - z rojstvom samostojne in svobodne slovenske države. Prav zato letošnje branje pasijonk posvečamo 25-letnici naše domovine Republike Slovenije. Spoštovani, dovolite si, da se vas pasijonke - pesmi o trpljenju, prepletene s hrepenenjem po domovini - dotaknejo. Milko Mikola, Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, II. del, Studijski center za narodno spravo, Ljubljana 2008. 133 PASIJONSKI DONESKI 2017112 SEZNAM PESMI Brane Senegačnik: Temno znamenje Vladimir Kos: Tajna Milena Šoukal: Na vrhu stojiš in nimaš imena Karel Rakovec: Domotožje Tine Debeljak: Velika črna maša za pobite Slovence Tone Pavček: Take dežele ni Ivan Hribovšek: Pesem o deklicah, pesmi in smrti, 5. Alojzij Grozde: Domovini Pavle Borštnik: V mraku Severin Šali: Spev rodni zemlji Branko Rozman: Mama, kako je doma? France Balantič: Sen o vrnitvi Odon Peterka: Domovina Tone Kuntner: Ta luč ToneKuntner: Zahvaljeni Tine Debeljak: Poljub S poljubom tvojim šel sem v blodnje sveta, držim na ustnah ga kot med metulja: z rož Tvojih sel je v trpek grm trnulja -ne dam mu odleteti... noče s cveta ... Vihar me trese - Tvoj metulj ne odleta, žar tropski žge - sem v senci kril iz tulja, grom vdarja v me - ne ospem cvetov s kobulja: čimbolj je med grenkost - bolj sva zažeta... Kaj, žena, trni ostric so: domovina ... razpor sveta ... tujina ... črtov hrup! Najbolj boli ta cvet... cvet... slast edina, v pasijonki ustnic mojih - Tvoj poljub: v dan - mrzel žar... v noč - žgoča mesečina... Trpim pod zvezdo Križ: Ljubezen, Vera, Up... Tine Debeljak, Poljub Loma Negra, 14. februar 1951 134 Janez Žakelj MARKO - PASI JON LJUBEZNI V CERKLJAH OB KRKI Evangelist Marko je bil eden izmed tistih, ki so med prvimi popisali Jezusovo življenje za pogane. Preseneti nas s svojo neposrednostjo in realnostjo. Jezus uči, ozdravlja, vendar kljub temu mnogi dvomijo vanj. Posebej se v učence zasidra strah ob Jezusovem trpljenju in celo v poročilih o Jezusovem vstajenju je dvom še vedno prisoten. Jezus s svojo ljubeznijo, ki jo je pokazal na križu in ob vstajenju, daje gotovost našemu življenju. Pred vami je pasijon. Kristusov pasijon in hkrati Markov pasijon, saj je bil v tej zgodbi tudi sam izdan in prevaran. Poleg Jezusa in Marka doživljajo v pasijonu verbalno ponižanje tudi ženske in to od Jezusovih učencev, kakor da še niso doumeli Jezusovega naročila ljubezni. Jezusovo vstajenje in pričevanje zanj vse potolaži in zbliža. Apostola Janeza v igri ni in tako v vrtu Getsemani kot pod križem lahko gledalec prevzame njegovo vlogo. Tudi ti si del iste žive Cerkve, ki jo gradijo apostoli po vstajenju na temelju Jezusovega darovanja. Brez Jezusove ljubezni ni odrešenja. Iz navdušenja, ki ga imajo učenci ob prihodu v Jeruzalem, se pri zadnji večerji hitro pojavijo dvomi. Marko, ki sledi Judu Iška-rijotu, je v nevarnosti, da ne spozna pravega Jezusa. Do preobrata pride, ko Marko izgubi „umazano" obleko in ga Peter ogrne z velikim belim oblačilom, ki predstavlja katehumene (pripravnike na krst). Ob križanju dobiva Marko novo poslanstvo. Cerkev brez Jezusa je neenotna in v njej ostaja strah. Jezus prinaša mir. In ko učenci oznanjajo Jezusovo vstajenje, izginja strah, ne bojijo se niti umreti za njegovo ime. 135 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Nastopajoči: MARKO BlažKerin JEZUS Andrej Pungerčar PETER David Špiler ANDREJ Matjaž Špiler KLEOPA, SMRT Marjan Lopatic OČE MARKO Franc lic JUDA Dušan Bevc JAKOB Zdravko Vegelj MARIJA MAGDALENA Maja Kerin DEKLA ANA Andreja Dvornik VOJAK FonziDuhanič MARIJA Anamarija Merljak / Sandra Gerzina JANEZ ti, kot gledalec zbor MPZ Cerklje ob Krki zborovodja Andrej Resnik pianist Jernej Fabijan scenografija Gregor Smukovič in Sandra Gerzina kostumografija Metka Špiler luči Samo Marinček plakat in spletna stran Barbara Špiler besedilo in režija Janez Zakelj nedelja, 28. 2., ob 17. uri (premiera) sobota, 5. 3., ob 18. uri nedelja, 6. 3., ob 18. uri velikonočni ponedeljek, 28. 3., ob 18. uri sobota, 16.4., ob 19. uri nedelja, 24.4., ob 19. uri Vse predstave so bile v kulturni dvorani v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki. 136 Slavko Bohinc PASIJONSKA IGRA V KRIŽAH »Človek, ko tukaj živiš, uči se umreti vsak dan!« Škofjeloški pasijon, duhovna in dramska mojstrovina p. Romualda iz 1. polovice 18. stol., je bil razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Tržičani podobnega besedila sicer nimamo, vendar v zakladnici slovenske literature najdemo obilico sorodnih besedil, po katerih smo v postnem času posegli gledališčniki KD Kruh Križe. Spomnimo se, da se je gledališče od antičnih časov razvijalo kot del bogoča-stja, v katerem so ustvarjalci gledalcem in njihovemu življenju nastavljali ogledala in jih usmerjali h katarzi, tj. duhovnemu očiščenju. Podobno vlogo je oder igral tudi v srednjeveški Evropi, ko je posegal predvsem po zgodbah iz Svetega pisma in življenjepisa svetnikov, tudi zato, da bi jih približal nepismenemu prebivalstvu. Naša uprizoritev tako morda ne bo le v umetniški užitek, pač pa bo tudi poziv k poglobitvi osebne in družbene odgovornosti. Precejšnjo pozornost smo namenili izboru odlomkov, analizi starega slovenskega jezika in zakonitosti takratne duhovne literature. Poleg besedil nam je v veliko pomoč bogata bera slovenske likovne dediščine, kjer je upodobitev motivov Poslednje sodbe, Mrtvaškega plesa in Pregreh in kreposti brez števila. Stari so bili namreč prepričani, da stalna misel na poslednje stvari, na smrt, izjemno učinkuje na človekovo odločanje in delovanje. Nekega dne se bomo poslovili od tega sveta - in kaj bomo takrat pustili za seboj? Kulturno društvo KRUH Križe Gledališka skupina in združena pevska zbora KD Kruh Križe Postni čas 2016 Nastopajo: JUDA IŠKARIJOT David Ahačič KRISTUS Vid Primožič IZRAELEC Roman Teran MARIJA MAGDALENA Tereza Gosar 137 PASIJONSKI DONESKI 2017112 SMRT JanaKus MRLIČ Slavko Bohinc RECITATORJI Draga Heijden Bajt, Alenka Golmajer Terziev, David Ahačič, Lojze Markič Mladinski in Mešani pevski zbor Zborovodja Tina Bohinc Organistka Urška Krese Tehnika Iztok Ahačič Izbor besedil in režija David Ahačič PROGRAM H. Zimmer: Davy Jones Theme 1. prizor: Smrt Juda Iškarijota (Škofjeloški pasijon) A. Foerster: Očitanja 2. prizor: Zasmehovanje trpečega in skesanost Marije Magdalene (Škofjeloški pasijon) F. Chopin: Pogrebni marš (op. 35) 3. prizor: Mrtvaški ples [Janez Vajkard Valvasor) L. Mav: Zemlja in nebo žaluje 4. prizor: Mrličev opomin (nemški Mrtvaški ples / Totentanz) Neznani poljski skladatelj: Preambulum in a 5. prizor: Priznanje grehov (Brižinski spomeniki) D. Močnik: Himna svetega leta 2000 PREDSTAVE sobota, 19. marec, ob 19. uri župnijska cerkev Križe torek, 22. marec, ob 19. uri župnijska cerkev Bistrica pri Tržiču četrtek, 24. marec, ob 20. uri župnijska cerkev Križe 138 Alojzij Pavel Florjančič ARMA CHRISTI ALI VSAK SVOJ KRIŽ NOSI V Knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja Celje so v postnem času, 22. marca 2016, odprli razstavo Arma Christi ali Vsak svoj križ nosi, ki jo je kustosinja Barbara Tr-novec oblikovala iz treh poznosrednjeveških ikonografskih motivov, Arma Christi, Kristus trpin in Maša sv. Gregorja. Prva dva motiva sta bila predstavljena z lastnimi muzealijami. Za tretji motiv, Maša sv. Gregorja, ki je poznan predvsem po grafiki Israhela Van Meckenema (1440-1503), pa smo izvedeli, da se kot fragmentalno ohranjena freska nahaja tudi v Sloveniji. Odkrita je bila leta 2007 in v cerkvici sv. Miklavža na Vimperku nad Podvinom pri Polzeli do leta 2010 temeljito raziskana. To je edinstvena upodobitev srednjeveške Maše sv. Gregorja na Slovenskem, ki je izjemna najdba tudi v evropskem merilu. Pomembno je tudi to, da razstave, posvečene vsem trem pozno-srednjeveškim motivom, pri nas še ni bilo. Odprtje razstave je pospremil pogovor s patrom kapucinom prof. dr. Metodom Benedikom, upokojenim profesorjem cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani. Z Barbaro Trnovec sta se pogovarjala o različnih interpretacijah in razsežnostih pasijona, vključno Škofjeloškega. Dogodek je glasbeno obogatil nastop Koralnega zbora ter instrumentalistov Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Toneta Potočnika. 139 Martina Lavrinec Temelj OD KONFINA DO GOVEJKA Čeprav letošnje leto za Škofjo Loko ni bilo pasijonsko, sem si po srečnem naključju ogledala dva pasijona in tako vsaj malo sodelovala pri pasijonskem romanju. Aprila 2014 smo v sklopu priprav na Škofjeloški pasijon peš romali v Ribnico na ogled pasijona. Takrat nam vreme ni dovolilo, da bi si ga ogledali, a v meni je še naprej tlela želja, da bi ga videla. Zato je bilo še toliko bolj vabljivo, ko nama je v prvih dneh letošnjega aprila Pavel Florjančič poslal vabilo: »Ali gresta v soboto na mini pasijonsko romanje in ogled Ribniškega pasijona v Kočevje?« Za prvo postajo našega romanja je izbral Konfin, ki je bil včasih zgolj mejnik med gozdnimi parcelami, danes pa je ob njem parkirišče, od koder smo se peš odpravili do bližnjega brezna. Za vodnika je Pavle naprosil svojega prijatelja ing. Toneta Prelesnika, ki je vse življenje posvetil tistemu delu Kočevskih gozdov, v katere mu je bil dovoljen dostop, zato si boljšega vodnika ne bi mogli zamisliti. Ob njegovem pripovedovanju pri breznu, kamor so po drugi svetovni vojni zmetali bolne, ranjence, invalide, se mi je utrnila misel, da bi lahko bila to ena izmed pasijonskih postaj slovenskega naroda tik po koncu druge svetovne vojne. Šlo je namreč za kruto maščevanje zmagovalcev nad poraženci. Še danes, pol stoletja po dogodku, se uradna politika močno trudi, da ne bi nikoli prišlo do epiloga. Gospod Prelesnik nam je pokazal tudi lepe stvari, saj je poznal vsako rožo, ki je že naznanjala pomlad, toda v mojem spominu je ostala edinole devetolistna mlaja (Cardamine enneaphyles). »Veste, kočevski gozdovi so pravi biser narave, toda njihova zgodovina ne bi mogla biti bolj kruta.« Kaj več mu zdravje ni dopuščalo, da bi še pešačil z nami, nas pa je zapeljal naprej do Kočevske Reke, kjer smo pustili avto. Sredi gozda smo začeli pešačiti po dobri makadamski cesti, markacije so nas pripeljale do Koče pri Jelenovem studencu, kjer nas je zopet pričakal Tone. Tako smo se skupaj vzpeli na Nagelbihel, se spustili do brezna, v katerem smo videli še veliko količino ledu, šli mimo enega izmed vodnih virov (Tone jih je predstavil v knjigi Vodni viri na Kočevskem, 2007) in se vzpeli na najvišjo točko našega pešačenja, Mestni vrh. Z njega se nam je odprl lep pogled na Kočevje in širšo domovino. V koči, kjer smo se po romarsko okrepčali, nam je Tone, predno nas je odpeljal nazaj do avta, povedal še marsikatero zanimivost iz njegovega pestrega gozdarskega dela. 140 Martina Lavrinec Temelj, OD KONFINA DO GOVEJKA Nato smo se odpeljali do športne dvorane v Kočevje, v kateri so prvič izven domače Ribnice uprizorili Ribniški pasijon. Pavel je takoj stopil v stik z avtorjem in igralci, da so se dogovorili za njihov prispevek v pričujočih Doneskih, midva pa sva si do začetka predstave ogledala okolico. Glede na to, da predstavo spremlja živa rock glasba, ki jo vsako leto skomponi-rajo na novo, je Ribniški pasijon nekaj posebnega, saj nobenega ne pusti ravnodušnega. Ker bo izvedba podrobneje opisana v drugem prispevku, naj omenim samo to, da se je mene najbolj dotaknil prizor, kako se je Jezus v vrtu Getzemani boril za sprejetje očetove volje. Ko smo Šmarničarji na belo nedeljo romali na Vrh svetih treh kraljev, mi je sestra Janeza Žaklja, ki župnikuje v Cerkljah na Dolenjskem, povedala, da je spisal in na oder postavil Markov pasijon. Tudi on vestno skrbi za ohranjanje pasijonske tradicije. Letos se je odločil za pasijon po Marku, saj je evangelist Marko zavetnik njihove župnije. Tokrat bova midva presenetila Pavla in mu vrnila lep dan. Res se je z veseljem odzval z ženo in odpotovali smo na Dolenjsko. V Leskovcu pri Krškem smo si najprej ogledali propadajoči grad Šrajbarski turn, ki je bil včasih ponos Auerspergov. Nad gradom je mavzolej Antona Aleksandra Turjaškega, pesnika pod psevdonimom Anastasius Grün. Ko sta Pavel in Franci ogledovala strohnele krste v njegovi zanemarjeni kripti, sva midve z Ano pridno nabirali zdravilne rožice. Po ogledu nas je pred župnijsko cerkvijo že čakalo dekle, ki nam je odprlo cerkev, v kateri smo najprej zagledali kip Marije begunke, delo ple-terskega meniha Koglerja, ki so jo v Stari Loki izbrali za motiv na božični voščilnici. Po naključju smo se tu srečali z Alfonzom Grojzdkom, nekdanjim škofjeloškim župnikom, ki sedaj upravlja krško župnijo. Pokazal nam je leskovško cerkev, ogledali pa smo si še njegovo faro v Krškem. Po ogledu cerkve in župnišča, ki je pravi dvorec iz obdobja baroka, smo se v pogovoru dotaknili nekaterih tem iz loške zgodovine. 141 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Na poti v Cerklje smo si pri Drnovem spotoma ogledali še ostanke rimskega Neviodunuma. Ob prihodu v Cerklje smo pozdravili avtorja in režiserja pasijona Janeza Žaldja. Pasijon je bil nekoliko drugačen. Prikazal je, kako je evangelist Marko gledal na odrešenjske dogodke, saj je bil v tem pasijonu, skupaj s Kristusom, tudi on izdan. Človeška ustvarjalnost je res neizmerljiva, saj se ista tema lahko pove na toliko načinov. Njihov pasijon je imel tudi dobrodelno noto, saj so bili prostovoljni prispevki namenjeni obnovi zvonika župnijske cerkve, ki je bil poškodovan v potresu. Da trud ni bil zaman, sem poleti ugotovila, ko smo se Šmarničarji na romanju v Marijo Bistrico ustavili tudi v Cerkljah in videli, da so dela na zvoniku v polnem teku. Za ohranjanje pasijonske kondicije skrbi tudi Prosvetno društvo Sotočje. Zadnja leta organizira pod vodstvom Janeza Urha romanja v kraje, povezane s patrom Ro-mualdom. Cilj letošnjega romanja je bila Gorica, kjer je pater Romuald pokopan. Na pot smo se podali na prvo oktobrsko soboto. Kakor dan ni enak dnevu, se tudi pot, čeprav ista, vselej pokaže v drugačni luči. Zato mi je bilo vseeno prijetno, ko smo po maši in blagoslovu v kapeli patra Pija pri kapucinih odšli po Poljanski dolini do Zirov, čeprav jo prehodim vsaj enkrat letno. Hodili smo pretežno ob bregovih Sore in le dvakrat smo zavili na glavno cesto in sicer na Logu in Hotavljah. Prijetno jesensko vreme in polno dobrotnikov ob poti so poskrbeli, da je čas do Zirov hitro minil. Največje presenečenje nas je čakalo na 142 Martina Lavrinec Temelj, OD KONFINA DO GOVEJKA Selu, saj smo se čez Soro prepeljali s splavom. Na Ledinici smo se razšli, saj sva midva z možem prespala doma, ostali pa po romarsko v mežniji na Ledinici. Oddolžila sva se jim zjutraj, ko sva jih povabila na zajtrk. V žirovski cerkvi smo se udeležili maše in otvoritve razstave o cerkvenih zvonovih, ki so jo odprli v Galeriji v tamkajšnjem zvoniku. V deževnem nedeljskem dopoldnevu smo nadaljevali pot proti Idriji. Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bi hodili po manj znanih poteh in stezah, smo se raje odločili za cesto. Nobeden od romarjev ni več ravno mlad in tako razmočena steza, ki se iz Ledin strmo spusti v Spodnjo Idrijo, nobenemu ni prijala. Do tja grem, kjer bomo molili opoldansko molitev, potem pa se bom obrnila nazaj domov, sem sklenila in to se je zgodilo na Govejku. Priznam, da sem jim bila malo nevoščljiva, ko sem morala v ponedeljek zjutraj v službo, medtem ko so ostali, pretežno upokojenci, lahko nadaljevali pot čez Trnovski gozd do Gorice. Tja so prispeli v sredo in se še isti dan z vlakom, polni novih doživetij, vrnili domov. Pripis: Prespali smo v Spodnji Idriji, šli po dolini Kanomlje in nato prespali na Vojskem v obnovljenem župnišču »hostlu«. Mimo Mrzle Rupe - »partizanskega kolodvora« se vzpeli do Suhega polja, si v temačnem Trnovskem gozdu ogledali mogočno vrtačo, Smrekovo drago, nekateri pa so se spustili prav do brezna Para-jana. V vasi Trnovo, oziroma Rijavci, smo prenočili. Zadnji dan smo se spustili do prisojne vasi Loke, šli skozi Kromberg, se v Novi Gorici okrepčali, se na Travniku dobili s Pavletom Florjančičem in Jožičinim sorodnikom. Slednji nas je vodil do kapucinskega samostana v Gorici, kjer so nam razkazali cerkvi. Po slovesu smo bruhnili proti domu. Franc Temelj 143 Jože Štukl POROČILO S KONGRESA EUROPASSIONA V CIESZYNU NA POLJSKEM V dneh od 31. marca do 4. aprila 2016 sem se kot uradni predstavnik Občine Škofja Loka udeležil 32. letnega kongresa Europassiona, ki je potekal v Cieszynu na Poljskem. Na pot smo se odpravili iz Škofje Loke v četrtek, 31. marca, v jutranjih urah. Prvi dan je skoraj v celoti minil v znamenju vožnje. Tako smo v poznih popoldanskih urah prispeli v mesto Cieszyn s 36.000 prebivalci, ki leži na desnem bregu reke Olze, v južnem delu Poljske, oziroma neposredno na Poljsko - Češki meji. Mesto ima staro tradicijo, saj se v pisnih virih prvič omenja že v listini papeža Adriana IV. v sredini 12. stoletja. Poljaki so nam že ob prihodu v hotel Mercury pripravili prisrčen sprejem. Po nastanitvi in kratkem oddihu je sledila skupna večerja s prvo priložnostjo za spoznavanj e in druženj e med delegati. Med prij etnimi pogovori v sproščenem ozračj u smo izmenjevali ideje, videnja in občutke. Presenetilo me je, koliko delegatov in njihovih spremljevalcev si je že ogledalo Loški pasijon. Med njimi so bili tudi številni visoki gostje, ki so si ga ogledali v letu 2015 in pohvalili organizacijo, izvedbo in gostoljubje loškega župana Miha Ješeta, ki so ga bili deležni med bivanjem v Škofji Loki. Še pred zaključkom prijetnega druženja sem stopil v kontakt z organizatorji in izrazil željo po predstavitvi Škofjeloškega pasijona na uradnem delu kongresa. Naslednji dan, v petek 1. aprila, sem takoj zjutraj dobil potrditev organizatorjev, da so predstavitev Škofjeloškega pasijona uvrstili na dnevni red uradnega dela kongresa, kar mi je polepšalo dan, ki je bil za ta letni čas sicer zelo mrzel in deževen. Po zajtrku smo se odpravili v Cz^stochowo, ki velja za eno največjih romarskih središč ne le na Poljskem in v Evropi ampak v celotnem krščanskem svetu. Letno ga obišče kar 4,5 milijona ljudi, ki prihajajo iz osemdesetih držav sveta in vseh kontinentov. Mesto je nastalo v 13. stoletju v neposredni bližini samostana na Jasni Gori in danes šteje četrt milijona prebivalcev. V spremstvu vodnika smo si ogledali celoten samostanski kompleks z monumentalno baročno baziliko in ostalimi samostanskimi stavbami, v katerih se nahajajo muzej, zakladnica, viteška dvorana ter bogata knjižnica, ki hrani 14.000 starih tiskov. Največja dragocenost samostana na Jasni Gori, ki se nahaja v kapeli Naše Gospe, je čudodelna podoba 144 lože Štukl, POROČILO S KONGRESA EUROPASSIONA V CIESZYNU NA POLJSKEM Device Marije z detetom Jezusom v naročju, znana tudi kot Črna Marija. Prav v tej kapeli pred čudodelno podobo smo se v popoldanskem času udeležili svete maše in doživeli pristno romarsko izkušnjo. Sledilo je še nekaj prostega časa za individualni ogled in nakup romarskih spominkov, nato pa smo pot nadaljevali proti dvorcu Goralski v Lodygowicah. Tu so organizatorji za vse udeležence kongresa pripravili razkošno skupno večerjo s spoznavnim večerom, katerega namen je bilo prijetno druženje in kratke predstavitve delegacij po posameznih državah udeleženkah. Druženje smo zaključili v poznih večernih urah in se prijetno utrujeni vrnili v hotel, kje smo le še odšli k počitku. Sobota, 2. aprila, je minila v znamenju 32. kongresa Europassiona. Takoj po zajtrku smo odšli v center Cieszyna, kjer se je v gledališču Adama Mickiewicza ob 9. uri začel kongres. V gledališče sem prišel že nekoliko prej, ker smo imeli delegati možnost, da v preddverju predstavimo svoje kraje, knjižne publikacije in pasijonske igre. Tako sem v neposredni bližini glavnega vhoda v gledališče pripravil »loški razstavni paviljon«, na katerem sem predstavil knjige od Pasijonskih doneskov, zloženk o Škofjeloškem pasijonu in mestu Škofji Loki, Loškem muzeju, pa vse do monografije o pasijonu, ki je izzvala največ zanimanja. Na prvem delu kongresa, ki so ga zaznamovali govori župana, državnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, evropske poslanke in nepogrešljive sestre Jadwige, je sledil še drugi del kongresa, ki je bil namenjen delovanju združenja Europas-sion in posameznim predstavitvam po državah udeleženkah. Poleg madžarske in romunske delegacije smo se predstavili še Ločani. Na kratko sem predstavil Škofjeloški pasijon, skupaj s sedem minutnim predstavitvenim filmom. Hkrati sem zbrani avditorij seznanil z vsemi aktivnostmi in napori za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU. Po končanem kongresu je v popoldanskem delu programa sledila veličastna pasijonska predstava, ki jo vse od leta 1984, v izvedbi amaterske gledališke skupine pod umetniškim vodstvom sestre Jadwige Wyrozumske, uprizarjajo v gledališču Adama Mickiewicza. Predstava, ki jo vsako leto igrajo 10 dni, pritegne množice gledalcev iz vse Poljske, kakor tudi iz sosednje Češke, Slovaške ter Avstrije in Nemčije. V predstavi nastopa 150 igralcev, med katerimi so tudi posamezne družine, kjer nastopajo cele generacije od starih staršev do njihovih otrok in vnukov. Prepričljiva igra skupaj z bogato in dodelano scenografijo, čudovitimi barvitimi kostumi, izdelanimi v Izraelu, nam je ob izjemni glasbeni spremljavi pričarala nepozabno gledališko doživetje Kristusove zmage nad smrtjo. Po predstavi je sledila slovesna zahvalna sveta maša v cerkvi sv. Elizabete, kjer je ob koncu potekala tudi simbolna predaja lesenega kipca združenja Europassion v roke Madžarom, ki bodo gostili 33. kongres Europassiona v Kecskemetu od 8. do 11. junija 2017. V večernem delu programa smo se odpravili v češki del mesta 145 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Kongres Europassiona v gledališču Adama Mickiewicza. Foto: Jože Štukl,Tadeusz Maciejiczek 146 Jože Štuld, POROČILO S KONGRESA EUROPASSIONA V CIESZYNU NA POLJSKEM z imenom Česky Tešin. Nekoč enotno mesto je leta 1920 razdelila nova državna meja med Poljsko in Češkoslovaško, ki sta nastali na ruševinah Avstroogrske monarhije. Manjše zahodno predmestje Cieszyna na levem bregu reke Olze je tako postalo Česky Tešin. Obe mesti povezujejo trije mostovi. Po vstopu Češke in Poljske v Evropsko unijo in ukinitvijo meja med državama lahko prebivalci zopet svobodno in neovirano prehajajo med češkim in poljskim delom mesta. V Češkem Tešinu so nam organizatorji kongresa v restavraciji Cieszynska-Tesinska ob izbranih tradicionalnih jedeh pripravili prijeten večer, popestren z glasbo, s petjem in z nastopi folklornih skupin. Nedelja, 3. aprila, je bila rezervirana za obisk zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki so ga nacisti ustanovili 20. maja 1940 na okupiranem Poljskem ozemlju. Taborišče je delovalo do 27. januarja 1945, ko so ga osvobodili vojaki ruske rdeče armade. V tem času je v njem umrlo 1,1 milijona ljudi, med katerimi je bilo kar 90 % Judov. V spremstvu lokalnega vodnika smo si ogledali obsežen muzej in se sprehodili po celotnem taboriščnem kompleksu. Po povratku iz Auschwitza je sledilo skupno kosilo v hotelu Merkury. Druženje po kosilu se je s skupinskim slikanjem, pogovori in izmenjevanjem kontaktov med udeleženci zaključilo v poznih popoldanskih urah. Končni vtis ob zaključku 32. kongresa Eu-ropassiona je bil izjemno dober, saj so se Poljaki zelo potrudili in za delegate ter spremljevalne ekipe pripravili nepozabno doživetje. Veličastna gledališka pasijonska predstava. Foto: Jože Štukl 147 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Po slovesu je sledila le še vožnja proti domu, v Škofjo Loko smo se srečno vrnili v ponedeljek, 4. aprila, v zgodnjih jutranjih urah. V družbi s sestro Jadwigo Wyrozumsko in generalnim sekretarjem združenja Europassion Josefom Langom. Skupinska slika dela udeležencev skupaj z organizatorji 32. kongresa v Cieszynu na Poljskem. Foto: Tadeusz Maciejiczek 148 Jože Štukl POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE V KRAKOVU NA POLJSKEM International Academic Conference: Intangible Heritage of the City. Musealisation, Preservation, Education. V dneh od 30. maja do 3. junija 2016 sem se kot predstavnik Loškega muzeja in uradni predstavnik Občine Škofja Loka udeležil mednarodne konference Intangible Heritage of the City. Musealisation, Preservation, Education, ki je potekala v prostorih Zgodovinskega muzeja mesta Krakova (Museum Historyczne Miasta Krakowa) na Poljskem. Ponedeljek, 30. maj: Dan je minil predvsem v znamenju vožnje. V večerni urah smo dosegli mesto Krakov. Po nastanitvi v hotelu Ibis ob glavni krakovski železniški postaji smo se sprehodili po mestu in poiskali stavbo Mestnega muzeja, kjer bo v prihodnjih dneh potekala konferenca. Torek, 31. maj: Dan se je začel ob 8.30 uri z registracijo udeležencev konference. Konferenca se je začela ob 9. uri z uvodnim nagovorom in s predavanjem direktorja krakovskega Mestnega muzeja Michala Niezabitowskega. Potem so sledili referati udeležencev, ki so prihajali iz vse Evrope. Konferenca je potekala v poljskem in angleškem jeziku ob simultanem prevajanju. Vsak od udeležencev je imel na voljo 20 minut za predstavitev svoje teme. Moje predavanje je bilo na sporedu prvega dne, v drugem tematskem sklopu med 12.20 in 12.40 uro. V besedi in sliki sem predstavil Škofjeloški pasijon. Z organizatorji konference sem se dogovoril še za prikaz 7 minutnega filma o pasijonu, ki so ga predvajali v času, predvidenem za diskusijo med 13.20 in 13.40 uro. Zanimanje za Škofjeloški pasijon je bilo veliko, sam fenomen pa je presenetljivo dobro poznan strokovnjakom širom Evrope. Konference sta se iz Slovenije udeležili še Nena Židov in Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, ki sta prav tako predstavili vsaka svoj prispevek. Nena Židov je predstavila Posavsko Štehvanje - konjeniško igro in prireditev, na kateri jezdeci med dirom s kovinskim kijem razbijajo na drog nasajen lesen sodček. Anja Jerin pa je predstavila pregled slovenskega registra nesnovne kulturne dediščine s posebnim poudarkom na elementih iz slovenskih urbanih področji). Prvi dan konference se je po večurni strokovni diskusiji zaključil ob 19. 149 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Predstavitev Škofjeloškega pasijona na mednarodni konferenci v Krakovu. Foto: Mirjam Jezeršek 150 lože Štukl POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE V KRAKOVU NA POLJSKEM Ob 19.30 uri je sledil voden ogled mesta Krakova, ki je eno od najstarejših in drugo največje mesto na Poljskem. Leži v južnem delu države ob reki Visli in je središče Malopoljskega vojvodstva. Srednjeveško mestno jedro je eno izmed najbolje ohranjenih v Evropi in je bilo že leta 1978 uvrščeno na seznam UNES-COve svetovne kulturne dediščine. Krakov je bil med leti 1038-1596 prestolnica Poljske, ki jo je nato kralj Sigismund III. iz strateških razlogov prenesel v Varšavo. Mesto je kljub vsemu ostalo pomembno poljsko gospodarsko in kulturno središče. V spremstvu muzejskega vodnika smo se sprehodili po ulicah starega mestnega jedra, dokler se ni pred nami odprl prostran glavni trg, ki sodi med največje srednjeveške trge v Evropi. Obkroža ga niz razkošnih mestnih hiš in bogatih rezidenc, ne manjka pa niti številnih lepo urejenih gostinskih lokalov, ki vabijo na pokušino tradicionalne poljske kulinarike ali zgolj na prijeten oddih ob pijači. Sredi trga smo si ogledali znamenito tržnico, kjer poleg nakita iz jantarja prodajajo tudi najrazličnejše izdelke domače obrti. Ob tržnici se nahaja monumentalni spomenik romantičnemu poljskemu pesniku in borcu za svobodno Poljsko Adamu Mickiewiczu (1798-1855). Na trgu smo si poleg mogočne cerkve sv. Marije, katere glavna posebnost sta različno visoka zvonika, ogledali še cerkvi sv. Barbare in sv. Vojteha. Z glavnega trga smo krenili proti griču Wawel, kjer se nahajata razkošen kraljevi dvorec in stolnica sv. Stanislava in Vaclava, kjer so pokopani Pogled na glavni krakovski trg s cerkvijo sv. Marije In tržnico. Foto: Jože Štukl 151 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 poljski kralji in mnogi drugi ugledni Poljaki. Ob povratku smo si v mestu ogledali še dominikansko cerkev ter se sprehodili mimo Jagelonske univerze, ki je ena od najstarejših na svetu. Tu sta med drugimi znanimi osebnostmi študirala tudi Nikolaj Kopernik in Karel Wojtyla. Ogled je v celoti trajal približno dve uri in pol in po koncu smo polni vtisov in prijetno utrujeni odšli v hotel k počitku. Sreda, 1. junij: Drugi dan mednarodne konference se je začel ob 9. uri. Ob spremljanju referatov je čas zelo hitro mineval. Med odmorom za kosilo in po njem smo se srečali z nekaterimi rokodelci tradicionalnih poljskih obrti, ki so na ogled razstavili svoje izdelke. Tako smo imeli priložnost pokramljati z izdelovalcem orožja, s klekljaricami tradicionalne poljske čipke in z izdelovalci poljskih jaslic. Drugi dan konference se je zaključil podobno kot prvi ob 19. uri. Po koncu konference je bil vsem zainteresiranim omogočen tudi ogled bogatih zbirk Mestnega muzeja. Četrtek, 2. junij: Dan je v celoti minil v znamenju Lajkonične procesije. Žal nam je malo zagodlo vreme, saj je že dopoldne začelo močno deževati. Kljub temu so se že zjutraj po mestu začele zbirati množice ljudi, ki so navkljub slabemu vremenu želele prisostvovati edinstvenemu dogodku. Procesijo po ulicah mesta Krakova prirejajo enkrat letno in sicer prvi četrtek po prazniku Svetega rešnje-ga telesa. Lajkonik - bradat mož, oblečen v živo pisana vzhodnjaška oblačila, na majhnem umetnem belem konju, skupaj s svojim pisanim spremstvom glasbenikov, vojakov in zastavonoš, »jaše« po mestu, zbira denarne prispevke in z lesenim kijem blagoslavlja darovalce. Lik Lajkonika je še vedno zavit v tančico skrivnosti in raziskovalci si o njegovem izvoru niso enotni. Nekateri njegove začetke iščejo v zgodovinskem dogodku, ko so v 13. stoletju Krakov oblegali Tatari, drugi so mnenja, da je mnogo starejši in naj bi se ohranil kot relikt iz poganskih časov. Spet tretji menijo, da moramo podobo Lajkonika razumeti kot prežitek srednjeveških misterijev in cehovskih predstav. Procesija, ki se začne ob deseti uri dopoldan, ves dan potuje po mestnih ulicah in doseže vrhunec v poznih popoldanskih urah s prihodom na glavni trg, kjer jo pričaka tisočglava množica. Lajkonik krene na oder in pobere denarne prispevke od mestnih oblasti. Nato z županom mesta spije čašo vina, zapleše s praporom ter se s tem pokloni meščanom in se jim zahvali za gostoljuben sprejem. Uradni del procesije se je ob plesih in nagovorih župana, mestnih veljakov in predstavnikov Mestnega muzeja zaključil v večernih urah. Uradnemu delu je kljub slabemu vremenu sledilo še vseljudsko rajanje. Petek, 3. junij: Dopoldne smo izkoristili za ogled še nekaterih Krakovskih znamenitosti, nato pa smo se podali proti domu. V Škofjo Loko smo se srečno vrnili petnajst minut po polnoči - bila je že sobota. Končni rezultat mednarodne konference je obsežen zbornik z naslovom Nie-materialne dziedzictwo miasta / Intangible Heritage of the City, ki ga je izdal Mu- 152 lože Štukl POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE V KRAKOVU NA POLJSKEM zej mesta Krakova. V njem so objavljeni vsi referati, predstavljeni na konferenci, med njimi tudi prispevek o Škofjeloškem pasijonu. Zbornik je v PDF različici v celoti dostopen na spletu povsem brezplačno in sicer v poljskem (http://www.mhk. pl/niematerialne-dziedzictwo-miasta) in angleškem jeziku (http://www.mhk.pl/ intangible-heritage-of-the-city). Lajkonik s spremstvom na glavnem trgu v Krakovu blagoslavlja darovalce. Foto: Jože Štukl 153 PRVA LIPA EVROPASIJONA V HORICAH NA ŠUMAVE NA ČEŠKEM Skupinska slika pred pravkar posa]m »TihoEuropassionis«. Med njimi: pokojni Peter Pokorn st. (prvi z leve), Roman Weixler izslovenskega veleposlaništva v Pragi (peti z leve), Martin Madej, župan Horic na Sumave (deveti z leve) in naš gostitelj Miroslav Kutlak (trinajsti z leve). Foto: Arhiv Peter Pokorn st. Jernej Tavčar ČEŠKA MISIJA - PAS I JON V HORICE NA ŠUMAVE Pot v Hožice1 Češko imam rad. Morda pa je temu krivo tisto prvo pravo, pravzaprav kar iniciacijsko potovanje v tedanjo Čehoslovaško, poleti leta 1989, ki se je potem za nazaj izkazalo za zadnje poletje realnega socializma, saj ga je že jeseni odplavila zmagovita žametna revolucija.... Tudi zato sem bil vesel povabila na romarsko pot v Horice na Šumave, kjer naj bi si ogledali tamkajšnji pasijon.2 Pot nas je vodila mimo Salzburga in Linza, kjer smo sredi prijetne sredogorske pokrajine prešli češko mejo. Valovita gozdna pokrajina Šumave se tod izmenjuje z bolj odprtimi travnatimi površinami. Sredogorska veriga Šumave predstavlja naravno mejo med Češko na eni, Bavarsko in Avstrijo na drugi strani. Je naravna, in simbolna ločnica med slovanskim in germanskim svetom. To simbolno mejo še poudari dvojno poimenovanje: češki Šumavi Nemci pravijo Bohmerwald. In seveda, do jeseni leta 1989, je tudi tod potekala železna zavesa, realna in simbolna ločnica med evropskim Vzhodom in Zahodom. Po prečenju obsežnega akumulacijskega jezera Lipno na reki Vltavi smo se počasi že približevali našemu cilju. Na enem izmed blago zaobljenih pobočij ugledamo naselbino kar precej strmo vraščeno v pobočje. To so Horice na Šumave, cilj našega tokratnega pasijonskega popotovanja. Horice so vaško naselje, ki ležijo na 675 metrih nadmorske višine in štejejo nekaj nad 800 duš. So samostojna občina v okraju Češki Krumlov v regiji Južna Češka. Horice na Šumave pa so tudi znan češki pasijonski kraj. 1 Škofjeloško pasijonsko odpravo smo sestavljali: mag. Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka in ambasador za sodelovanje s pobrateno občino Tabor na Češkem; Peter Pokorn st., priznani mojster fotografije in eden od pobudnikov in začetnikov sodelovanja med Škofjo Loko in večimi češkimi mesti ter sajenja lip Ceško-slovenskega prijateljstva, skupaj s soprogo Marušo; Alojzij Pavel Florjančič, urednik Pasijonskih doneskov in pasionirani ljubitelj in poznavalec pasijonske tematike s soprogo Ano; Minka Krajnik, dolgoletna članica PD Sotočje in predana varuhinja kostumskega depoja Škofjeloškega pasijona; Milan Golob, režiser uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015 in moja malenkost v vlogi kronista 2 https://en.wikipedia.org/wiki/Bohemian_Forest, str. 1 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Horice so eno izmed najstarejših naselij na območju Češkega Krumlova. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1274, leta 1290 pa postanejo last cistercijanskega samostana iz Vyšiga Broda, v čigar posesti ostanejo vse do sredine 19. stoletja. Naselje obvladuje cerkev sv. Katerine, prvotno gotsko cerkev iz 13. stoletja so temeljito prezidali na prelomu iz 15. v 16. stoletje, leta 1771 je pogorela, v letih 1834 in 1900-1901 so jo prenovili, ko so ji dozidali tudi zvonik. Trg obvladuje še ena grajena dominanta - vaški pranger iz leta 1549. Ozadja in historial hožiškega pasijona No, pomembnejša kot fizične dominante so bila duhovna obeležja - stoletna duhovna in cerkvena administrativna oblast cistercijanov. Ti pa so bili nosilci najstarejše tradicije uprizarjanja ljudskih pobožnosti. To so bile verske igre s staroza-vezno tematiko (tako imenovana Rajska igra) in novozavezno tematiko (Jezusovo rojstvo). Najpomembnejšo temo nove zaveze - življenje, trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa - pa uprizarjajo pasijonske igre. Verske in spokorne igre so v evropski katoliški cerkveni tradiciji zelo star fenomen. Ti verski misteriji izvirajo iz Španije in Francije, od koder so se širile v druge evropske dežele. Prvotno so jih igrali v cerkvah, sčasoma pa so jih obogatili s popularnimi ljudskimi (posvetnimi) simboli in z motivi ter jih začeli igrati izven cerkva. Verske vojne so zavrle razvoj in širjenje pasijonskih iger. V Horicah so bile za pasijon usodne husitske vojne v 15. stoletju. Posledice tridesetletne vojne so pomembno vplivale na verske delitve in duhovno življenje ljudi 17. stoletja. Pasijonske igre so namreč bile pomemben sestavni del katoliške verske prenove v katoliških deželah.3 Ali kot navaja dr. Metod Benedik, da je nekdaj katoliška Praga na prelomu iz 16. v 17. stoletje vse bolj izgubljala značaj katoliškega mesta: "Po nekaterih poročilih tega časa je v Pragi bilo od skupno okoli 140 cerkva le še 13 katoliških, vse druge so imele v rokah razne sekte, od katerih je kar dve tretjini Husitov, privržencev Jana Husa". Prim. Arturo da Carmignano, San Lorenzo da Brindisi, II, Padova 1960, 38. Benedik, Izhodišča Škofjeloškega pasijona, str. 25. Morda je prav, da na tem mestu, s pomočjo dr. Benedika, že poizkusimo vzpostaviti prve vzporednice s Škofjeloškim pasijonom: "...vedno pa je prisotno tudi vprašanje, kje naj iščemo ozadje, izhodišče za to procesijo. Pri slednjem se raziskovalci največkrat ustavljajo ob pasijonskih procesijah, ki so jih v nekaterih evropskih mestih prirejali od 15. stoletja naprej; naj navedemo le nekatere: Perugia, Dunaj, švicarski St. Gallen, francoski Arras, Salzburg, Bologna itd. Nikjer pa ne najdemo omenjene procesije, ki so jo v povezanosti s kapucini od leta 1604 prirejali na veliki petek v Pragi. Gre namreč za nekatere zanimive in vidne povezave med procesijami velikega petka v Pragi, Ljubljani in Škofji Loki. V vseh treh primerih so v ozadju in ključnih vlogah bratovščine in kapucini teh treh mest. Poglejmo stvar nekoliko bližje. V Prago, ki je proti koncu 16. stoletja vse bolj izgubljala značaj katoliškega mesta, je tamkajšnji škof Zbynek Berka povabil kapucine, da bi sodelovali pri poskusih rekatolizacije v mestu samem in širše v čeških deželah. Jeseni 1599 je v Prago prispela skupina dvanajst kapucinov, ki so bili doma 156 Jernej Tavčai; ČEŠKA MISITA - PASITON V HORICE NA ŠUMAVE D1VADLO tasmov: nnr JVhSSigNHflLU In ni nepomembno, če omenimo, da so bile v svetu gotovo najbolj poznane pasijonske igre v bavarskem Oberammergau prvič omenjene leta 1634 - prav v času intenzivnih vojnih konfliktov Na širšem območju Šumave je obstajala bogata tradicija uprizarjanja pasijon-skih iger, vendar se je le-ta ohranila zgolj v Horicah. Verske igre so bile v teh krajih zelo priljubljene, saj so bogatile običajno življenje tamkajšnjemu prebivalstvu, ki so ga povečini sestavljali preprosti kmetje, obrtniki in trgovci. Po Napoleonskih vojnah leta 1816 je domačin iz Horic, tkalec Paul Grollhesel s pomočjo duhovnika zapisal besedilo pasijonske zgodbe, ki so jo nato skupaj s še 15 prebivalci Horic tudi uprizorili. Igro je naslovil "Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa - Tragedija/žaloigra v petih dejanjih s preludijem". Igra je temeljila na takrat zelo priljubljeni knjigi kapucina P. Martina Cochema4 "Veliko življenje in trpljenje Jezusa Kristusa" in fragmentih starih pasijonskih iger, ki so se prenašali po ustnem izročilu. iz različnih italijanskih pokrajin, vodil pa jih je sloviti pridigar, kasneje tudi vrhovni predstojnik kapucinskega reda in papeški diplomat pater Lovrenc iz Brindisija. Naslednje leto so ustanovili samostane v Pragi, na Dunaju in Gradcu. Prav te ustanove pomenijo začetek kapucinov in njihove dejavnosti v prostoru od Češke do slovenskih dežel." Benedik, Izhodišča Škofjeloškega pasijona, str. 25-26. Mar to pomeni, da sta tako škofjeloška kot hofiška pasijonska procesija imeli isto izhodišče, isti (iz)vir? Škofjeloški pasijon sledi praški (1604) in ljubljanski (1617) spokorni procesiji, horiški pa preko patrov cistercijanov sledi praškemu kapucinskemu vzoru? 4 Spet smo pri še eni pasijonski referenci in pomembni povezavi med obema pasijonoma: Duhov- 157 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Igro so od leta 1816 pred Veliko nočjo uprizarjali v gostilnah, igralci pa so nastopali brez gledaliških kostumov in le z najnujnejšo scensko opremo. Sčasoma je zanimanje za igro raslo, število nastopajočih se je povečevalo in sredi 30-tih letih 19. stoletja so jo že uprizarjali na odru, igralci pa so bili oblečeni v gledališke kostume. Grollheselovo besedilo je bilo nato sicer večkrat spremenjeno, leta 1864 je Paul Grollhesel umrl, vodenje gledališke skupine je prevzel njegov sin Josef, vendar so igro z nekaj prekinitvami in s številnimi spremembami igrali vse do leta 1887. V tistem času je v Horice prišel profesor Josef Johann Ammann, ki je od leta 1883 opravljal profesuro na nemški srednji šoli v Češkem Krumlovu. Bil je izobražen mož, na univerzi v Innsbrucku je študiral germanistiko, zgodovino in filozofijo, predvsem pa je bil navdušen etnograf. Z veliko predanostjo je raziskoval etnološko izročilo na nemško govorečem območju Šumave, tako da ga pogosto imenujejo kar "oče Šumavske etnologije". Posebej seje posvečal ljudskemu ustnemu izročilu, zlasti so ga očarale ljudske igre. Tako mu je kmalu prišlo na uho, da v Horicah tamkajšnje ljudsko gledališče uprizarja pasijonsko igro! Ko je v roke dobil Grollheselovo besedilo, je brž spoznal, da ta pasijonska igra predstavlja izjemno duhovno bogastvo in vrednoto za celotno skupnost in da bi s smelejšo gledališko postavitvijo vaška skupnost lahko precej pridobila. Tako se je odločil, da Grollheselovo predlogo preoblikuje do te mere, da bodo igro lahko uprizarjali v veličastnem novem gledališču, katerega izgradnjo je goreče podpiral. Ammann je kot Tirolec namreč poznal uprizoritve pasijonskih iger v Oberam-mergauu in Brbdeggu, zato je hotel tudi horiški pasijon dvigniti na prav takšen nivo. Za tak zahteven podvzem je uspel pridobiti tudi nemško društvo Deutscher Bohmerwaldbund, s čigar zajetno finančno pomočjo so v letih 1892-1893 uspeli zgraditi novo gledališče! In 25. junija 1893 so na njegovem odru uspešno uprizorili premiero pasijonske igre. ni pisatelj, ki so ga kapucini zelo pogosto jemali v roke kot osnovo za premišljevanje, je bil ka-pucin iz renske province p. Martin iz Cochema. V red je stopil 1653, umrl je 1712. Kot pridigar, pisatelj in škofijski vizitator je deloval v domači provinci, potem pa vrsto let v tirolski in zatem še v češki provinci. Napisal je okoli 30 knjig, ki so izšle v številnih izdajah. Najbolj znano in najbolj razširjeno njegovo delo je Das Leben Christi (Mainz 1677-1679), v katerem največ strani posveča premišljevanjem Kristusovega trpljenja. Kot pisatelj duhovnih knjig in svetniških biografij je postal pravi "oblikovalec ljudske pobožnosti". Njegov stil, njegov živahen jezik, nabit s čustvi in obogaten z mnogimi prispodobami, se je izpričeval kot zelo primeren za posredovanje verskih resnic ljudem, ki so mu zelo radi prisluhnili; njegov vpliv na ljudsko pobožnost v deželah srednje Evrope je bil res izreden in enkraten. Poznavalci so mnenja, da v tem prostoru ni bilo dela, ki bi "tako učinkovito pospeševalo poznanje in ljubezen do Kristusa, in sicer med kristjani vseh slojev", kot Das Leben Christi p. Martina iz Cochema. Benedik, Kristusovo trpljenje v kapucinski duhovnosti, str. 41. 158 Jernej Tavčai; ČEŠKA MISITA - PASITON V HORICE NA ŠUMAVE Od tedaj so horiške pasijonske igre postale zelo poznane. Prva leta so jih uprizarjali vsako leto: 1893, 1894, 1895, 1896. Samo v prvih dveh letih si je pasijon ogledalo več kot 80.000 ljudi in že po prvem letu so kapaciteto gledališča povečali na dandanes nedoumljivih 2.000 sedežev. Med gledalci pa so lahko našteli člane cesarske družine, člane znanih plemiških družin, visoke cerkvene dostojanstvenike in mnoge druge pomembne ljudi. Leta 1897 so ameriški filmski ustvarjalci prav tu posneli prvi dolgometražni film. Do začetka I. svetovne vojne so pasijon uprizorili še v letih 1898, 1903, 1908 in 1912. Po koncu I. svetovne vojne - in ustanovitvi nove države Čehoslovaške -pa še v letih 1923,1927,1930,1933 in 1936. Vse naštete uprizoritve so bile odigrane v originalnem nemškem jeziku. Pravzaprav je bila horiška pasijonska igra šele leta 1923 prvič prevedena v češki jezik in objavljena v knjižni obliki, ki je potem izšla kar v šestih izdajah. Nato se je z nacistično okupacijo Češke začel žalostni preludij II. svetovne vojne. Nacistični okupatorji so prepovedali uprizarjanje horiškega pasijona, gledališče pa so uporabljali za skladišče. To je bil zares tragičen obrat zgodovine: igro so prepovedali, gledališče pa one-častili nemški nacisti, čeprav so nemško govoreči prebivalci Horic in tega dela Šumave tudi s to igro tradicionalno uprizarjano v nemškem jeziku pričevali o stoletni nemški prisotnosti in bogatem nemškem kulturnem izročilu v teh krajih! 159 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Ko se je leta 1945 končala II. svetovna vojna, so po več stoletjih življenja na tem območju nemško govoreči prebivalci Horic morali zapustiti svoje domove. Na njihove domove so praktično z vseh vetrov prišli novi prebivalci: Čehi, Slovaki, Romi. In glej: na pobudo Jaroslava To maša Vetešnika ter duhovnika iz Kajova Jana Vaclava Straka so sklenili obuditi tradicijo uprizarjanja predvojnih pasijonskih iger. Za osnovo uprizoritve jima je služil nov prevod pasijona, ki ga je v češki jezik prevedel monsinjor Antonin Melka. Novi prebivalci Horic so izvedli tudi nujna popravila gledališkega poslopja, odrskih rekvizitov in gledaliških kostumov. Prve gledališke vaje so se začele že leta 1946, nato so leta 1947 v nekoliko skrajšani obliki uprizorili premiero češke pasijonske predstave, njena ponovitev je sledila tudi leta 1948. Obe postavitvi sta bili zelo uspešni: skupaj so pred vselej polnim avditorijem odigrali kar 12 predstav! Po letu 1948, ko je oblast na Češkoslovaškem prevzela komunistična partija, se je vladajoča partija močno potrudila, da je v Horicah prepovedala in zatrla tradicijo uprizarjanj pasijonskih iger. Ljudska oblast je gledališko poslopje poslej namenila za ovčjo stajo in skedenj. Gledališče je postalo - živalska farma. Kasneje so podrli leseni del gledališkega poslopja, leta 1966 - torej le dve leti pred Praško pomladjo - pa so skupaj z bližnjo romarsko cerkvico, podrli še zidani del opuščenega gledališča... 160 Jernej Tavčai; ČEŠKA MISITA - PASITON V HORICE NA ŠUMAVE Dolga pasijonska tradicija Horic se je tako ohranila le v poročilih in dokazih zasebnih in cerkvenih zbirk ter arhivskih in muzejskih depojih... a le za dobrih 20 let... Spremembe so se zgodile z žametno revolucijo, novembra 1989. Zahvaljujoč nepopustljivi iniciativi prvega župana Horic ing. Miroslava Čunaka, ki je bil izvoljen na prvih svobodnih volitvah, in številnih drugih navdušenih ljudi, kot so bili ing. Karel Fila in Ružena Hotova, je bila že konec leta 1990 ustanovljena Družba za rekonstrukcijo pasijonskih iger v Horicah na Šumave. Potem so si stvari sledile kar druga za drugo: doktor filozofije Jindrich Pecha je napisal nov češki pasijon, skladatelj Jaroslav Krček je napisal glasbo in jo priredil skupaj z glasbeno skupino Musica Bohemica. Izkušeni režiser Antonin Bašta je prevzel režijo in zbral amaterske igralce iz Horic in okolice. Gledališke vaje so se začele v mesecu juliju 1992 in so bile kar precej zahtevne. Alena Strašrybkova, učiteljica iz Horic, je zrisala gledališke kostume, ki so jih nato sešila dekleta in žene iz vasi. Blago za kostume je doniralo podjetje Jitex Pisek. Prav vse pa je po malem vznemirjalo vprašanje - kje naj uprizorijo to novo pa-sijonsko igro. Odločili so se za zunanjo ambientalno postavitev v gozdnem parku, ki se nahaja v neposredni bližini nekdanjega gledališča. Visokošolski študent je sceno postavil na gozdnato pobočje, za pokritje avditorija pa si je zamislil posebej 161 PASIJONSKI DONESKI 2017112 oblikovano streho. Prizadevni krajani Horic so zatem opravili vsa potrebna zemeljska dela, postavili so garderobe in sanitarije ter avditorij za 500 obiskovalcev. Medtem se je Pasijonska družba iz Horic srečevala in povezovala s številnimi domačimi in tujimi kolegi ter donatorji. Pri tem so bili zagotovo najpomembnejši stiki, ki so jih stkali s prijatelji iz tujih pasijonskih združenj. Zahvaljujoč njim, je Horicam na Šumave pripadlo častno mesto v mednarodnem združenju Europassion. Potrebno je poudariti, da so se pri tem vzpostavile prijateljske vezi s pasijon-skimi skupnostmi v avstrijskem St. Margarethnu in Mettmachu in francoskem Loudeacu. Nova etapa v zgodovini čeških pasijonskih iger v Horicah na Šumave se tako začenja s premierno uprizoritvijo novega pasijona 29. junija 1993. Že v prvih štirih letih je bilo tako skupaj odigranih 36 predstav, ki si jih je ogledalo okoli 10.000 gledalcev iz vse Češke, Slovaške, Avstrije, Nemčije, Francije ter mnogih drugih držav. Med obiskovalci so bili pomembni predstavniki pasijonskih združenj iz vse Evrope, kot tudi mnogi drugi predstavniki javnega življenja. Pasijonske igre so obiskali tudi številni predstavniki Cerkve: papeški nuncij v Češki Republiki Gi-ovanni Coppa, praški nadškof, kardinal Miroslav Vik, škof iz Čeških Budejovic Antonin Liška in mnogi drugi... 162 Jernej Tavčar, ČEŠKA MISITA - PASITON V HORICE NA ŠUMAVE Horice s svojimi pasijonskimi igrami so leta 1997 prejele pomembno nagrado. Na posebni slovesnosti, ki je potekala na praškem gradu (Hradčanih!), so njihovi predstavniki prejeli Nagrado za razvoj lokalnih državljanskih aktivnosti. Nagrado jim je podelila fundacija, poimenovana Patria and A Plače in the Heart. Horice so tako postale prvi prejemnik te nagrade, za katero se je potegovalo kar 149 projektov, kijih pripravljali povsem običajni ljudje. Tako dokazujejo močno pripadnost kraju, v katerem živijo. Vendar pa pasijonske igre v Horicah na Šumave ne bogatijo le življenja tamkajšnjih prebivalcev in okoličanov. Številni odprti, dojemljivi ljudje iz celotne Češke in tujine radi prihajajo v to malo vasico v Šumavo, kjer jih, ne glede na svoje poreklo in nacionalnost, prevzame ta biblijska zgodba in sporočilo, kar dokazuje njihovo razumevanje in moč sporočila. Sporočila, ki pravi, da bomo po trnovi poti skozi puščavo in goščavo našli svojo pot skozi Kaanan, kjer bomo v daljavi uzrli svetlikajočo se luč. Ki postaja vse bliže in vse bolj svetla. Luč upanja. No, med obiskovalci, ki od vsepovsod prihajajo v to prijetno hribovsko vasico na Južnem Češkem, smo bili tiste poletne dni 2014 tudi mi, mala pasijonska karavana iz Škofje Loke. Z velikim zanimanjem smo si ogledali predstavo, ki jo je z izjemno predanostjo in notranjim žarom odigral sleherni od okrog petdeset igralcev horiškega pasijon-skega ansambla. In kakšno je sporočilo Horiškega pasijona? Pomen in sporočilo Horiškega pasijona Horiški pasijon ni tako veličastna, spektakelska uprizoritev, kot je naš Škofjeloški pasijon. Tudi dramaturško je manj intenziven, igra pa manj ekspresivna, tu ne iščite mimohoda pasijonske konjenice ali silnih nebeških zborov in diaboličnih kreatur. To tudi ni procesijska igra, pač pa ambientalna postavitev s prizoriščem, postavljenim na rob gozda med sloka drevesa in visoko gozdno praprot, ki kupaj s scensko osvetlitvijo deluje naravnost čarobno, skoraj fantastično. Ime pove vse: pasijon v Horicah na Šumave je gozdni pasijon! Toda najpomembnejšega sporočila tokratnega pasijona nisem našel v vsebini pasijonske igre, pač pa v sami igri kot druženju, ustvarjanju, igri kot vezivu, pasi-jonski igri, kot strasti in misteriju, ki je na novo vzpostavila, povezala in osmislila skupnost. Kaj hočem reči? Horiški pasijon je bil del kulturne tradicije nemško govorečih prebivalcev Šumave. Nato sta se nad te kraje sredi 20. stoletja zgrnila dva totalitarizma: nemški nacizem in sovjetski komunizem, ki sta želela na veke vekov izbrisati to večnostno zgodbo o trpljenju, upanju - in odrešenju. 163 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Najprej so uprizarjanje pasijona prepovedal nacisti. Med II. svetovno vojno so iz posvečenega prostora gledališča naredili navaden "magacin". Po koncu II. svetovne vojne so se ti prvotni nemško govoreči prebivalci Horic - tako kot domala vsi Nemci iz Čehoslovaške - morali izseliti. In igra, ki je kot izjemna nesnovna kulturna dediščina kraju v teku stoletij vtisnila posebno kulturno identiteto, bi kaj kmalu lahko utonila v pozabo. Toda njihov pasijon ni bil pozabljen. Na njihove domove so se priselili prebivalci iz vse takratne Čehoslovaške: Čehi, Slovaki, Romi. Postavili so svoj, češki pasijon. Neki poprejšnji tradiciji so dodali novo, svojo identiteto. Svoj (lastni) pasijon. Mar ni to najboljši dokaz, kako univerzalno - zgodba vseh zgodb - je pasijonsko sporočilo. Ta njihov novi pasijon je tokrat prepovedal komunistični režim. In znova je tu moč izluščiti novo univerzalno sporočilo: sleherni totalitarni režim se boji razkrivanja, pripovedovanja in uprizarjanja zgodb o (človeškem) trpljenju, večn(ostn)em upanju in odrešenju. To je subverzivna moč pasijona. In tudi zato je sleherni totalitarni in diktatorski režim zapisan propadu. Po padcu železne zavese zopet nastopi čas svobode in novega upanja. Tudi to je univerzalna zgodba, mar ne? In pasijon je, kakopak prav zgodba in prilika o upanju! Medvojni in povojni čas trpljenja ni ugasnil strasti za uprizarjanje pasijona. Prav nasprotno. Prebivalci Horic zdaj vnovič obujajo starodavno krajevno ljudsko pobožnost - uprizarjanja pasijonske igre. In ta novi pasijon je zato res ne- Pisec prispevka v družbi zTomašem Francum Ježlšem. Foto: Peter Pokorn st. 164 Jernej Tavčar, ČEŠKA MISI1A - PASI10N V HORICE NA ŠUMAVE kaj posebnega. Je hkrati vez med avtentično tradicijo, vez s krajevnim kulturnim izročilom, a obenem nekaj povsem novega. A to starodavno izročilo kraja obudijo, oživijo novi prebivalci vasi: tako rekoč prišleki, "pritepenci" uprizorijo igro in s tem ohranjajo "tuje" izročilo, ki pa s tem postane tudi njihovo lastno! Na horiške pasijonske igre sedaj prihajajo nekdanji prebivalci Horic in njihovi potomci, ki se morda prav zaradi pasijona vračajo v rojstne kraje svojih prednikov, k svojemu izvoru in izviru. Pasijon v Horicah vse skupaj poveže v eno samo skupnost. Sporočilo pasijona - ki ni od tega sveta - transcendira, preči celo sam jezik in kulturo, ki je stoletja predstavljala domala nepremostljivo ločnico med dvema narodoma in jezikoma, ki sta stoletja sobivala drug ob drugem. Horice pa postanejo poseben, milostni kraj pomiritve in sprave. To je ta neverjetna moč in sporočilo tega novega češkega pasijona. Tako pasijon poveže v pravo "živo" pasijonsko skupnost tudi vse udeležence pasijona. To izjemno predanost in notranji žar je čutiti domala pri slehernem od okrog petdeset igralcev horiškega pasijonskega ansambla. Tudi nas, ki prihajamo iz slovenskega pasijonskega mesta, so sprejeli zelo odprto, prijateljsko in iskreno gostoljubno. Kot del iste (pasijonske) skupnosti. Skupaj s Miroslavom Kutlakom, režiserjem tamkajšnjega pasijona, Jezusom in drugimi člani pasijonske družine, smo se prijateljsko poveselili in proslavili uspešno predstavo v edini vaški gostilni. Tudi zato smo pred pasijonskim prizoriščem v Horicah skupaj posadili prvo lipo posvečeno Europasijonu poimenovano "Tilia europassionis", kot živ in trden simbol prijateljstva dveh pasijonskih mest, dveh slovanskih narodov in žive ter rastoče (Euro)pasijonske skupnosti. V tamkajšnji občinski stavbi pa smo odprli razstavo fotografij Škofjeloškega pasijona Petra Pokorna mlajšega. Mislim, da jih je vse našteto prepričalo. Začutili so naše iskreno navdušenje, odprtost, dobro voljo in pozitivno energijo. Tudi našo profesionalnost in predanost. In svojevrstno strast. Passion for pasion. Začutili s(m)o, da smo si v marsičem podobni. Vzeli so nas za svoje. Zato obljuba o vnovičnem snidenju pred slovesom, ni bila prazna marnja. Spomladi leta 2015 smo se znova srečali. Tokrat v Loki. Na eni od zadnjih uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2015, ki je povsem prevzela naše češke prijatelje. Po predstavi smo šli skupaj še v pasijonski tabor, kjer so v noči goreli taborni ognji. Ob slovesu smo jim obljubili, da spet obiščemo Južno Češko, Tabor, Češki Krumlov - in Horice. Drži, Horice so pravo in živo pasijonsko mesto. 165 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Viri in literatura https://en.wikipedia.org/wiki/Bohemian_Forest, str. 1-4 http://www.ckrumlov.info/docs/en/region_histor_pasije.xml, str. 1-8 Benedik, Metod: Izhodišča Škofjeloškega pasijona, v: Škofjeloški pasijon 2006. Zbirka Loški razgledi, Doneski 12, Škofja Loka, Muzejsko društvo, 2006, str. 25-35. Benedik, Metod: Kristusovo trpljenje v kapucinski duhovnosti, v: Pasijonski doneski 2015/10. Muzejsko društvo Škofja Loka & Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, 2015, str. 35-42. Pripis V skupini pasijoncev iz Horic, ki je obiskala Škofjo Loko, je mojo pozornost pritegnil vesel in prijazen gospod. Pozdravljeni, sem Jan (Honza) Červ, doma sem iz Češkega Krumlova in sem predsednik tamkajšnje ribiške družine. Čisto pravo ime za strastnega ribiča, sem pomislil. S Sandijem sva mu polaskala, da živi v enem najlepših mest in, da v Krumlovu poznava imenitno ribjo restavracijo pri mostu čez Vltavo, v kateri se vselej radi ustavimo po obisku prečudovitega mesta... Ja seveda, to je kakopak naša restavracija, naju je ujel gospod Červ. Uh, če je tako, se ob prvi priliki spet srečamo pri vas na tolstem krapu ali somu... Gospod Červ mi je narekoval svoj e-mail, čez kak dan sem mu poslal sporočilce, on pa mi je v odgovor poslal šegavo pesmico, s katero se mi je le še bolj prikupil... Tisto leto nisem več šel na Češko. Jeseni 2016 pa je ob 10-letnici pobratenja med Škofjo Loko in Taborom na Češko odpotovala številčna delegacija Muzejskega društva Škofja Loka. Na poti nazaj smo se nameravali ustaviti tudi v Češkem Krumlovu. Dan pred odhodom, sem gospodu Janu Červu poslal meji, da bomo v nedeljo opoldan v Krumlovu in da bi bili zelo veseli, če bi se spet srečali... Po končanem ogledu mesta, sva jo s Sandijem mahnila proti priljubljenemu ribiškemu lokalu, za nama sta nekoliko nezaupljivo stopala Jože in Mirjam. Zunaj je deževalo, zato smo vstopili v notranjost restavracije. Notri je bilo temno in turobno, videti ni bilo žive duše, le dve natakarici sta zgrbljeno sedeli za eno od miz. Tole danes pa bolj slabo kaže, zgleda, da še niso zalaufali kuhinje, sva se spogledala s Sandijem, in gospod Červ, kot kaže tudi ni uspel priti... Sandi je vendarle stopil, do natakaric in povprašal za gospoda Červa... tedaj pa je ena od natakaric molče vstala, stopila v kuhinjo in mu v roke potisnila - osmrtnico! Mar niste vedeli, gospod? Pana Jana Červa smo ta petek pokopali, bila je nesreča pri ribičiji... S Sandijem sva osupnila. Šla sva v sosednjo gostilno, naročila beherovko in jo na dušek izpila. Za prijatelja Honzo... potem sva dolgo molčala... Nato je v gostilno prišel eden od članov Muzejskega društva, in rekel, da me zunaj išče neka gospa. Razumel sem. Zunaj sta bili Janova žena, gospa Danuša in njuna hči. Prisedli sta, bili sta žalostni in potrti, pa vendarle nekako presenečeno 166 Jernej Tavčai; ČEŠKA MISIJA - PASITON V HORICE NA ŠUMAVE zadovoljni, ko sta videli, da smo ga imeli radi. Povedala sta, da se je nesreča zgodila med nočnim ribolovom na jezeru Lipno. Tisočkrat je že bil na ribičiji, pa se mu ni nikoli nič zgodilo. Umrl je v elementu, ki ga je poznal do obisti in imel najraje... V spomin na nadvse prijaznega in prijetnega človeka ter za večni mir njegove duše, smo vsi skupaj dvignili kozarce... Polkovnik in inženir Jan Červ je tragično preminil 22. septembra 2016, star je bil 70 let. Počivaj v miru, dragi Honza! Češki in loški pasijonci v Pasijonskem taboru pred uprizoritvijo ŠP11. aprila 2015. Na desni pokojni Jan Červ. Foto: Peter Pokom st. Foto: Jure Svoljsák Jurij Svoljšak DARILO KNJIŽNICI P. ROMUALDA MARUŠIČA s popravki naslovnice Romuald - Kokaljeve priredbe Škofjeloški pasijon in dopolnitev prispevka Svetloba v temi1 Jurij Svoljšak je enega od dveh svojih unikatnih izvodov Romuald - Kokaljeve priredbe Škofjeloškega pasijona v brajici, ki sta 8. aprila 2000 izšla v Škofji Loki v okviru razstave Škofjeloški pasijon - vabilo, ki ne zastara, 20. februarja 2015, podaril škofjeloškemu Kapucinskemu samostanu. Ob tej priliki je donator pomanjkljivemu zapisu o izdaji na naslovnici dodal manjkajočo vejico, tako da se pravilni zapis glasi: Škofja Loka, 8. april 2000. Zapis o popravku je bilo potrebno narediti zato, ker je bila v prispevku Svetloba v temi, na strani 88, objavljena fotografija naslovnice z napako. Prav tako je podaril mapo, ki jo je uporabil pri vodenju in povezovanju programa slovesnega odprtja omenjene razstave, ki je bila odprta od 8. do 24. aprila 2000 v kapeli kapucinskega samostana. Mapa je unikatna in je izdelana iz plakata, ki je vabil na razstavo. Predstavitveni tekst za Potujočo razstavo in Vodnik po razstavi je napisal v normalnem tisku in povečanem tisku za slabovidne. Za slepe pa je napisal oba teksta v brajici. Odslej hrani vse izvode Kapucinska knjižnica v Škofji Loki. V obe mapi je vložil preglednico za pisavo slepih - brajico, ki jo je razvil v času službovanja na Srednji šoli za slepe in slabovidne v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, ročno izdelani loški papir z lanenimi nitmi in vodnim odtisom Zamorca s krono, ki ga je razvil Janez Jocif, in knjižico Ne tako, ampak tako, nekaj prijetnih napotkov za druženje s slepimi, za katero je opravil vsa potrebna dela, da je bila izdana v 80 000 izvodih, v slovenskem jeziku. 1 V: Škofjeloški pasijon 2006, Muzejsko društvo Škofja Loka, Škofja Loka 2006 169 Trije režiserji Škofjeloškega pasijona: Marjan Kokalj, Borut Gartner in Milan Golob. V ozadju Križev pot Tatjane Splichal. Foto: Tatjana Spllcha I Iasijonske podobe Cerkev sv. Rešnjega telesa In krvi, župnija Ljubljana-Podutik. Foto: Jože Šenk Marko Čižman KRIŽEV POT V PODUTIKU Ni mi znano, da bi kje imeli fotografski križev pot iz žive uprizoritve Kristusovega pasijona. Vse se je začelo pred leti, ko sva s fotografinjo, Tatjano Splichal sodelovala pri izdelavi kuharske knjige. V tistem času smo postali pravi prijatelji in nedolgo po tem, ko je knjiga izšla, me je Tatjana vprašala, če bi lahko v cerkvi postavili razstavo fotografij križev. Fotografije so bile od vsepovsod - meni je bila še najboljša fotografija raznobarvnih križev, narisanih na čelu mladih, ki so bili zbrani na srečanju mladine v Stični. Slike so bile velikega formata in so bile med ljudmi lepo sprejete. Že takrat je Boštjan Bokal, eden od faranov, dal idejo, da bi nekoč lahko naredili v podobni obliki tudi križev pot. Ker smo v tistem času imeli v cerkvi le začasne slike križevega pota, je Tatjana predlagala, da bi jih nadomestili s fotografijami iz Škofjeloškega pasijona. Ideja je bila dana v idealnem času, saj so ustvarjalci po nekaj letih premora tisto leto zopet pripravljali pasijonsko igro v Škofji Loki. Beseda je dala besedo in tako smo se odločili, da poizkusimo. Ideja je bila, da se posnamejo take fotografije, ki bi kar najbolje uprizorile bistvo posameznih postaj. Fotografinja Tatjana je stopila v stik z Blažem in s Klemenom Karlinom, ter Andrejo Megušar. Kasneje pa je predstavila idejo tudi režiserju Milanu Golobu. Režiser in igralci so nam šli res na roko, saj so uprizoritve nekaterih postaj križevega pota morali zaigrati prav za namen fotografiranja. V pasijonu jih namreč ni bilo. Malo pred koncem pasijonskih iger se je pred mano znašel zajeten kupček fotografij. Začelo se je izbiranje in odločanje, katere fotografije bodo najprimernejše. Nekatere slike je bilo lahko izbrati, pri drugih je bilo potrebno več časa in pogovora, da smo izbrali najprimernejše. Za mnenje smo se obrnili še na nekaj drugih ljudi in tako se je počasi oblikoval izbor slik, kot jih imamo sedaj. V istem času smo se odločili, da izberemo tako velikost slik, kot so bile slike z razstave križev. Videli smo namreč, da so šele tiste slike dovolj velike, da se jih je dalo videti s katerega koli mesta v cerkvi. Za izdelavo okvirjev sem se obrnil na mizarstvo Ravnohrib, ki je izdelalo tudi ostalo leseno opremo za našo cerkev. Vodila nas je želja, da je okvir preprost, dovolj lep, a ne preveč vpadljiv. Le tako bi lahko slike zares zasijale v svoji sporočilnosti. Okvirji so bili izdelani kvalitetno in pravočasno. V času izdelave okvirjev smo prosili Božidarja Kolariča za pozlato okvirjev. Pozneje smo se skupaj odločili, da obogatimo fotografije še z delno po- 173 zlato trnove krone na trpečem Kristusu. Ker je podutiška cerkev novejša zgradba, je bil tovrsten križev pot vanjo lepo umeščen. Nov križev pot smo predstavili in blagoslovili konec aprila 2016. Na ta dogodek smo povabili župljane in vse ustvarjalce Škofjeloškega pasijona. To je bil edini trenutek do sedaj, ko so bili na istem mestu zbrani tudi vsi trije dosedanji režiserji pasijona: Marjan Kokalj, Borut Gartner in Milan Golob. V posebno zadovoljstvo mi je, da so ob tem križevem potu poleg odraslih nagovorjeni tudi otroci. Hvaležen sem gospodu Alojziju Pavlu Florjančiču, ki je ta dogodek umestil tudi v Doneske. 174 Tatjana Splichal KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 1. postaja* Ta prvi Križ nam pomeni Pilatušovo hišo Kir1 on čez Jezusa sklene To sodbo tega Križa: Kir Jezus k te sodbi movcf Nas govdrja na dovžnosč Nas veliku tugentA vuci Ner več5 poterpežlivost Nas veliku tugent... 175 PASIJONSKI DONESKI 2017112 2. postaja Da kosti so gole rame Pred velikim gajžlanjam Vender Jezus gori vzame Ta teški Križ z veseljam; To pakje sturotP z lubezni Na siga1 zveličanja Deb' ta Svet skuz Križ biv rešen Od tega ferddmanja. Deb' ta Svet... 176 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 3. postaja Jezus s' Križam prvo pade Od velike slabosti Križ po tare ude slabe Na kolenah da8 kosti: Kit9 pade, al gori vstane Križ ga udari na glavo Vselej ponovi te rane Z leto1" Krono trnovo. Vselej ponovi ... 177 PASIJONSKI DONESKI 2017112 4. postaja Kir Jezus Križ dalej vleče V te veliki britkosti Svojo lubo Mater sreča V te nerveči11 žalosti: Nikdar ni obena Mati Sinu toku lubila K taki Martri ga pelati Tudi nihdar vidila. K'taki... 178 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 5. postaja Kir Jezus s'Križam namore12 Hitrujetili po cesti Simon Cireneus more Pomagat ta Križ nesti: To niso s'prave milosti Jezusa pomagali Ampak s'foush navošlivosti Debi ga pred Križali. Ampak ... 179 PASIJONSKI DONESKI 2017112 6. postaja Sveta Veronika Serčnu Jezuso poda ruto Zatu je dobila srečnu To veliko do bruto: Dokler je Jezus svoj obraz Z,leto ruto obrisov Kervdvo obličje ta čas Na to ruto zarisov. Kervdvo ... 180 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 7. postaja Jezus s'Križam drugupade, Kdu je tega nervec kriv? Kir je grešnik spet grešiv: Te so sturile težavo Na te žalosti cesti De je Jezus tulkrat padov Vender ottov Križ nesti. De je ... 181 PASIJONSKI DONESKI 2017112 8. postaja Čez Jezusa se pldkajo Te hčere Jeruzalem, Milu se cezen jokajo Kir je toku rezalen14 Jezus da odgovor taki Čezme se na pldkajte Čezvas, nu vaše otroke Čez grehe se jokajte. Čez... 182 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 9. postaja Jezus s' Križam treku15 pade Per Kalvarje začetku Brez vse milosti nu gnade Mo na dajo počitka: Spet ga postdvjo na noge, Križ denejo na ramo, Na rami po poti dovgi Sture globoko rano. Na rami... 183 PASIJONSKI DONESKI 2017112 10. postaja Kir Jezusa perpelejo Gori na hrib Kalvarijo Njega gvant doli slečejo Zovc16 nujesih pit dajo De je Jezus nag kduje kriv Ko ker naša nasrdmnost, De je pak žolčnu j esih piv Uržohje ta požrešnost De jepak ... 184 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 11. postaja Kirje Križpredelec zvertan Bo Jezus na Križ rezpet Na životo ves pretergan Glih koker struna napet: V taki grozovitni viži Za roke nu za noge Perbit nu rezpet na Križu Terpi smertne nadloge. Perbit ... 185 PASIJONSKI DONESKI 2017112 12. postaja To bo s Križam vz(d)ignen gori Jezus Križanu Jagng Na Križu zadnic govori Um(e)rje, nu glavo nagne: Tukej ocitnu spoznamo Jezusovo lubezen K(o) tako martro nase vzame De b ta svet biv odrešen. K(o) tako ... 186 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 13. postaja Po smrti Jezus na čuti Sulca na desni strane, VMdternim serco pak teči17 Sulca, meč, nu vse rane: Zlasti kir so nje na roče18 Mertviga položili Čudu, de Serze na spoči19 Od žalosti nu20 sile. Čudu ... 187 PASIJONSKI DONESKI 2017112 14. postaja Kir so Jezusovo telu Noter v'grob položili Tudi skuz to zadno delu Zadno žalost sturili: Žalostno Mater prosimo Skuz nje veliko žalost De odpustike dobimo Nu večno Božjo milost. De odpustike ... Ludvik Kaluža, Kritični prepis »Križa«, originalnega Križevega pota Ahacija Stržinarja. 188 Tatjana Splichal, KRIŽEV POT ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA 11 <•?) @ CČ» i. Krisb. TA pcrvi Krish nam pomčni Piiatulhovo hi i ho Kit* on ihcs Jesu& sklene To ibdbo tega Kri (ha: Kir JESUS k'tc fodbi movzhy Nasgovaria nadčvihnofl: Nas vcliku tugent vuzhy Ncr vczh potcrpclhlivoft. Nas vcliku tugent: s. Krisb. Da kofty fo gole rame lJrtd velikim gailhlaniam Vender JESUS gori vfame Ta teihki Kriih s'vcseliam: To pak je fturov s'lubčfni Nafhiga fvelizhania Dcb' taSvct skus Kriih bi v refhen Od tega ferdlmania. Deb' ta ¿vet: Krisb. Ahacij Stržinar iz Suhe pri Škofji Loki (1616-1741), duhovnik in nabožni pisec, je leta 1729 natisnil prvo slovensko katoliško pesmarico. Med 30. upesnjenimi besedili sta tudi prva slovenska peta maša in prvi slovenski pesemski križev pot. Njegove pesmi so okorne, bil je bolj pesmar kot pesnik. Zanimiva je jezikovna primerjava obeh piscev, pravega Ločana, ki pa je večino življenja prebil na Štajerskem, in sodobnika, očeta Romualda (Lovrenca) Marušiča, avtorja Škofjeloškega pasijona, primorskega prišleka z Goriškega. 1 kir = ker 2 molči, op. 3 nas nagovarja na dolžnost 4 tugent, nem. tugent, žalost 5 verjetno narveč, torej največ 6 storil, op. 7 i uporabljajo tedanji pisci tudi kot pol glasnik, op. s verjetno pomeni do, op. 9 verjetno pomeni kjer, op. 20 inu - in, op. 10 s to, op. 11 največji, op. 12 ne more, op. 13 hitro iti, op. 14 ražaljen, op. 15 tretjič, op. 16 žolč, op. 17 tiči, op. IS naročje, op. 19 ne poči, op 3r UrdM NUffl : InSwtgW» :&Jl«!H6Prti Sí^ffe *r ; Hfrtogo Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage m The Intergovernmental Committee for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage has inscribed on the Representative List of the Intangible Culluial Heritage of Humanity upon the proposal of Slovenia Inscnplion on this Lisi corurtjufej to onsun'nq Setter viability of the inrangjtii ctjflufal tientogQ and □ vj't1 ■ iLiti of its &gnif)Care;Gr ardto encouraging tfriHoguo vyiHcn r^ipflcfs cvtlufsl diversity Date if inscription SOM Directcr-Gemeral of UNESCO bifw/q Listina o vpisu Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Peter Pokom ml. v Škofjeloški pasijon in unesco LOKA (V) SVETU Škofja Loka je lepo mesto. Morda bi bilo bolje reči slikovito, barvito mesto. Pisana Loka. Slikovita, dramatična je že njena fizična, urbanistična postavitev. Njegova kompozicija. Utrjeno mesto pod dominanto Loškega gradu na sotočju dveh Sor. Nad gradom se kot mogočna piramida dviga Lubnik. Mogočno mesto, mesto s prezenco. Mesto, čigar razvoj je vselej poganjala obrt, trgovina, tradicionalna vera, žlahtni lokalpatriotizem in odprtost v svet. Loka je mesto stoterih podob - pisanih hišnih pročelij, barvitih fresk in slik na in v njegovih posvetnih in cerkvenih prostorih. Kdo vse je ustvarjal v Loki in njeni okolici: Jernej iz Loke, Giulio Quaglio, rodbina Šubicev, Ivan Grohar skupaj s trojico nesmrtnih impresionistov, Gvidon Birolla, Jože Plečnik, Ive Šubic... A to vse skupaj v eno zgošča Škofje Loški pasijon. V tem verskem misteriju in ljudski igri hkrati so baročne podobe dobesedno oživele in na trgih in ulicah Škofje Loke je shodilo slovensko gledališče! Kapucinski pater Romuald Marušič leta 1721 spiše prvo režijsko knjigo škofjeloške procesije, ki jo je s svojim trudom in prizadevnostjo iz temeljev postavil in storil, da je prišla na svetlo v podobah in upodobljenih skupinah vpričo silne množice ljudstva na stroške dobrotne bratovščine presvetega Rešnjega telesa 11. Aprila 1721... In vse od tedaj kar (vz)traja to prvenstvo Škofjeloškega pasijona. Škofjeloški pasijon je bil kot prva enota leta 2008 vpisan v Register in leta 2012 razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena. In 1. decembra 2016 je bil na zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Adis Abebi v Etiopiji, kot prvi element nesnovne kulturne dediščine Slovenije uvrščen na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To je velik uspeh in hkrati velika zaveza za našo državo, kot za samo Škofjo Loko - mesto nastanka in uprizarjanja Škofjeloškega pasijona. Osebno sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi kos tudi tej odgovorni nalogi. V to verjamem zaradi vseh naših loških pasijoncev, ki so iz temeljev prostovoljno postavili Škofjeloški pasijon. Naši pasijonci so nosilci in nadaljevalci plemenite tradicije, ki jo je pred davnimi 300 leti s svojim trudom, vero in prizadevnostjo začela in ohranjala dobrotna bratovščina presvetega Rešnjega telesa, katerih izročilo je prevzela Občina Škofja Loka. 192 Brez bratovščine pasijoncev ne bi bilo Škofjeloškega pasijona. Ne v onih davnih časih, ne sedaj in ne v letih, ki prihajajo. Predvsem to je opazila, začutila in upoštevala stroga UNESCOva komisija. To posebno skupnost in energijo začutijo tudi vsi obiskovalci našega škofjeloškega misterija ... Ja, Škofjeloški pasijon je res misterij, je čudež. Pasijon je vez, je povezanost, je skupnost. Pasijon je hkrati nesebična prizadevnost in predanost. Je strast. Je del škofjeloške identitete, del njene DNK, njen integralni in integrativni moment. Je trpljenje in istočasno vir neizmernega zadovoljstva. Lepo je biti župan (v) takšni skupnosti. Mag. Miha Ješe župan Občine Škofja Loka Državna sekretarka z Ministrstva za kulturo Damjana Pečnik predaja Listino o vpisu županu občine Škofja Loka, mag. Mihu Ješetu. Foto: Peter Pokorn ml. Mag. Aleksander Igličarje Iz etlposke Lallbele za spomin na uvrstitev Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva prinesel uredniku Pasijonskih doneskov razglednico z motivom cerkve sv. Jurija, vklesane dvanajst metrov globoko v vulkansko kamnino, š tem mogočnim kamnitim križem je avtor prispevka o pasijonskih in drugih križih simbolično zaključil svoje enoletno raziskovalno delo. Alojzij Pavel Florjančič, Andreja Ravnihar Megušar UVERTURA ZA UNESCO Lanskoletni vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je priznanje pomembnosti Romual-dove loške procesije in priznanje tistim posameznikom in skupinam, ki so to pot Škofjeloškega pasijona nakazali, jo zasnovali in začeli, pa seveda tistim, ki so jo zaključili. V našem prispevku se posvečamo prvim trem fazam tega pomembnega projekta. PRVA FAZA - DOMAČA ZAŠČITA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Po prvih uspešnih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona (v nadaljevanju ŠP) v letih 1999 in 2000 so bile naslednje uprizoritve ŠP načrtovane v letu 2006. Priprave zanj so se začele leta 2004, v prvi polovici leta 2005 pa so se zaključile, ker je postal ŠP poligon za politična ideološka in osebna obračunavanja med občinskimi svetniki zaradi priprav na lokalne volitve Občine Škofja Loka v letu 2006. Strokovni odbor, voditeljica zagonskega elaborata (poslovnega načrta) projekta ŠP 2006, dr. Tadeja Primožič, in režiser Borut Gartner so odstopili. ŠP je bil prestavljen v povolilno leto, vendar je bil uprizorjen šele leta 2009. Da ŠP nebi bil vedno tarča takih in drugačnih obračunavanj, in da ŠP ne bi morda celo zamrl, kar so nekateri želeli, so Jurij Svoljšak, p. Marjan Kokalj, Borut Gartner in dr. Tadeja Primožič iz Strokovnega odbora za izvedbo ŠP 2006, 15. aprila 2005 vložili na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (v nadaljevanju MI<) pobudo za razglasitev ŠP za spomenik državnega pomena.1 Prijavo na MI< sta leta 2008 pripravila Romana Bohinc, vodja projekta ŠP 2009, in Jure Svoljšak, vodja Oddelka za družbene dejavnosti občine Škofja Loka. ŠP je bil 15. decembra 2008 kot prva enota vpisan v slovenski Register žive kulturne dediščine - del enotnega registra kulturne dediščine na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/08 in 123/08; ZVKD-1). 1 Tadeja Primožič, Projekt Škofjeloški pasijon 2006, (Razglasitev Škofjeloškega pasijona za spomenik državnega pomena), v: Škofjeloški pasijon 2006, str. 108, Muzejsko društvo Škofja Loka, Škofja Loka 2006. Podlaga zanj je bil Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ul. RS, št. 7-287/1999) in Jure Svoljšak, Moj medpasijonsld čas, v: Škofjeloški pasijon 2009, str. 149, Muzejsko društvo Škofja Loka, Škofja Loka 2009. PASIJONSKI DONESKI 2017112 DRUGA FAZA - TEMELJENJE MEDNARODNE ZAŠČITE ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA (UNESCO) Ko smo leta 2007 na pobudo dr. Franca Križnarja in Petra Havvline s ŠP postali člani mednarodnega združenja Europassion, smo pri seznanjanju z evropskimi pasijonskimi igrami ugotovili, da imajo nekatere države svoje pasijonske teme vpisane na UNESCOvem seznamu. Sosednja Hrvaška je imela na primer na tem seznamu že leta 2009 vpisanih kar šest (6!) enot, med njimi svojo pasijonsko procesijo z otoka Hvara, Za križen. Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine je bila sprejeta na 32. konferenci UNESCO v Parizu, oktobra leta 2003. V Sloveniji je bila, nerazumljivo, ratificirana šele leta 2008. Petletna zamuda, pa še takrat niso uradni državni in občinski organi ugotovili, da je mesto ŠP v UNESCU. Po uprizoritvi ŠP leta 2009 je bila 30. novembra 2009 ustanovljena Skupina za pasijon, ki med drugimi nalogami v medpasijonskem času pod točko 9 skrbi za »pripravo vseh aktivnosti in postopkov v zvezi z razglasitvijo enote Škofjeloški pasijon za živo mojstrovino na nacionalni ravni. Razglasitev enote Škofjeloški pasijon za živo mojstrovino na nacionalni ravni pa predstavlja pogoj za pripravo nominacije za vpis na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva«2 (podčrtal APF). Občina Škofja Loka je leta 2011 (17. do 20. marca) v Sokolskem domu organizirala mednarodni znanstveni simpozij Pasijoni v Evropi - Bogata dediščina za prihodnost. Sodelovali so referenti iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije.3 Med njimi tudi Josef Lang, predsednik združenja Europassion in celo župan Arno Nunn4 iz slovitega pasijonskega mesta Oberammergau. Mag. Andreja Ravnihar Megušar je kot pobudnica in organizatorka mednarodnega simpozija, ki je bil financiran s strani EU (program Evropa za državljane), povabila tudi predstavnici MK, Špelo Spanžel iz Direktorata za kulturno dediščino MK in Marjutko Hafner, direktorico urada za UNESCO na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Na simpoziju so se tako spletle pomembne socialne mreže, ki so umestile ŠP na pravo mesto in ga prepoznale kot možno enoto za kandidiranje na UNESCOv seznam. Država se je v tem času ukvarjala predvsem s pripravo vlog Rudnika živega srebra Idrija in kolišč ljubljanskega barja za vpis na UNESCOv seznam snovne kulturne dediščine. ŠP pa je spadal v področje nesnovne kulturne dediščine, kjer niti država niti občina nista imeli nobenih izkušenj. 2 Marta Gartner, Andreja Ravnihar Megušar, Skupina za pasijon: v: Pasijonski doneski 2011/6, str. 146 3 Pasijonski doneski 2011/6, (ur. A. P. Florjančič), str. 145, 146, Muzejsko društvo Skojja Loka, Lonka, Škofja Loka, Stara Loka 2011 4 Zupan Arno Nunn je Skofjo Loko zopet obiskal leta 2012, ko si je ogledal glasbeno izvedbo Pasijon po Janezu skladatelja Damijana Močnika. 196 Alojzij Pavel Florjančič, Andreja Ravnihar Megušar, UVERTURA ZA UNESCO TRETJA FAZA - ZAČETNA ELABORACIJA UNESCO (ICH-02) OBRAZCA ZA REPREZENTATIVNI SEZNAM NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE ČLOVEŠTVA Po marčevskem mednarodnem simpoziju 2011 o Pasijonih v Evropi so se začele stvari hitro odvijati. Spomladi 2011 se je iz Skupine za pasijon oblikovala Delovna skupina za pripravo dokumentacije za vpis ŠP na Unescov Reprezentativni seznam. S strani Občine so jo sestavljali: dr. Metod Benedik - Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Matija Ogrin - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Alojzij Pavel Florjančič - Muzejsko društvo Škofja Loka in urednik revije Pasijonski doneski, Marta Gartner - Kapucinska knjižnica Škofja Loka in mag. Andreja Ravnihar Megušar - Občina Škofja Loka. V delovni skupini sta sodelovali tudi Špela Spanžel - MK in mag. Adela Pukl - Slovenski etnografski muzej/Koordinator varstva žive kulturne dediščine (v nadaljevanju Koordinator). Prvega uradnega sestanka, ki je bil 6. aprila 2011 na Ministrstvu za kulturo, se je v imenu Občine Škofja Loka udeležila mag. Andreja Ravnihar Megušar.5 Sprejete so bile naslednje naloge: ♦ Ministrstvo za kulturo je na iniciativo Delovne skupine iz Občine Škofja Loka in na podlagi dosedanjih aktivnostih v zvezi s ŠP (mdr. nedavnim mednarodnim simpozijem) pristopilo k pripravi nominacije Škofjeloškega pasijona za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCU. ♦ Koordinator varstva žive dediščine bo Slovenski etnografski muzej. ♦ Delovna skupina za pripravo nominacije iz Občine Škofja Loka bo v sodelovanju z dr. Metodom Benedikom pripravila strokovno in dokumentarno gradivo za nominacijo. Pri tem se neposredno uporabi obrazec ICH-02 (angl. Kratica ICH - Intangible Cultural Heritage) ter sledi izhodiščem Konvencije. ♦ Ministrstvo poskrbi za čimprejšnji prevod obrazca in navodil za izpolnjevanje. ♦ Končno redakcijo prijave in dopolnitev s strokovnim gradivom opravi MK v sodelovanju z Koordinatorjem. ♦ Prav tako MK v sodelovanju s Koordinatorjem in Občino pripravi gradivo za izvedbo javne obravnave in odloka, ki je podlaga za razglasitev ŠP za živo mojstrovino na državni ravni. Občinska delovna skupina6, ki jo je koordinirala mag. Andreja Ravnihar Megušar, strokovno pa pasijonski starosta, dr. Metod Benedik, je začela z intenzivnim Prisotni: dr. Bojana Rogelj Škafar in Nena Židov - Slovenski etnografski muzej, Ksenija Kovačec Naglic in Špela Spanžel - Ministrstvo za kulturo, Andreja Megušar - koordinatorka Delovne skupine za pripravo nominacije iz Občine Škofja Loka Pri pripravi nominacije so strokovno pomagali še: Borut Gartner, Romana Bohinc, Marjan Kokalj, Alojzij Pavel Florjančič, Mojca Šifer Bulovec, Klemen Štibelj, Tomaž Paulus, dr. Franc Križnar. Podporo pri nominaciji z dopisi in pisnimi izjavami so podala še številna društva in institucije iz loškega območja. 197 PASIJONSKI DONESKI 2017112 delom in pripravila delovno gradivo za naslednje srečanje, ki je bilo 25. oktobra 2011 na MI< v Ljubljani. Še pred pošiljanjem vloge za vpis ŠP na UNESCOv seznam je bilo potrebno izvesti postopek za razglasitev ŠP na državni ravni za živo mojstrovino državnega pomena in pripraviti potrebno dokumentacijo za prijavo na UNESCO, za kar je bil rok 31. marec 2012. Vlada Republike Slovenije je šele na seji 19. julija 2012 sprejela Odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena.7 S tem je bil postavljen temelj za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva. (Glej prilogo) Odlok o razglasitvi ŠP za živo mojstrovino državnega pomena je bil sprejet 19. julija 2012. Javna obravnava Odloka je potekala 24. maja 2012 v Škofji Loki. (Prisotni: mag. Gojko Zupan - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Damjana Pečnik - v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino, dr. Bojana Rogelj Škafar - predstavnica koordinatorja za živo dediščino, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, mag. Adela Pukl - kustodinja, mag. Ksenija Kovačec Naglic - vodja INDOK centra direktorata, vodja registra nepremičnin in žive dediščine, Špela Spanžel - koordinatorka vpisa na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva in dr. Metod Benedik. S strani Občine Špela Justin - direktorica občinske uprave in Andreja Ravnihar Megušar - koordinatorka za ŠP na Občini, Klemen Štibelj - svetnik, Marta Gartner - Kapucinska knjižnica, Alojzij Pavel Florjančič in Minka Krajnik - Skupina za Pasijon). 198 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 REPREZENTATIVNI SEZNAM NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE ICH-02 - obrazec (Osnutek) A. Država pogodbenica (države pogodbenice) Republika Slovenija B.l. Ime dediščine v angleščini ali francoščini The Skolja Loka Passion Play B.2. Ime dediščine v jeziku in pisavi vpletene skupnosti, če je to primemo Skoljeloški pasijon B.3. Drugo ime (druga imena) dediščine, če obstajajo Processio Locopolitana in Die Parasceves Processio Locopolitana Loška procesija na Veliki petek Skoljeloška pasijonska procesija Romualdov Skoljeloški pasijon C. Ime skupnosti, skupin ali vpletenih skupnosti, če je to primerno Občina Skolja Loka D. Geografsko območje in obseg predlagane dediščine Predlagana dediščina izvira z območja nekdanjega Skoljeloškega gospostva Freisinških škofov (973 - 1803) ob porečju rek Poljanske Sore in Selške Sore, ter Sorškega polja do Medvod in Kranja. Ta prostor statistične regije Gorenjska sedaj oblikujejo občine. Skolja Loka. Gorenja vas - Poljane. Železniki in Žiri v Republiki Sloveniji. Prireditev sama pa poteka v zgodovinskem jedru osrednjega mesta Skolje Loke. E. Oseba za stik pri dopisovanju mag. Megušar Andreja Kabinet župana Koordinatorka kulturnega centra Škofja Loka, Sokolski dom Občina Škofja Loka Mestni trg 15 SI 4220 Škofja Loka Tel.: 386(0)4 51 12 312 Fax: 386(0)4 5112 318 http://www.skofjaloka.si/ 1. Prepoznavanje in določitev predlagane dediščine (Odkljukamo prve tri kvadratke) (i) Kratek opis dediščine, ... Skoljeloški pasijon je pasijonska procesija (igra), kije dediščina srednjeveških misterijev, miraklov, renesančnih triumfov in baročnih moralitet, podob ali alegorij. V letih 1715 do 1727 jo je po predhodnih predlogah napisal kapucin Romuald. Lovrenc Marašič (1676-1748). Besedilo sestavlja 844 verzov in je razdeljeno v štirinajst slik (prizorov) in je prvo celovito ohranjeno slovensko gledališko besedilo (najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini). Uvod. priloge in napotki so v latinskem jeziku, opombe in didaskalije v nemškem jeziku. Zaradi trojezičnosti 199 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 literarne predloge velja za medkulturni model sožitja kultur. Škofjeloški pasijon je skupaj z drugimi slovenskimi pasijoni pomemben ohranjevalec narodove identitete in vpetosti v evropski kulturni prostor. Rokopisni kodeks je nastal in se hrani v kapucinskem samostanu v Škotji Loki Pasijon združuje zgodnjo pasijonsko procesijo mediteranskega tipa (Italija. Hrvaška, južna Francija) s pasijonsko odrsko igro srednjeevropskih dežel (Avstrija. Nemčija. Češka, Švica) do atlantskega prostora (Nemčija. Francija. Belgija. Španija. Portugalska). Slikovit in imeniten baročni gledališki spektakel se odvija po ulicah srednjeveškega mesta peš. na konjih, na vozovih, prenosnih odrih in na štirih fiksnih prizoriščih. Raznolike konjenice (turška, nemška, dragonska. grenadirska) pričajo o dramatičnih trenutkih turških vpadov na slovenska tla. Nekateri prizori iz stare in nove zaveze potekajo kot procesija izvirno kostumiranih oseb peš ali na konjih, posamezne slike se igrajo na štirih stabilnih odrih, premične odre z osebami in scensko opremo nosijo nosači v kutah. Dogajanje bogatijo skupine barvitih bratovščin, cehov (krojaški, čevljarski, lončarski, pekovski, mesarski). Pasijon so igrali vsak velikonočni petek popoldne do konca 18. stoletja, ko je bil ukinjen {petek popoldne do leta 1768, ko je bil ukinjen) ob reformah cesarice Marije Terezije in cesaija Jožefa II. Nekoliko prirejen je bil ponovno odigran leta 1936 v Škotji Loki. Vse do demokratičnih sprememb leta 1991. pasijona ni bilo mogoče uprizarjati. Režiser Marjan Kokalj gaje v letih 1999 in 2000 v izvirni obliki zopet dal na oder. Sodelovalo 570 igralcev, med njimi šestdeset v vlogah na konjih. V velikonočnem času si gaje v šestnajstih predstavah, ogledalo 53.000 ljudi. Postavitev leta 2009 je pokazala, da seje Škofjeloški pasijon »prijel«, da so ga ljudje iz cele Slovenije vzeli za svojega. Sodelovalo je 890 nastopajočih, vseh sodelujočih pa je bilo preko tisoč. V osmih predstavah si gaje ogledalo 24.000 gledalcev. Režiser Borut Gartner je še posebej izpostavil mlado populacijo kot ljudstvo in okrepil glasbeno sceno. Lokalne oblasti in država so ga zaščitile kot premično kulturno ustanovo in določile, da se ga igra vsakih šest let. Naslednje uprizoritve so načrtovane leta 2015 in leta 2021. Poudariti velja, da se Školjeloški pasijon igra dosledno skladno po ohranjeni režijski knjigi, edini ohranjen iz tega časa v Evropi in svetu, s kompletnim besedilom v izvirnem jeziku v istem obsegu dobesedno in v celoti, kot je bil napisan. (ii) Kdo so nosilci in izvajalci dediščine? ... Nosilec dediščine je Občina Škofja Loka. Izvajalci Škofjeloškega pasijona so civilna združenja, kot so kulturna društva, gledališke skupine, pevski zbori, instrumentalisti in posamezniki iz štirih občin nekdanjega Škofjeloškega gospostva, kot sledi: Prosvetno društvo Sotočje. Škofja Loka Gledališke skupine: Bukovica. Godešič. Gorenja vas. Gorenja vas pri Retečah. Poljane. Loški oder. Pevno. Puštal, Reteče, Selca. Sora, Sorica, Stara Loka. Sv. Jošt, Virmaše - Sv. Duh. Žabnica, Železniki. Žiri Konjeniki: Hraše, Reteče. Riders club, Sovodenj, Sorško Polje z okolico. Stara Loka. Tržič in Naklo. Visoko pri Kranju. Žiri Glasbena šola Škofja Loka. Otroci ritma. Združeni otroški pasijonski pevski zbor. Komorni pevski zbor Aeternum, Škofjeloški oktet. Pevski zbor Gimnazije Škofja Loka. Pevski zbor Oton Zupančič Sora Pihalne godbe: Škofja Loka. Medvode. Žiri Muzejsko (historično) društvo Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka Posamezniki:Metod Benedik, Romana Bohinc. Mojca Šifrer, Bulovec, Marija Demšar. Igor Draksler, Jože Faganel, Mojca Ferle, Alojzij Pavel Florjančič, Borut Gartner. Marjan Kokalj. France Križnar, Vanja Krmelj, Marko Marin. Andreja Megušar, Jure Miklavc, Andrej Misson, Henrik Neubauer, Tomaž Paulus, Tone Potočnik. Nada Slatnar, Jure Svoljšak, Klemen Štibelj, Peter Po kom... 200 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 (iii) Kako so znanje in veščine povezani z dediščino, ki se prenaša danes? V tehnični ekipi sodelujejo obrtniki in artisti, ki obvladajo tradicionalne veščine, ki so potrebne za izvedbo. Večina njih je sodelovala v prejšnjih uprizoritvah, v vmesnem času pa skrbimo za ohranjanje »pasijonske kondicije« z različnimi delavnicami. V pasijonski pisarni je ustanovljen Center domače in umetnostne obrti, kjer se usposabljajo ljudje s starimi ročnostmi in obrtmi: kolarstvo, rezbarstvo, svečarstvo, izdelovanje butar, jaslic, polstenje, tkanje, pletilstvo, kvačkanje, šivanje srednjeveških in baročnih oblek in kostumov, izdelovanje papirja ... Posamezne skupine, kot na primer pasijonska konjenica, ima v velikonočnem času delile po pasijonskih prizoriščih. Pevske skupine imajo številne nastope s pasijonsko glasbo, vključno s koralno (koralnim petjem). Vsako leto izdamo posebno revijo Pasijonski doneski, v kateri objavljamo izvirna besedila pasijonskih iger. druge pasijonske vsebine in sledimo pasijonskim dogodkom po Sloveniji. Aktivno sodelujemo v Europassionu. (iv) Kakšne družbene in kulturne funkcije ter pomene ima dediščina za skupnost danes? Skoljeloški pasijon je izrazita ljudska in prostovoljna dejavnost. Združuje in duhovno bogati razširjeno medobčinsko populacijo, mestno in podeželsko in žarči njihovo duhovno kvaliteto širše v slovenski in evropski prostor. Združuje tudi slovensko etnično skupnost v soseščini. Italiji. Avstriji. Hrvaški in v Argentini. Ohranja in spodbuja k ohranjanju bogate narečnosti slovenskega jezika doma in v zanrej stvu. Pasijonski romarji prenašajo humano sporočilo tako v katoliške škofije, kakor tudi evangeličanom, pravoslavcem, muslimanom in drugim družbenim skupnostim. Dediščina je izrazito nredgeneracij ska. saj združuje najbolj aktivno odraslo populacijo, mlade, otroke in starejše. Nekatere vloge se prenašajo v posameznih družinah, kjer igrajo vse tri generacije. Posamezni elementi pasijona. kot so pevski zbori, posamezni solisti, so prenašalci govorjene in glasbene kulture, ki sodelujejo na različnih koncertih in akademijah doma in po svetu. (v) Ali obstaja del dediščine, ki ni v skladu z obstoječimi instrumenti za človekove pravice, z Takih indicev v našem primeru ni bilo opaziti. 2. Prispevanje k zagotavljanju opaznosti in zavedanju ter spodbujanju dialoga (i) Kako lahko vpis .... Lokalni, državni in mednarodni ravni. Skoljeloški pasijon deluje s svojim množičnim sodelovanjem v igri v kraju, med občinami in številnimi obiskovalci od drugod kot močan komunikacijski center. Z multilingvizmom (s slovenskim, nemškim in latinskim jezikom) prenaša model na več nacionalno in večjezično družbo, kot je na primer EU ali UN. Po več stoletjih je priča trajnostnega razvoja, ki ga ohranja, spodbuja in nadaljuje, saj ni le arhivalija. temveč predvsem živa in dejavna kulturna dobrina, skratka pomembna kulturna dediščina. (ii) Kako lahko vpis spodbudi dialog med skupnostmi, skupinami in posamezniki. Vse naštete kvalitete se z obiskovalci od drugod širijo in spodbujajo dialog med ljudmi še zlasti na polju prosto volj stva. socializira in povezuje ljudi doma in širše. Z vključitvijo v Europassion se to poslanstvo še dodatno utrjuje tudi v celi Evropi in širše. (iii) Kako lahko vpis spodbuja kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti? Spoznavanje do sedaj neznanih vsebin v Školjeloškenr pasijonu odpira in pospeši zanimanje za manj poznan del kulturne krajine med Alpami inr Jadranom, kar posledično spodbuja človeško ustvarjalnost. Med aktivne udeležence vključujemo tudi strokovnjake in igralce iz cele Evrope. 3. Varovalni ukrepi (Ministrstvo 4. Udeležba skupnosti in soglasje za vložitev predloga (Ministrstvo 201 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 5. Vključitev dediščine na seznam (Ministrstvo 6. Dokumentacija (pripravljamo) Viri: Anton Koblar Pasijonske igre na Kranjskem, /pasijonske igre (ali sprevodi)... v Skolji Loki/. lz\>estje muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana 1892 Josip Mantuani Pasijonska procesija v Loki. Camiola, Ljubljana 1916. 1917 Tine Debeljak Skoljeloška pasijonska procesija.... ŠkofaLoka in njen okraj, Skolja Loka 1936 France Koblar Oče Romuald - Lovrenc Marušič: Skoljeloški Pasijon, Ljubljana 1972 Oče Romuald- Lovrenc Marušič, Skoljeloški pasijon. ur. Aleš Berger, Knjižnica Kondor, zvezek 238. Ljubljana 1987 Marjan Kokalj Skoljeloški pasijon 1721-1999. Na kratko o pasijonu, Slovenski gledališki list, Skolja Loka 2000 Tadeja Primožič Razglasitev Skoljeloškega pasijona za spomenik državnega pomena. Potujoča razstava SP, Škofjeloški pasijon 2006, str.108, Skolja Loka 2006 Alojzij Pa\>el Florjančič Processio Locopolitana, signum temporis , a. MMVI, Škofjeloški pasijon 2006, Skolja Loka 2006 Romana Bohinc, Jure Svoljšak Prijavnica za vpis v register žive dediščine. Skoljeloški pasijon - Processio Locopolitana, 29. avgust 2008 Metod Benedik Skoljeloški pasijon 1713 - 1715 - 1721 - 1999 - 2000. Kapucinski samostan s cerhijo s\>. Ane Škofa Loka, Celje. Skolja Loka 2008 Matija Ogrin Oče Romuald. Skoljeloški pasijon. Znanstveno kritična izdaja. Ljubljana 2009 Borut Gartner Romualdov Skoljeloški pasijon (Ljudsko Ljubiteljsko Pasijonsko Gledališče ) in Pasijonu na rob. Pasijonski doneski 2010/5, str. 93 - 151. Skolja Loka 2010 Skolja Loka. 24. december2 2012 Pripravil: Alojzij Pavel Floijančič, recenzent: dr. Metod Benedik 202 Center Združenih narodov, kjer je poteklo 11. zasedanje UNESCOvega Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, Adis Abeba, Etiopija. Foto: Jože Štukl 203 Glavna razpravna dvorana centra Združenih narodov, Adis Abeba, Etiopija. Foto: Jože Štukl Jože Štukl ŠKOFJELOŠKI PAS I JON OD SLOVENSKEGA REGISTRA DOUNESCA Škofjeloški pasijon je spokorna procesija Velikega petka, ki se je prirejala v Škofji Loki. Besedilo te spokorne procesije je v Loškem kapucinskem samostanu napisal pater Romuald (Lovrenc) Marušič (1676-1748), ko je v letih 1715-1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in magister processionis - voditelj procesije. Škofjeloški pasijon velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in je kot izjemna nesnovna dediščina ne le lokalnega, ampak tudi državnega in od konca leta 2016 celo svetovnega pomena. SKRB ZA ZAŠČITO NESNOVNE DEDIŠČINE ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA NA LOKALNI IN NACIONALNI RAVNI Z namenom zaščite in ohranjanja nesnovne dediščine Škofjeloškega pasijona so bili že v preteklem obdobju narejeni nekateri pomembni koraki. Tako je Občinski svet Občine Škofja Loka 15. novembra 2007 sprejel Odlok o gledaliških uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, s katerim je bilo zagotovljeno njegovo uprizarjanje v procesijski obliki v postno velikonočnem času v izvirnem okolju znotraj starega srednjeveškega mestnega jedra Škofje Loke, ki je bilo leta 1988 razglašeno za kulturni spomenik. Leta 2003 je bila sprejeta UNESCOva Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je povzročila velike premike pri varovanju nesnovne kulturne dediščine tako na mednarodni kot tudi na nacionalni ravni. Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in nesnovno kulturno dediščino, poimenovano živa kulturna dediščina,1 vključila v novi Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008), ki je pred tem vključeval le nepremično in premično kulturno dediščino. V skladu z določili UNESCOve Konvencije in Zakona o varstvu kulturne dediščine je bil tudi v Sloveniji vzpostavljen Register žive kulturne dediščine, Škofjeloški pasijon pa je bil še istega leta vanj vpisan kot prva dediščinska enota. Naslednji korak pri varovanju nesnovne dediščine Škofjeloškega pasijona je bil storjen štiri leta kasneje, ko je Vlada Republike Slovenije na seji 19. julija 2012 sprejela Odlok 1 Unescova konvencija uporablja poimenovanje »nesnovna kulturna dediščina«, medtem ko je bil pri nas v skladu z novim Zakonom o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 uporabljan termin »živa kulturna dediščina«. Poimenovanje se je iz »živa« spremenilo v »nesnovna« v skladu s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine - ZVKD--1D z dne 6. maja 2016. PASIJONSKI DONESKI 2017112 o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za živo mojstrovino državnega pomena. S tem je enota dediščine dobila najvišjo možno zaščito na ravni države - status kulturnega spomenika državnega pomena. Tako so bili sprejeti vsi možni ukrepi s področja ohranjanja nesnovne kulturne dediščine, predvideni v skladu s slovensko zakonodajo. S tem je država enoti dediščine potrdila izjemen strokovni in širše družbeni pomen in sprejela varstvene ukrepe, ki Škofjeloškemu pasijonu zagotavljajo njegovo ohranjanje, javno dostopnost ter prenašanje iz roda v rod. Vse navedene aktivnosti so pripomogle k še večji prepoznavnosti Škofjeloškega pasijona v lokalnem in nacionalnem okolju. PRVI KORAKI DO UNESCA Ko je bilo vse to doseženo, je na pobudo loškega župana Miha Ješeta sledil naslednji logični korak, in sicer začetek aktivnosti za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU. V zvezi s temi aktivnostmi je bil 6. novembra 2012 na Občini Škofja Loka sklican prvi informativni sestanek za začetek priprave nominacije za uvrstitev Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam. Na sestanku so bili poleg župana Občine Škofja Loka Miha Ješeta prisotni še Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Metod Benedik, kapucin, Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, Andreja Megušar iz Občine Škofja Loka, Alojzij Pavel Florjančič, urednik Pasijonskih doneskov in Jože Štukl, predstavnik Loškega muzeja Škofja Loka. Župan Miha Ješe je v uvodnem nagovoru pozdravil vse prisotne in se hkrati zahvalil za udeležbo in pripravljenost na sodelovanje pri zahtevnem projektu. Nato nam je Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije predstavila celoten postopek in vse zahteve na poti do priprave končne nominacije. Ob tem je poudarila, da sta prvi oviri že bili uspešno premagani, saj je Škofjeloški pasijon uspešno vpisan v register žive kulturne dediščine in razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Tako nas čaka še zadnji zahteven korak za prepoznavo na mednarodni ravni - priprava nominacije. Najprej nas je seznanila z osnovnim nominacijskim obrazcem ICH-02, ki je dostopen na spletni stran UNESCA v angleškem (http://www.unesco.org/culture/ich/en/forms) ali francoskem jeziku in ga je potrebno natančno in skrbno izpolniti, pri tem pa upoštevati točno določeno število besed v posamezni rubriki, ki jih uporabimo pri pojasnjevanju v odgovoru. Še pomembnejša so vsebinska izhodišča, zlasti upoštevanje poudarkov Konvencije. Vseh določil in priporočil UNESCA se je potrebno strogo držati, saj v nasprotnem primeru ocenjevalna skupina vlogo zavrne zgolj zaradi enega nezadostno, nepopolno, oziroma nepravilno formuliranega odgovora. Besedilo nominacije sme vsebovati zgolj tekstualne odgovore, brez dodanih ilustracij ali fotografij. 206 lože Štuld, ŠKOFJELOŠKI PASIION OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA Nominacijskemu obrazcu je potrebno na ustreznem nosilcu priložiti 10 novejših fotografij v digitalni obliki, ustrezni resoluciji in enem od predpisanih formatov. Seznam vseh priloženih fotografij mora biti naveden na obrazcu ICH-07-photo, pri čemer morajo biti fotografije proste vseh avtorskih pravic. Poleg fotografij je potrebno nominaciji priložiti tudi video posnetek v dolžini od 5 do 10 minut, ki je lahko posnet v angleščini, francoščini ali v maternem jeziku in podnaslovljen angleško ali francosko. Pri pripravi videa je priporočljivo pred tretjeosebnim pripovedovanjem dati prednost skupnostim, skupinam ali posameznikom nosilcem dediščine, ki jo edini lahko prikažejo v vsej pristnosti. Prav tako je potrebno tudi video oddati v ustrezni kakovosti in v enem izmed predpisanih formatov. Za popis video prilog je potrebno uporabiti poseben obrazec in sicer ICH-07-video, ki mora biti tako kot fotografski material prost vseh avtorskih pravic. Ob vsem tem je potrebno priložiti čim več podpisanih in žigosanih izjav o podpori nominaciji s strani posameznikov, skupin, skupnosti, društev, kulturnih ustanov, skratka vseh vpletenih v ohranjanje pasijonske dediščine, ki naj bodo čimbolj raznolike. Vse te izjave morajo biti pripravljene v izvirnem jeziku in prevedene v angleščino ali francoščino zaradi lažje razumljivosti v mednarodnem prostoru. Končna oblika besedila nominacije na predpisanem obrazcu mora biti oddana na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije do konca januarja. V februarju bodo potekala še zadnja usklajevanja, dopolnitve in popravki. Marca pa mora biti izvedena še formalna potrditev na vladi. Nominacijo skupaj z vsemi prilogami bo potrebno do 31. marca 2013 dostaviti na sedež UNESCA v Parizu. Poudarila je tudi, da bo potrebno oblikovati delovno skupino, katere člani zastopajo posamezne strokovne institucije in so koordinatorji za posamezno področje. PRIPRAVA NOMINACIJSKEGA OBRAZCA Delovna skupina za pripravo nominacije Škofjeloškega pasijona za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne dediščine pri UNESCU je bila s strani župana Miha Ješeta uradno imenovana 12. decembra 2012, sestavljalo pa jo je že občutno manj članov kot se jih je udeležilo prvega sestanka. Tako so ostali Tine Radinja, podžupan Občine Škofja Loka, Metod Benedik, kapucin, Alojzij Pavel Florjan-čič, urednik Pasijonskih doneskov, Jože Štukl, Loški muzej Škofja Loka, Andreja Megušar, Občina Škofja Loka, Marta Gartner, knjižničarka Kapucinske knjižnice, Špela Spanžel, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja. Člani delovne skupine smo si medsebojno razdelili posamezna delovna področja in se odločili, da bomo nominacijski obrazec izpolnjevali v slovenskem jeziku in ga na koncu prevedli v angleščino. Sprejet je bil tudi terminski plan za pripravo nominacije po posameznih segmentih. Andreja Megušar je kot predstavnica Občine Škofja Loka prevzela tehnično koordinacijo 207 PASIJONSKI DONESKI 2017112 priprave nominacije. Vse je kazalo, da bo delo potekalo hitro, usklajeno in v tim-skem duhu. Toda v naslednjih tednih so člani delovne skupine postajali vedno manj odzivni. Ker pa čas ni bil naš zaveznik in se je s pripravo nominacije vedno bolj mudilo, so me župan Miha Ješe, Špela Spanžel in Andreja Megušar pozvali, če bi bil pripravljen prevzeti strokovno koordinacijo delovne skupine oziroma kar avtorstvo nominacije v celoti, pri čemer bi na koncu preostali člani delovne skupine le še pregledali pripravljeno gradivo in »dodali ali odvzeli kakšno vejico,« kot se je slikovito izrazil Alojzij Pavel Florjančič. Po tehtnem premisleku sem sklenil, da bom vseeno sprejel odgovorno in zahtevno nalogo priprave celotnega besedila nominacijskega obrazca. Tako sem se intenzivno lotil pregledovanja sorodnih že sprejetih nominacij, dostopnih na UNESCOvi spletni stran in študiranja vseh mogočih knjižnih objav, kjer je bilo mogoče dobiti uporabne informacije na temo Škofjeloškega pasijona. Ob pomoči pridobljenega znanja sem oblikoval končno besedilo. V sodelovanju s preostalimi člani delovne skupine: županom Miho Ješe-tom, Andrejo Megušar, Adelo Pukl in predvsem Špelo Spanžel, smo pripravljene tekste v slovenskem jeziku na nekaterih mestih še izboljšali in jim dodali določene vsebinske poudarke. Pripravo besedila nominacije v slovenščini smo zaključili do 25. februarja 2013, ko smo ga oddali v prevajanje v angleški jezik. To delo je hitro in profesionalno opravila gospa Nika Marenk. Prevedeno besedilo je bilo sedaj potrebno na nekaterih mestih skrajšati, drugod pa mu še kaj dodati, da je ustrezalo predpisanim zahtevam o številu besed pri posameznem geslu, predvsem pa ga izpiliti, poenotiti in uporabiti najprimernejše izrazoslovje v skladu z zahtevami in pričakovanji UNESCA. Za dokončanje naloge so bili tako potrebni še nekateri delovni sestanki, ki sem se jih udeležil na Ministrstvu za kulturo. Svoje so h končni redakciji s pregledom in konstruktivnimi pripombami prispevali še nekateri uslužbenci Ministrstva za kulturo Republike Slovenije: Ksenija Kovačec Naglic, Ciril Baškovič, Gojko Zupan in Silvester Gabršček. Andreja Megušar je v tem času zbrala izjave o podpori nominaciji s strani posameznikov, skupin, skupnosti, društev, kulturnih ustanov, skratka vseh vpletenih v ohranjanje pasijonske dediščine, ki so segale od uradnih pisem institucij, na roko napisanih prispevkov aktivnih udeležencev pasijona, do otroških risbic. Skupaj sva pripravila scenarij za predstavitveni film in naredila izbor fotografskega materiala. Tako sva v dogovorjenem roku, 18. marca 2013, dostavila vse zbrano gradivo na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kjer so poskrbeli za nadaljnje korake. Nominacija za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine je bila tako skupaj z vsemi prilogami in s podpisom veleposlanice v Parizu gospe Veronike Stabej uspešno oddana na sekretariatu za nesnovno dediščino UNESCA v Parizu, dne 28. marca 2013. Sedaj nam je preostalo le še čakanje do novembra 2014, do zasedanja Medvladnega odbora, ki je odločal o vpisu. 208 lože Štuld, ŠKOFJELOŠKI PASIION OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA ODLOČITEV OCENJEVALNE SKUPINE MEDVLADNEGA ODBORA Konec oktobra 2014, štiri tedne pred zasedanjem 9. Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU, so bili objavljeni rezultati ocenjevanja nominacij ocenjevalne skupine in na podlagi teh priporočil predlagane odločitve Medvladnega odbora. Ker je bilo ocenjevalno telo mnenja, da vloga za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam ne izpolnjuje vseh kriterijev, sta se Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Škofja Loka odločila, da se predlog nominacije za Škofjeloški pasijon umakne še pred zasedanjem Medvladnega odbora, ki je potekalo v Parizu od 25. do 28. novembra 2014. V tem primeru je bila namreč dopuščena možnost, da lahko države, ki so to storile, svoj ustrezno dopolnjen in utemeljen predlog vložijo takoj v naslednjem ciklusu do konca marca 2015, v nasprotnem primeru, če bi Medvladni odbor potrdil predlog ocenjevalne skupine, da se Škofjeloški pasijon ne vpiše, pa ponovna vložitev nominacije ne bi bila več mogoča. Poročilo ocenjevalne skupine o oceni nominacije Škofjeloškega pasijona s konca oktobra 2014 je dostopno na spletni strani UNESCA (http://www.unesco. org/culture/ich/en/10-representative-list-00748), spodaj pa ga objavljamo v celoti: DRAFTDECISION9.COM 10.41 The Committee 1. Takes note that Slovenia has nominated SkoJja Loka Passion play (No. 01014) for inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity: The Škofja Loka Passion play combines an early Mediterranean penitential procession with the Passion drama of Central Europe. Performed once every six years, the play depicts the suffering and death of Jesus Christ in twenty scenes, turning the entire town into a stage. The play is performed during Lent and Easter along the streets of Škofja Loka on foot, horses, carts and portable stages and at fixed locations, with different groups of actors performing each scene. The play draws on the knowledge and skills of groups of brotherhoods and guilds, all of which contribute to the colourful event. The Passion play inspires and unites the local municipal and rural population. The Municipality o/" Škofja Loka, the bearer of the play, ensures the continuity of its staging and the active participation of communities, individuals, and formal and informal groups. Workshops are organized at the Centre of Arts and Crafts to ensure that the traditional knowledge, crafts and skills are transmitted among masters, apprentices and volunteers. At the time of performances, visitors flood the town, drawn by the religious message of the play as well as the hospitality of the residents. 2. Decides that, from the information included in thefile, the nomination satis- 209 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 fies the following criteria for inscription on the Representative List: R.l: The Škofja Loka Passion is a dramatic performance with a spiritual and religious dimension that aims at strengthening integration between social classes and groups and has become emblematic of its community; R.4: Community members have participated in the preparation of the nomination and their free, prior and informed consent was demonstrated; R.5: The element was included in the National Register of Living Cultural Heritage of Slovenia maintained by the Ministry of Culture in 2008; the Register is publicly accessible on the Ministry's website. 3. Further decides that, from the information included in the file, the nomination does not satisfy the following criteria for inscription on the Representative List: R.2: The nomination does not describe how inscription of the element on the Representative List would ensure visibility of the intangible cultural heritage more generally or raise awareness of its significance; R.3: While some past promotional activities carried out by local authorities and the State are described, the interruption of the performance from 1939 to 1999 is not adequately addressed; the file does not describe safeguarding measures to ensure the viability of the element as understood by the Convention and instead takes a conservationist approach, neglecting to describe measures to address possible negative effects of increased tourism; 4. Decides not to inscribe SkoJja Loka Passion play on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity; 5. Recalls the importance of using vocabulary appropriate to the spirit of the Convention and avoiding expressions such as 'authenticity', 'magnificence, 'masterpieces' and 'uniqueness. Ocenjevalna skupina je nominacijo ocenjevala v petih vsebinskih kriterijih R1-R5. Pri kriterijih Rl, R4 in R5 ni imela zadržkov, medtem ko so se zadržki pojavili pri kriteriju R2, pri katerem v nominaciji ni bilo v zadostni meri pojasnjeno: »kako bi vpis na Reprezentativni seznam prispeval k splošni prepoznavnosti nesnovne kulturne dediščine Škofjeloškegapasijona oziroma k večji ozaveščenosti o njenem pomenu.« Ustavili so se še pri kriteriju R3, kjer so pričakovali natančnejše pojasnilo: »zakaj med leti 1939 in 1999 ni bilo uprizoritev Škofjeloškega pasijona« ter da v predlogu nominacije »niso predstavljeni varovalni ukrepi za zagotavljanje dolgoročnega obstoja Škofjeloškega pasijona in možnih negativnih vplivov naraščajočega turizma, ki bi jih lahko prinesel vpis elementa na Reprezentativni seznam.« 210 lože Štuld, ŠKOFJELOŠKI PASIION OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA Ob tem jih je zmotila tudi uporaba nekaterih izrazov kot so: avtentičnost, veličastnost, mojstrovina, unikatnost, ki niso v popolni sinergiji z UNESCOvo Konvencijo. Iz vseh navedenih razlogov se je ocenjevalna skupina odločila, da se Škofjeloški pasijon ne vpiše na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čeprav se z mnenjem ocenjevalne skupine nismo v celoti strinjali in smo pričakovali drugačen izid ocenjevanja, smo tudi zaradi pomanjkanja izkušenj z nominacijami, odsotnosti boljših stikov z državami članicami medvladnega odbora, predvsem pa iz spoštovanja do strokovne ocene odbora, nominacijo umaknili pred zasedanjem v upanju, da bomo z dodatnimi pojasnili uspešno utemeljili vpis v prihodnjem ocenjevalnem obdobju. PRIPRAVA IN VLOŽITEV PONOVNE KANDIDATURE Decembra 2014 so stekli pogovori med Ministrstvom za kulturo, Slovenskim Etnografskim muzejem kot nacionalnim Koordinatorjem varstva nesnovne kulturne dediščine in Občino Škofja Loka o začetku aktivnosti za pripravo in vložitev ponovne kandidature Škofjeloškega pasijona za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCU. Tako je 14. januarja 2015 župan Občine Škofja Loka Miha Ješe sklical prvi sestanek za oblikovanje delovne skupine, ki bo do 31. marca 2015 pripravila dopolnitev predloga za vložitev ponovne kandidature za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam. K sodelovanju smo bili kot člani ožje delovne skupine povabljeni: Silvester Gabršček z Ministrstva za kulturo, Nena Židov in Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, Alojzij Pavel Florjančič, urednik Pasijonskih doneskov, Metod Benedik, kapucin, Jernej Tavčar z Občine Škofja Loka in Jože Štukl iz Loškega muzeja Škofja Loka. Na sestanku sem bil s strani župana Miha Ješeta imenovan za strokovnega koordinatorja delovne skupine in hkrati zadolžen za pripravo in dokončno oblikovanje nominacije. Jernej Tavčar je prevzel nalogo tehničnega koordinatorja, ki bo poskrbel za organiziranje sestankov, spremembe in dopolnitev predstavitvenega filma, izbiro foto materiala in ostale dokumentacije ter izjav o podpori nominaciji s strani posameznikov, skupin, skupnosti, društev, kulturnih ustanov, skratka vseh vpletenih v ohranjanje pasijonske dediščine. Dogovorili smo se tudi, da bo vsak od članov delovne skupine pripravil dopolnitve besedila nominacije do naslednjega skupnega sestanka 30. januarja 2015. Ker pa časa za dopolnitev vloge ni bilo veliko in glede na pretekle izkušnje o počasni odzivnosti članstva delovne skupine, sem se odločil, da sam pripravim predlog nove prijave, ki jo bomo potem posredovali vsem članom delovne skupine v pregled in dopolnitev. Pri tem mi je priskočil na 211 PASIJONSKI DONESKI 2017112 pomoč Aleksander Igličar, ki se je skupaj z Anjo Jerin in Neno Židov iz Etnografskega muzeja v Ljubljani udeležil zasedanja Medvladnega odbora v Parizu med 25. in 28. novembrom 2014 in je lahko iz prve roke postregel z nekaterimi uporabnimi informacijami in zahtevami UNESCA pri dopolnitvi naše nominacije. Takoj, ko sva se lotila dela, je postalo jasno, da se ne bo mogoče zadovoljiti samo z dopolnitvami besedila, ampak bo potrebno precej gesel temeljito preoblikovati in uskladiti z novimi zahtevami in pričakovanji UNESCA, nekatere pa celo napisati povsem na novo, če želimo biti v naslednjem ocenjevalnem ciklusu uspešni. Začrtala sva nekatere glavne smernice, potem pa sem se v naslednjih tednih lotil ustreznega dopolnjevanja in ponovnega pisanja gesel nominacijskega obrazca. Delo mi je šlo precej lažje od rok kot pred dvema letoma, saj sem v tem času poleg obilice dodatnega strokovnega znanja pridobil tudi precej izkušenj z izpolnjevanjem no-minacijskih obrazcev in se dodobra spoznal z željami in pričakovanji UNESCA. Ob tem se je potrebno zavedati dejstva, da je Škofjeloški pasijon predstavljal prvo nominacijo Republike Slovenije na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Zato nihče od vpletenih v projekt v začetku ni imel potrebnih izkušenj s tega področja. Vse kar smo imeli na voljo so bile že sprejete nominacije dostopne na UNESCOvi spletni strani, navodila za izpolnjevanje in možnost učenja na lastnih napakah. Nominacijo sem dopolnil tudi v skladu s pripombami in z dopolnili, ki so jih prispevali posamezni člani delovne skupine, s katerimi smo se dobili na dveh delovnih sestankih v sejni sobi Občine Škofje Loka 30. januarja in 20. februarja 2015 in na številnih srečanjih v Slovenskem etnografskem muzeju in Ministrstvu za kulturo. Zadnje popravke in dopolnitve smo naredili z Anjo Jerin, Neno Židov in Silvestrom Gabrščkom na sestanku v Slovenskem Etnografskem muzeju, dne 26. februarja, kjer smo natančno pregledali ustreznost uporabljene terminologije, dodali nekatere vsebinske poudarke in skušali upoštevati UNES-COve vrednote, ki naj bi se odražale v nominaciji (vloga lokalne skupnosti pri pripravi nominacije in oblikovanju ukrepov varovanja, poudarek na vlogi žensk, otrok in mladine pri izvedbi pasijona, pomen prenašanja pasijonske dediščine iz roda v rod, medsebojno spoštovanje in dialog z drugimi skupnostmi, ki prav tako uprizarjajo pasijon, kot tudi do skupnosti z drugačnimi verskimi nazori; primeren in spoštljiv odnos do živali, trajnostni razvoj, ipd.). Dopolnjeno nominacijo smo tako 27. februarja poslali gospe Niki Marenk v prevajanje v angleški jezik, nato pa je Jernej Tavčar poskrbel, da smo jo v predpisanem roku z vsemi prilogami oddali na Ministrstvu za kulturo. Nena Židov in Anja Jerin sta si pred oddajo ogledali še predstavitveni film in ugotovili, da so v njem prizori, ki niso v sinergiji z UNESCOvimi priporočili, po katerih film ne sme vsebovati nasilja, zato so dan pred oddajo nominacije z Jernejem Tavčarjem in montažerjem filma Marjanom Cerarjem posnetek še nekoliko premontirali. Nato je sledila le še dostava gradiva 212 lože Štuld, ŠKOFJELOŠKI PASIION OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA na sekretariat za nesnovno dediščino UNESCA v Pariz, za kar so v predpisanem roku do konca marca 2015 poskrbeli sodelavci Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. MEDNARODNA PROMOCIJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA V vmesnem času, ko smo čakali na odločitev glede nominacije Škofjeloškega pasijona, sem aktivno skrbel za njegovo mednarodno promocijo. Prvega junija 2015 me je župan Miha Ješe imenoval za Uradnega predstavnika Občine Škofja Loka v združenju Europassion. Tako sem se od 5. do 7. septembra 2015 udeležil uradnega obiska v Tegelenu na Nizozemskem z ogledom njihove pasijonske igre. Obisk sem v največji možni meri izkoristil za promocijo Škofjeloškega pasijona in Škofje Loke tudi z razdeljevanjem propagandnega gradiva. Od 31. marca do 4. aprila 2016 sem se udeležil 32. letnega kongresa Europassi-ona v Cieszynu na Poljskem, kjer sem zbranim delegatom in ostalim udeležencem zasedanja iz vse Evrope predstavil Loški pasijon v obliki kratkega predavanja in sedemminutnega filma. Ob tem sem predstavil tudi Pasijonske doneske, za katere se bomo v prihodnje trudili, da postanejo mednarodna publikacija, v kateri bodo lahko objavljali svoje prispevke pasijonska mesta in kraji iz vseh držav članic združenja Europassion. Najpomembnejša pa je bila udeležba na mednarodni konferenci v Krakovu na Poljskem, ki je potekala v prostorih Zgodovinskega muzeja od 30. maja do 3. junija 2016. Na konferenci, katere osrednja tema je bilo varovanje in ohranjanje nesnovne kulturne dediščine v mestih, smo se zbrali strokovnjaki s področja muzejske stroke iz vse Evrope. Zbranemu avditoriju sem predstavil Škofjeloški pasijon v obliki strokovnega predavanja in naše skupne napore, ki so bili v zadnjih letih vloženi v pripravo nominacije za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam. Za zbornik konference sem napisal obsežen strokovni prispevek o Škofjeloškem pasijonu, ki je v PDF različici dostopen na spletu in sicer v poljskem (http://www.mhk.pl/niematerialne-dziedzictwo-miasta) in angleškem jeziku (http://www.mhk.pl/intangible-heritage-of-the-city). ODLOČITEV OCENJEVALNE SKUPINE MEDVLADNEGA ODBORA Konec oktobra 2016 smo bili pred zasedanjem 11. Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU znova seznanjeni s priporočilom ocenjevalne skupine, ki je bila mnenja, da Škofjeloški pasijon izpolnjuje vse vsebinske kriterije R1-R4 za vpis na Reprezentativni seznam. Edini zadržek, ki ga je navedla, je bil pri formalnem kriteriju R5, da iz vloge ni razvidno, da se Slovenski register nesnovne dediščine redno posodablja. Zato je ocenjevalna sku- 213 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 pina v predlogu odločitve Medvladnemu odboru predlagala, da se vloga dopolni in ponovno vloži v naslednjem ocenjevalnem obdobju (http://www.unesco.org/ culture/ich/en/decisions/ll.COM/lO.B.29). Ker smo bili mnenja, da zadržek nima realne osnove in da je k takšnemu zaključku pripomogla tudi tehnična težava (nedelujoča povezava v nominaciji, ki se je v vmesnem času od oddaje spremenila), smo se odločili za aktivno vlogo pri pojasnjevanju zapleta članicam Medvladnega odbora pred zasedanjem in tekom zasedanja v Etiopiji. Pod vodstvom Ministrstva za kulturo, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in predvsem dragocenim posredovanjem veleposlaništva v Parizu, so bila v naslednjih dneh pripravljena ustrezna vsebinska pojasnila in posredovana na UNESCO po ministrskih in diplomatskih poteh. Z avstrijskimi predstavniki je bil usklajen amandma, pripravljeno je bilo tudi besedilo pojasnila za predstavnike na zasedanju v Etiopiji. Navedene aktivnosti, v katerih so sodelovali mnogi sodelavci po strokovni in formalni plati, je koordinirala Špela Spanžel na Ministrstvu za kulturo. KONČNA ODLOČITEV IN VPIS NA REPREZENTATIVNI SEZNAM Zadnje dejanje naših prizadevanj je pomenila udeležba na 11. zasedanju UNE-SCOvega Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, ki je potekalo v Adis Abebi v Etiopiji od 28. novembra do 2. decembra 2016. Zasedanja se je udeležila 4 članska slovenska delegacija (Jože Štukl iz Loškega muzeja, Jernej Tavčar iz Občine Škofja Loka, Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka) na čelu z gospo Magdaleno Tovornik. S skupnimi močmi smo ob spretni diplomaciji gospe Tovornikove pojasnili zadržke pri spornem kriteriju R5 in v četrtek 1. decembra 2016 ob 18.45 uri po lokalnem času dosegli zgodovinski uspeh za Republiko Slovenijo in Škofjo Loko, saj smo uspeli vpisati Škofjeloški pasijon na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU. Celotna uspešna nominacija je dostopna na spletnem naslovu (http://www.unesco.org/culture/ ich/en/RL/skofja-loka-passion-play-01203), objavljamo pa jo tudi v prilogi. Jože Štukl mag. arheologije, muzejski svetovalec Uradni predstavnik Občine Škofja Loka v združenju Europassion Loški muzej Škofa Loka Grajska pot 13, 4220 Škofa Loka Tel: 04-51-70-407 e-mail: joze.stukl@loski-muzej.si www.loski-muzej.si 214 lože Štukl ŠKOFJELOŠKI PASITON OD SLOVENSKEGA REGISTRA DO UNESCA Aleksander Igličar, Jože Štukl in Jernej Tavčar v družbi nekaterih delegatov 11. zasedanja UNESCOvega Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, Adis Abeba, Etiopija. Foto arhiv: Jože Štukl Pred cerkvijo sv. Jurija, Lalibela, Etiopija. Cerkev je izklesana v kamnino v enem kosu. Foto arhiv: Jože Štukl Priloga 1/1 United Nations « Intangible Educational, Scientific and - Cultural Cultural Organization . Hefiiaga PASIJONSKI DONESKI 2017112 Representative List Original: English CONVENTION FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE INTERGOVERNMENTAL COMMITTEE FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE Eleventh session Addis-Ababa, Ethiopia 28 November to 2 December 2016 Nomination file no. 01203 for inscription in 2016 on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity A. State(s) Party(ies) For multi-national nominations. States Parties should be listed in the order on which they have mutually agreed. Slovenia B. Name of the element B.1. Name of the element in English or French Indicate the official name of the element that will appear in published mateiial. Not to exceed 200 chaiacters Skofja Loka passion play B.2. Name of the element in the language and script of the community concerned, if applicable Indicate the official name of the element in the vernacular language corresponding to the official name in English or French (point B.1). Not to exceed 200 chaiacters Škofjeloški pasijon B.3. Other name(s) of the element, if any In addition to the official name(s) of the element (point B. 1) mention alternate name(s). if any. by which the element is known. Processio Locopolitana in Die Parasceves Processio Locopolitana RL 2016 - No. 01203 - page 1 216 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Loška procesija na Veliki petek Škofjeloška pasijonska procesija C. Name of the communities, groups or, if applicable, individuals concerned identify cieariy one or several communities. groups or, if applicable. individuals concerned with the nominated element. Not to exceed 150 words There are several communities, groups and individuals concerned with the Skofja Loka Passion Play: - individuals and families keep its heritage and transmit it to future generations - local communities and groups: village communities with their theatre groups and parishes - groups of musicians: local bands, singing choirs, brass band, soloists - societies: a museum society, education society, historical society, local culture centres, scouting and tourist associations, firefighters, horse-riding and photography clubs; societies of pilgrims - schools: primary and secondary schools, the region's music school - institutions: Skofja Loka Municipality, Institute for Culture Skofja Loka, Group for Passion, Capuchin Monastery, Ivan Tavcar Library, Loka Museum, St. George Parish of Stara Loka, DUO Centre of Arts and Crafts. D. Geographical location and range of the element Provide information on the distnbution of the element within the temtoiy(ies) of the submitting Statefs) indicating if possible the location(s) in which it is centred. Nominations should concentrate on the situation of the element within the temtones of the submitting States, while acknowledging the existence of same or similar elements outside their temtoiies. and submitting States should not refer to the viability of such intangible cultural heritage outside their territories or characterize the safeguarding efforts of other States. Not to exceed 150 words The Skofja Loka Passion Play takes place in the streets and squares of the Medieval town centre of Skofja Loka, situated in the central part of the Republic of Slovenia. Individual scenes of Passion Play are prepared and performed by the groups of residents coming from Skofja Loka and the nearby villages: Retece, Gorenja vas, Bitnje, Gostece, Pungert, Hosta, Godesic, Lipica, Zminec, Bodovlje, Dorfarje, Crngrob, Sveti Duh, Pevno, Moskrin, Stari Dvor, Virmase, Trnje, Vester, Suha, Trata, Binkelj, Fara, Pustal and Vincarje. All of these villages were once part of the Freising Bishops' Loka (Feudal) Estate (973 - 1803) with Skofja Loka as its administrative centre and were involved in staging the Passion Play as early as 1713. Passion plays are performed in some other places in Slovenia, as well as in Europe and beyond. E. Contact person for correspondence E.1. Designated contact person Provide the name, address and other contact information of a single person responsible for all correspondence concerning the nomination. For multi-national nominations provide complete contact infoimation for one person designated by the States Parties as the main contact person for all correspondence relating to the nomination. Title (Ms/Mr, etc.): Mr. Family name: GABERŠČEK Given name: SILVESTER Institution/position: REPUBLIC OF SLOVENIA, MINISTRY OF CULTURE, DIRECTORATE FOR CULTURAL HERITAGE RL 2016 - No. 01203 - page 11 217 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Address: Telephone number: E-mail address: MAISTROVA ULICA 10, 1000 LJUBLJANA 00386 (0)1 36 95 900 gp.mk@gov.si E.2. Other contact persons (for multi-national files only) Provide below complete contact information for one person in each submitting State, other than the primary contact person identified above. 1. Identification and definition of the element For Criterion R.1, the States shall demonstrate that 'the element constitutes intangible cultural heritage as defined in Article 2 of the Convention'. Tick one or more boxes to identify the domain(s) of intangible cultural heritage manifested by the element, which might include one or more of the domains identified in Article 2.2 of the Convention. If you tick 'other(s)', specify the domain(s) in brackets. IEI oral traditions and expressions, including language as a vehicle of the intangible cultural heritage M performing arts IEI social practices, rituals and festive events □ knowledge and practices concerning nature and the universe M traditional craftsmanship □ other(s) ( ) This section should address all the significant features of the element as it exists at present. The Committee should receive sufficient information to determine: a. that the element is among the 'practices, representations, expressions, knowledge, skills — as well as the instruments, objects, artefacts and cultural spaces associated therewith —'; b. 'that communities, groups and, in some cases, individuals recognize [it] as part of their cult Ufa I heritage'; c. that it is being 'transmitted from generation to generation, [and] is constantly recreated by communities and groups in response to their environment, their interaction with nature and their history'; d. that it provides communities and groups involved with 'a sense of identity and continuity'; and e. that it is not incompatible with 'existing international human rights instruments as well as with the requirements of mutual respect among communities, groups and individuals, and of sustainable development'. Overiy technical descriptions should be avoided and submitting States should keep in mind that this section must explain the element to readers who have no prior knowledge or direct experience of it. Nomination files need not address in detail the history of the element, or its origin or antiquity. (i) Provide a brief summary description of the element that can introduce it to readers who have never seen or experienced it. Not fewer than 150 or more than 250 words The Skofja Loka Passion Play is a form of folk's theatre and a penitential religious procession in 20 scenes demonstrating Christ's stations of the cross, along with other biblical scenes from the Old and New Testaments (Eden, Death, king David, Samson, Hieronim, the Ark of the Covenant). The play is ardently performed by local volunteers/amateur actors during Lent and Easter time at four locations lining the streets and squares of the old town centre. The staging involves around 900 performers and 400 other participants, among them are 75 spoken roles, 150 emphasized roles, 65 horsemen, 100 Adam's children, 160 platform carriers. Spoken texts are accompanied by music and singing and there are parades featuring horsemen, cross-bearers, flagellants, Adam's children, and a procession of Fraternities and Guilds, RL 2016 - No. 01203 - page 11 218 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 musicians and singers. Due to the complexity of its staging, the Passion Play is only performed every six years. The performance is based on a dramatic text in a local dialect, written down in 1721 by the Capuchin monk Romuald^on the basis of prior stagings. The manuscript, which is kept in the Capuchin Monastery in Skofja Loka, is considered the oldest preserved dramatic book in Slovenian (and according to available data in Europe as well). The Skofja Loka Passion Play is strongly cohesive for everyone involved in its staging, safeguarding and transfer to younger generations. It has a huge impact on the visibility of Skofja Loka and its surrounding areas and is an important factor of local identity. (ii) Who are the bearers and p/actitioners of the element? Are there any specific roles or categories of persons with special responsibilities for the practice and transmission of the element? If yes, who are they and what are their lesponsibilities? Not fewer than 150 or more than 250 words The bearers and practitioners of the Passion Play are residents of Skofja Loka and the nearby villages who are safeguarding the passion heritage as individuals, families, local communities, associations, groups, schools and cultural institutions. The most important role is played by heads of amateur theatrical groups in local communities. During preparations, they cooperate closely with the Passion director, while during the time between performances they maintain a permanent connection between the actors and other participants in a particular community. A very important role in connecting all the participants at staging has Skofja Loka Municipality, which provides also a formal, legal and financial framework. Before staging, the Municipality establishes a technical committee whose responsibility is to choose the director and project manager and to monitor the preparations for staging. The main guardians of safeguarding Passion heritage between stagings are the Institute for Culture and Group for Passion, which, in colaboration with others, organize several meetjngs and events to maintain "Passion vitality" and accordingly, the vitality of the messages in the Skofja Loka Passion Play. Women and children have a special role in the Passion Play. Women both appear in the performance and participate in rehearsals (scenes, theatrical masks and maintenance of costumes and other props). Children and youth are most commonly involved in singing choirs. Through participation, young people absorb a sense of identity and learn how to volunteer and contribute to the benefit of the community, all of which raises their awareness about the importance of community life. (Hi) How are the knowledge and skills related to the element transmitted today? Not fewer than 150 or more than 250 words The values, knowledge and skills connected to the Skofja Loka Passion Play are transmitted from generation to generation within families and local communities. In some families, Passion roles are passed from older to younger members, but several generations can be involved at once. Primary, secondary and music schools are involved in safeguarding this heritage by including the Passjon in their curricula. In non-Passion years, the Group for Passion organizes Passion Days in Skofja Loka and the surrounding villages involved in the play. On such occasions, they organize thematic exhibitions, concerts, lectures, interviews etc.; also, the Passion cavalry presents itself in a festive parade. The periodical publication Passion Contributions (Pasijonski doneski) annually publishes papers on passion plays, personal testimonies and other contents and information on passion events in Slovenia as well as in Europe. In the tehnical team, there are a number of local craftsmen who are great experts in crafts which are indispensable for staging the play. They transmit the knowledge of Guilds and, through various workshops and classes, convey their knowledge to younger generations (the skills of a RL 2016 - No. 01203 - page 11 219 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 blacksmith, a carver, a candle maker; people are taught how to weave, felt, make a Medieval or a Baroque dress or a costume, how to make paper). Thus local craftsmanship is not only being safeguarded, but even given greater visibility and spreading among the wider public. (iv) What social functions and cultural meanings does the element have today for its community? Not fewer than 150 or more than 250 words Staging the Skofja Loka Passion Play is of tremendous social and cultural importance for the people of Skofja Loka and nearby villages. If this were not the case, it would not have been preserved unto the present. Preparations for the play and its staging connect local residents, who participate voluntarily. In this way, through years of performing together, special bonds are formed among them. They socialize more and their sense of identification with local communities increases. Through performing in the Passion play, their self-esteem is raised and they feel useful, contributing to the common good. The Skofja Loka Passion Play unites men and women of all generations within families, cities, and rural communities. It is an important factor of local identity and the residents are aware of the need for the safeguarding of the play as the most important element of their cultural heritage, which also has an enormous impact on the visibility of Skofja Loka and its surroundings in both Slovenia and the rest of Europe. (v) Is there any pad of the element that is not compatible with existing international human rights instruments or with the requirement of mutual respect among communities. groups and individuals. or with sustainable development? Not fewer than 150 or more than 250 words There is not a single part or element of the Skofja Loka Passion Play that is incompatible with existing human rights instruments or with the requirements of mutual respect among communities, groups and individuals, or with sustainable development. The Skofja Loka Passion Play encourages mutual respect and sustainable development, due to its openness and creative approach, by safeguarding old craftsmanship and customs and by encouraging voluntary participation and active engagement of individuals and groups of different ages, genders, professions and backgrounds. Preparations for staging and staging itself closely connect all the participants. Their values of tolerance, co-existence and spirituality connect believers and non-believers and are conveyed unto the audience. "Passion pilgrims" travel on foot from Skofja Loka to Catholic dioceses and also to other religious and social communities in Slovenia and abroad to transmit the Passion message, which contributes to both, creating a better and socially juster world and returning of its lost values. 2. Contribution to ensuring visibility and awareness and to encouraging dialogue For Criterion R.2. the States shall demonstrate that 'Inscription of the element will contribute to ensuring visibility and awaieness of the significance of the intangible cultuial heritage and to encouraging dialogue. thus reflecting cultural diversity worldwide and testifying to human creativity'. This criterion will only be considered to be satisfied if the nomination demonstrates how the possible inscription will contribute to ensuring visibility and awareness of the significance of the intangible cultuial heritage in general, and not only of the inscribed element itself, and to encouraging dialogue which respects cultural diversity. (i) How can inscnption of the element on the Representative List contribute to the visibility of the intangible cultural heritage in general and raise awareness of its impoitance at the local, national and international levels? Not fewer than 100 or more than 150 words The inscription on the Representative List will contribute, on national and international levels, to raising awareness of the significance of the Skofja Loka Passion Play. It will increase its bearers' awareness about the importance of endeavours connected with the staging of the Passion Play RL 2016 - No. 01203 - page 11 220 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 to locals. At the same time it will encourage other communities and younger generations to safeguard their heritage. Since 1990, the Skofja Loka Passion Play has already encouraged other passion plays to be performed in several places in Slovenia, even among Slovenian minorities in Italy and Austria. Moreover, inscription on the Representative List will have a positive effect on safeguarding this kind of heritage in other European places and wider, thus contributing to the promotion of UNESCO Convention (2003). By attracting the attention of the media, the Skofja Loka Passion Play will reach an even broader range of people. (ii) How can inscription encourage dialogue among communities. groups and individuals? Not fewer than 100 or more than 150 words Inscription on the Representative List will additionally enhance the interconnection of its bearers, who are involved in the performance of the Passion Play, both on the level of local communities and on the level of the entire region. The network of all participating individuals and societies, singing choirs, theatrical and music groups, will be further consolidated. Inscription will attract the attention of the youth who will consequently become more receptive to the transfer of local skills and customs, handed down from older generations. Inscription will encourage bearers of the element to cooperate even better with the researchers of the Passion Play, who study the subject from a range of perspectives and points of view, thus bringing it even closer to diverse audiences. (Hi) How can inscription promote respect for cultural diversity and human creativity? Not fewer than 100 or more than 150 words By inscription, one of many versions of passion plays will be presented, which will increase its visibility and promote the interest in other forms of passions in Slovenia and abroad. The Škofja Loka Passion Play has inspired many artists in various fields (drama: M. Mahnič, Trieste, 1965, M. Hočevar, Ljubljana, 2000; radio play: A. Jan, Radio Slovenia, 1992; music: A. Misson, T. Potočnik, 1999; A. Srebotnjak, 2000; painting: B. Kobe, 1967), and is thus a promotor of cultural diversity and human creativity. As a consequence of the inscription of the Škofja Loka Passion Play on the Representative List, such creativity will flourish even more, both in Slovenia and abroad, and will contribute to raising awareness about common cultural and passion elements and their variants within Europe and beyond. 3. Safeguarding measures For Criterion R.3. the States shall demonstrate that 'safeguarding measures are elaboiated that may protect and piomote the element. 3.a. Past and current efforts to safeguard the element (i) How is the viability of the element being ensured by the concerned communities, groups or. if applicable, individuals? What past and current initiatives have they taken in this regard? Not fewer than 150 or more than 250 words Before WWII, the Skofja Loka Passion Play was last staged in 1936. Further performances due to pre-war and wartime conditions were not possible. The political regime after WWII did not allow for a comprehensive staging, so it was staged only in reduced forms: 1973: The celebration of thousand years of the town and Loka Feudal Estate 1981: The entire text was performed in the Capuchin Monastery in Skofja Loka 1992: The Skofja Loka Museum Society prepared "Skofja Loka Passion Play Evening" 1992: The entire text accompanied by music was recorded by Radio Slovenia, issued on audio cassettes The comprehensive Skofja Loka Passion Play was staged again in 1999, 2000, 2009 and in RL 2016 - No. 01203 - page 11 221 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 2015. In its performance, the greatest responsibility lies with the director and the project manager. One year before staging, the "passion office" starts operating by organizing several accompanying events. There are numerous associations, societies and individuals who are concerned with the safeguarding of Skofja Loka Passion Play heritage during "non-Passion" years. They prepare activities, important for the safeguarding of Passion heritage (Skofja Loka Passion Play Days, a periodical publication Passion Contributions, photographic exhibitions, evenings and concerts with Passion music). In the Capuchin Monastery there is a permanent exhibition and free access to the original manuscript. In 2006, Skofja Loka Museum Society and Museum Skofja Loka prepared two exhibitons. In 2009, an extensive scientific edition of Skofja Loka Passion Play was published by Slovenian Academy of Sciences and Arts. In 2014, a photomonograph was published. Tick one or more boxes to identify the safeguarding measures that have been and are currently being taken by the communities, groups or individuals concerned: \Z\ transmission, particularly through formal and non-formal education El Identification, documentation, research El preservation, protection \Z\ promotion, enhancement □ revitalizatlon (ii) How have the concerned States Paitles safeguarded the element? Specify external or internal constraints, such as limited resources. What are its past and current efforts in this regard? Not fewer than 150 or more than 250 words In 2007, Skofja Loka Municipality adopted a Decree on Staging the Skofja Loka Passion Play, ensuring its permanent staging in a procession form, within the town centre of Skofja Loka, which was proclaimed a cultural monument in 1988. In 2014, a thorough renovation of the town's center was launched. In 2009, the Municipality created the Institute for Culture, responsible for the safeguarding and performing of the Skofja Loka Passion Play. All measures provided by the Slovenian legislation regarding the safeguarding of intangible cultural heritage, have been taken. In 2008, Passion Play was inscribed in the Register of Intangible Cultural Heritage of the Republic of Slovenia. In 2012, The Government of the Republic of Slovenia declared it Intangible Cultural Heritage of National Importance, which is regarded the highest legal status of intangible heritage in Slovenia. Thus the state confirmed a special professional and social significance of this heritage element and implemented measures to ensure its safeguarding, public availability and transmission from generation to generation. The national Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage is actively involved in the efforts to safeguard this heritage. As a public service, it provides identification, documentation, research, evaluation and interpretation of intangible cultural heritage. It also offers professional support to its bearers. All these activities have contributed to the increased visibility of the Skofja Loka Passion Play, both locally and nationwide. Tick one or more boxes to Identify the safeguarding measures that have been and are currently being taken by the State(s) Party(ies) with regard to the element: El transmission, particularly through formal and non-formal education \Z\ Identification, documentation, research El preservation, protection E promotion, enhancement □ revitalizatlon RL 2016 - No. 01203 - page 11 222 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 3.b. Safeguarding measures proposed This section should identify and describe safeguarding measures that will be implemented. especially those intended to protect and promote the element. The safeguarding measures should be described in terms of concrete engagements of the States Parties and communities and not only in terms of possibilities and potentialities. (!) What measures are proposed to help to ensure that the elements viability is not jeopardized in the futuie. especially as an unintended lesult of insciiption and the resulting visibility and public attention? Not fewer than 500 or more than 750 words The Škofja Loka Municipality will continue to provide funds for the staging of Passion Play in the town centre, for the storage of all the necessary tools, costumes and props, for the issuing of the periodical publication Passion Contributions and for publishing a photomonograph after each performance. The Škofja Loka Municipality, the Institute for Culture, and the Group for Passon will continue to maintain a wide network of individuals, societies and groups associated with the production of Passion. They are aware of the fact that the human factor is of even greater importance for the safeguarding of the Passion Play than the material one. It cannot be "forced", but can only flourish through creating appropriate relationships and mutual respect among all the participants. Within its capabilities, the Municipality will encourage and co-fund academic research into various aspects of the Passion Play, as well as comparative international research. In this context, co-operation with the Europassion network is extremely important (more than 80 European cities included, Slovenia joined in 2008). Škofja Loka has in recent years developed close relationships with several passion cities: Oberammergau (Germany), St. Margareten (Austria), Horice na Šumave (The Czech Republic), Cantiano (Italy). On the ocassion of the 300th anniversary of the recording of the Škofja Loka Passion Play, the town will host the general annual meeting of Europassion in 2021. The municipality will encourage integration of universities and research institutes so that they study the Passion Play in terms of its language, music, history, theatre, cultural heritage and the like. In order to safeguard the Passion heritage, a much greater emphasis will be placed on youth. Young people who are trully aware of its importance will ultimately ensure that this heritage is transmitted from generation to generation. To this end, schools in Škofja Loka and in nearby villages will participate through special Passion programs as part of the curriculum, so pupils and students get acquainted with Passion heritage. Cvetko Golar Primary School, Poljane Primary School and Škofja Loka Grammar School are members of UNESCO Associated Schools Project Network. Within national and international Student Exchange Project, Škofja Loka Grammar School will continue to deal with the subject of Škofja Loka Passion Play through music, literary, painting and drama classes and workshops. Special attention will continue to be paid to raising awareness about the importance of the Passion Play for general audiences. To this end, the Group for Passion will still be annually organizing Days of Škofja Loka Passion Play with concerts, exhibitions and other events, going on not only in Škofja Loka but also in other places (Stara Loka, Poljane, Železniki, Žiri). During Lent and Easter time, the town and the castle will continue to be illuminated in the red light of Lent and Passion flags will fly, thus reminding the local residents and visitors of the Passion Play. The Museum Society, in collaboration with the Lonka Association, will continue to issue the periodical publication Passion Contributions, which has become a central passion publication in Slovenia. It would be practically impossible to have an increased number of visitors that might occur as an unintended result of the inscription, due to the limited spatial conditions of the old town centre. The town has 12,500 inhabitants and the town centre is very small, with narrow streets and just slightly larger Town and Lower Squares, where there can be a maximum of 5,000 spectators (3,000 seats and 2,000 standing places) at all four venues, which is also the total of tickets issued for one performance. The number of tickets will remain unchanged. All those people who, due to this limitation, are unable to attend the performance will be provided with video recordings, available on the website http://www.pasijon.si/ and on non comercial DVD media. Another factor that prevents a too large influx of spectators is the fact that the Passion Play is RL 2016 - No. 01203 - page 11 223 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 performed exclusively during Lent and Easter time, thus preventing its commercialization. In the year of staging, the performance is repeated eight times, one show being intended for school children and students. Special attention will continue to be paid to collecting different kind of materials associated with the staging of the Passion and the personal experience of the Passion Play by participants and visitors. The attention will also be paid to guarantee the accessibility to vulnerable groups. All of the above will contribute to the safeguarding and increased visibility of the Skofja Loka Passion Play, recognized as one of the significant elements of Slovenian intangible cultural heritage. (ii) How will the States Parties concerned support the Implementation of the proposed safeguarding measures? Not fewer than 150 or more than 250 words The State will continue to support the safeguarding of intangible cultural heritage by providing public services. Among the objectives of the National Programme for Culture there is also encouraging the bearers of intangible cultural heritage and increasing the awareness, visibility and sustainable development of this kind of heritage. In accordance with the Cultural Heritage Protection Act, mechanisms are in place to provide financial support for programmes and projects, carried out by individuals, groups and communities. Slovenia has included measures for the safeguarding of intangible cultural heritage in the framework of development strategy up to 2020 as a priority. Just as before, Passion Play will be given priority again. Aiming to safeguard the heritage of Skofja Loka Passion Play, the Ministry of Culture financially supported Skofja Loka Passion Play in 2014 and 2015. On the basis of the painting entitled Skofja Loka Passion Play by Boris Kobe, kept in the Slovenian National Theatre Institute, a tactile scale model of Skofja Loka Passion Play has been made. The Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage will, besides offering professional and research support, continue to pay close attention to the promotion and awareness raising about the importance of Passion and include it in educational and promotional programmes. The Slovenian National Commission for UNESCO will continue to focus on the implementation of the Convention of 2003, in particular through its Committee for Heritage as well as through the institutions that are its members. (Ill) How have communities, groups or individuals been involved in planning the proposed safeguarding measures and hew will they be involved in their implementation? Not fewer than 150 or more than 250 words Participation of institutions, societies, communities, groups and individuals, in planning and implementing the proposed safeguarding measures is coordinated by Institute of Culture and Group for Passion. During preparations and rehearsals, the director and organizational manager, who are employed by Institute of Culture, establish close contacts with all the participants in the project: groups of actors, horsemen, technical personnel, firefighters, security guards. Following the common desire for Passion not to be just an "excellent performance" but also a deep spiritual inspiration for all involved, prior Joseph was chosen as spiritual guide in 2015. As a guardian of Capuchin Monastery he is practically the successor of father Romuald, who wrote down the text of Skofja Loka Passion Play. Municipality is formally, organizationally and financially responsible for the safeguarding of Passion heritage. Group for Passion is responsible for maintaining "Passion vitality" during the years when there is no staging. They keep permanent contacts with all societies, groups and individuals, associated with Passion Play. Each individual group can implement their initiatives and projects through Group for Passion, which is the umbrella non-governmental association of "passion makers". Group for Passion is also responsible for the maintenance of costumes, props, stage and other RL 2016 - No. 01203 - page 11 224 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 theatrical elements, for safekeeping of documentation, including audio-visual media etc. At both documentary and professional levels, the Museum Society records all the events and points of interest to do with Passion by publishing passion texts, scientific and professional articles and reports. Museum Society has been issuing annual periodical publication Passion Contributions since 2006. 3.c. Competent body(ies) involved in safeguarding Provide the name, address and other contact information of the competent body(ies), and if applicable, the name and title of the contact person(s): with responsibility for the local management and safeguaiding of the element. Name of the body: OBČINA ŠKOFJA LOKA (MUNICIPALITY OF ŠKOF JA LOKA) Name and title of MIHA JEŠE, MA, MAYOR the contact person: Address: MESTNI TRG 15, 4220 ŠKOFJA LOKA Telephone number: 00386(0)4 51 12 317 E-mail address: miha.jese@skofjaloka.si Name of the body: KAPUCINSKI SAMOSTAN ŠKOFJA LOKA (CAPUCHIN MONASTERY ŠKOFJA LOKA) Name and title of JOŽE SMUKAVEC, MONASTERY PRIOR the contact person: Address: KAPUCINSKI TRG 1, 4220 ŠKOFJA LOKA Telephone number: 00386 (0)4 50 63 000 E-mail address: kapucini.loka@rkc.si Name of the body: REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KULTURO, DIREKTORAT ZA KULTURNO DEDIŠČINO (REPUBLIC OF SLOVENIA, MINISTRY OF CULTURE, DIRECTORATE FOR CULTURAL HERITAGE) Name and title of SILVESTER GABERŠČEK the contact person: Address: MAISTROVA ULICA 10, 1000 LJUBLJANA Telephone number: 00386 (0)1 36 95 900 E-mail address: gp.mk@gov.si Name of the body: SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ - KOORDINATOR VARSTVA ŽIVE KULTURNE DEDIŠČINE (SLOVENE ETNOGRAPHIC MUSEUM -COORDINATOR FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE) Name and title of BOJANA ROGELJ ŠKAFAR, PhD, DIRECTOR the contact person: Address: METELKOVA ULICA 2, 1000 LJUBLJANA Telephone number: 00386 (0)1 30 08 700 E-mail address: bojana.rogelj-skafar@etno-muzej.si Name of the body: ZAVOD ZA KULTURO ŠKOFJA LOKA (INSTITUTE FOR CULTURE ŠKOFJA LOKA) Name and title of HERMINA KRAJNC, ACTING DIRECTOR the contact person: Address: MESTNI TRG 26, 4220 ŠKOFJA LOKA Telephone number: 00386(0)4 51 12 331 E-mail address: hermina.krajnc@skofjaloka.si RL 2016 - No. 01203 - page 11 225 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 4. Community participation and consent in the nomination process For Criterion R.4, the States shall demonstiate that 'the element has been nominated following the widest possible paiilclpatlon of the community, group or If applicable, Individuals concerned and with their free, prior and Infoimed consent. 4.a. Participation of communities, groups and individuals concerned in the nomination process Describe how the community, group or If applicable. Individuals concerned have paitlclpated actively In piepanng and elaborating the nomination at all stages. States Parties are encouraged to prepare nominations with the paiilclpatlon of a wide vaiiety of all concerned pailles. Including where appropnate local and regional governments, communities, NGOs, research Institutes, centres of expeitlse and otheis. States Paiiles are reminded that the communities, groups and. In some cases. Individuals whose Intangible cultural heritage Is concerned aie essential paitlclpants throughout the conception and elaboration of nominations, pioposals and requests, as well as the planning and Implementation of safeguarding measuies, and are Invited to devise creative measures to ensure that their widest possible paitlclpatlon Is built In at every stage, as lequhed by Article 15 of the Convention. Not fewer than 300 or more than 500 words A lot of knowjedge and endeavors have been invested in preparing and elaborating the nomination of Skofja Loka Passion Play for inscription on the Representative List. This type of project is one of the first not only for the town of Skofja Loka and the surrounding villages, but for the entire Republic of Slovenia, which is why we approached it in a very serious, comprehensive and inclusive way, at both local and national levels. After more than 300 years, the spontaneous unifying power of Passion still connects people from different places and ways of life. Preparing the nomination coincided with the last phase of preparations for the 2015 Skofja Loka Passion Play, with the first performance on 21 March. All the participants were eager for the performance to start again. Each of them accomplished, through their dedication and heartiness, their own mission, leaving part of themselves on the stage in front of numerous crowds. Photographs and films record many of these events as well as the emotions and sensations that are running among participants while rehearsing and performing. When collecting confirmations of participation and consents, we paid many visits to various associations, schools, village communities, groups, families and individuals who all were on that occasion thoroughly acquainted with the proposed safeguarding measures and were invited to devise their own, where necessary. Also, many personal stories and confessions were told, not only by the Passion participants but also by the individuals from the audiences, which touched us deeply. An important step was taken on the initiative of the Mayor of the Skofja Loka, Mr. Miha Jese, MA, by establishing a working group, which consisted of the experts from Skofja Loka Museum, Capuchin Monastery, Museum Society, Slovenian Ethnographic Museum and the Directorate for Cultural Heritage at the Ministry of Culture. They have met in a number of meetings, weighting and forming different proposals, discussed them with actors, singers, horsemen and other participants involved in the performance of the Skofja Loka Passion Play. Members of the working group listened carefully to the suggestions, wishes and opinions of the bearers and tried as much as possible to include their ideas in the nomination form. 4.b. Free, prior and informed consent to the nomination The flee, prior and Informed consent to the nomination of the element from the community, group or. If applicable. Individuals concerned may be demonstiated through written or recorded concurrence, or through other means, according to the legal regimens of the State Patty and the Infinite vaiiety of communities and groups concerned. The Committee will welcome a broad range of demonstrations or attestations of community consent In preference to standard or uniform declarations. Evidence of free, prior and Informed consent shall be provided In one of the working languages of the Committee (English or French), as well as the language of the community concerned If Its members use languages other than English or French Attach to the nomination form Infoimatlon showing such consent and Indicate below what documents you are providing, how they were obtained and what form they take. Not fewer than 150 or more than 250 words RL 2016 - No. 01203 - page 11 226 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Nomination of the Skofja Loka Passion Play has been supported by all professional institutions both in the Skofja Loka region and in Slovenia, non-governmental organisations, different associations, communities, groups and especially individuals who as the volunteers participated in Passion performances and want to continue so, as well as all those individuals who actively support the safeguarding of this heritage. The teachers and pupils/students from all Skofja Loka Primary Schools and Skofja Loka Grammar School and Music School as active participants in individual scenes have expressed their support. Special heartfelt suport came also from the Mayor of Skofja Loka, president of the Technical Committee and from the Group for Passion. Nomination was endorsed by the official letter signed by the Minister of Culture of the Republic of Slovenia; we received further letters of support from the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Slovenian Etnographic Museum, Slovenian Theatre Institute, Archives of the Republic of Slovenia, and Slovenian Capuchin Provinces. We have also obtained signed expressions of support for the nomination from the following institutions: Museum Society Skofja Loka and Skofja Loka Museum, Group for Passion, Capuchin Monastery in Skofja Loka, Library Ivan Tavcar Skofja Loka and Development Agency Skofja Loka - SORA. 4.c. Respect for customary practices governing access to the element Access to ceiiain specific aspects of intangible cuituiai heritage or to information about it is sometimes lestiicted by customaiy practices enacted and conducted by the communities in order for example. to maintain the secrecy of ceiiain knowledge. If such practices exist demonstrate that inscnption of the element and implementation of the safeguarding measures would fully respect such customaiy practices governing access to specific aspects of such heiitage (cf. A/ticle 13 of the Convention). Desciibe any specific measures that might need to be taken to ensure such respect. If no such practices exist, please provide a clear statement that there are no customaiy practices governing access to the element in at least 50 words _Not fewer than 50 or more than 250 words In the Skofja Loka Passion Play there are no customary practices that would in any possible way hamper its staging or restrict the access to the elements of intangible cultural heritage. Neither are there any secrets or other restrictions in terms of copyrights or other substantive rights. Societies, associations, communities, groups and individuals participate in the event solely on voluntary basis. 4.d. Concerned community organization(s) or representative(s) Provide detailed contact information for each community organization or representative, or other non-governmental organization, that is concerned with the element such as associations, organizations, clubs, guilds, steeling committees, etc.: a. Name of the entity b. Name and title of the contact person C. Address d. Telephone number e. E-mail f. Other relevant information a. Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka (Cultural Society Sotočje Škofja Loka) b. Hiacinta Klemenčič, President c. Mestni trg 26, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 5122744 e. - f. Cultural Society Sotočje participates with its numerous members in the passion play performance in various acted passion play scenes, they cooperate in the preparation and implementation of the passion play. a. Muzejsko društvo Škofja Loka (Škofja Loka Museum Association) b. Aleksander Igličar, MA, President RL 2016 - No. 01203 - page 11 227 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 c. Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 517 04 00 e. info@mdloka.si f. Museum Association has been researching and examining the historical facts that are linked to passion play performances for years, and it has been spreading the knowledge about it also by issuing a special annual publication Pasijonski doneski (Passion Play Contributions). a. Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka (Regional Chambers of Craft and Small Business Škofja Loka) b. Jože Misson, President c. Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 50 60 200 e. ooz.sk.loka@siol.net f. Regional Chamber of Craft and Small Business, under the auspices of which numerous craft sections and craft masters are gathered, continues the tradition of former guilds, which have been component parts and bearers of the passion play tradition ever since its beginnings. a. Gimnazija Škofja Loka (Škofja Loka Grammar School) b. Jože Bogataj, Headmaster c. Podlubnik 1 b, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 51 83 330 e.e. info@gimnazija-skofjaloka.si f. Grammar School, especially its singing and music assemblies continuously provide for a lively and youthful singing contribution to the Passion Play performance. a. Rokodelski center DUO Škofja Loka (DUO Arts and Crafts Centre Škofja Loka) b. Katarina Sekirnik, Chief c. Mestni trg 34, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 511 24 60 e. rokodelskicenter@skofja-loka.si f. DUO Arts and Crafts Centre provides for the transfer of the most distinguished traditional handicraft and artisanal knowledge and skills, which present the material basis (clothing, footwear, scenes) of the passion play. a. Društvo Mestni pihalni orkester Škofja Loka (Škofja Loka Town Wind Orchestra) b. Andreja Štrekelj, President c. Partizanska cesta 1, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)31 624 138 e. andreja.strekelj@ozs.si f. Town Wind Orchestra gives a peculiar music colouring to the performance of the passion play. a. Društvo Lonka Stara Loka (Lonka Society Stara Loka) b. Klemen Karlin, President c. Stara Loka 26, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)31 360 369 e. lonka.staraloka@gmail.com f. Lonka Society with its numerous members performs several acted scenes in the performance of the Škofja Loka Passion Play, it cooperates in the preparation and organization, and together with the Museum Association, it issues the publication Pasijonski doneski (Passion Play Contributions). a. Glasbena šola Škofja Loka (Škofja Loka Music School) b. Peter Kopač, Headmaster c. Puštal 21, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 51 55 371 e. peter.kopac@guest.arnes.si f. The Music School with its numerous music assemblies, choirs and soloists, who come from several local communities in the region, continuously provide for a fresh and youthful musical expression of the passion play. a. Osnovna Šola Škofja Loka - Mesto (Elementary School Škofja Loka - City) b. Doris Kužel, Headmistress RL 2016 - No. 01203 - page 11 228 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 c. Šolska ulica 1, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 506 00 11 e. os.sl-mesto@guest.arnes.si f. Pupils and teachers of all the listed elementary schools in Škofja Loka actively participate in the performances of the Škofja Loka Passion Play. a. Osnovna Šola Cvetka Golarja (Elementary School Cvetko Golar) b. Karla Krajnik, MA, Headmistress c. Frankovo naselje 51, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)(04) 51 30 400 e. info.c-golar@guest.arnes.si f. Pupils and teachers of all the listed elementary schools in Škofja Loka actively participate in the performances of the Škofja Loka Passion Play. a. Osnovna Šola Jela Janežiča (Elementary School Jelo Janežič) b. Marjeta Šmid, MA, Headmistress c. Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 506 14 11 e. jela.janezica@os-jela-janezica.si f. Pupils and teachers of all the listed elementary schools in Škofja Loka actively participate in the performances of the Škofja Loka Passion Play. a. Osnovna Šola Ivana Groharja Škofja Loka (Elementary School Ivan Grohar) b. Marko Primožič, Headmaster c. Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 506 11 13 e. os.ivanagroharja@guest.arnes.si f. Pupils and teachers of all the listed elementary schools in Škofja Loka actively participate in the performances of the Škofja Loka Passion Play. a. Kulturno društvo Loški oder (Theatre Association Loški oder) b. Matej Čujovič, MA, President c. Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 51 20 850 e. gledalisce@kd-loskioder.si f. Members of the Theatre Association Loški oder participate in acted scenes of the passion play. a. Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek Selca (Cultural Society dr. Janez Evangelist Krek Selca) b. Jure Thaler, President c. Selca 88, 4227 Selca d. e. kd.dr.janez.ev.krek.selca@gmail.com f. Members of the Cultural Society dr. Janez Evangelist Krek from Selca always like to participate in acted scenes and they cooperate in the preparation and implementation of the passion play. One of the directors of the passion play also comes from this society. a. Kulturno društvo Bukovica - Bukovščica (Cultural Society Bukovica - Bukovščica) b. Bojan Dolenc, President c. Bukovica 42, 4227 Selca d. e. f. Members of the Cultural Society Bukovica - Bukovščica participate in acted scenes and cooperate in the preparation and implementation of the passion play. a. Kulturno društvo SCENA (Cultural Society SCENA) b. Matej Šubic, President c. Trnje 39, 4228 Železniki d. e. - f. Members of the Cultural Society SCENA from Železniki participate in acted scenes and cooperate in the preparation and implementation of the passion play. RL 2016 - No. 01203 - page 11 229 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 a. Kulturno umetniško društvo Grudnove Šmikle (Cultural Society Grudnove Šmikle) b. Alenka Šifrar, president c. Dašnica 104, 4228 Železniki d. 00386 (0)+386 40 87 48 48 e. f. Members of currently the best choir in the region and one of the best in the state - Girls' Choir Grudnove Šmikle, embellish the singing side of the passion play with their singing. a. Kulturno društvo Pevski zbor Lubnik (Cultural Society Lubnik Choir) b. Marija Bergant, President c. d. e. f. Lubnik Choir with its repertoire forms the central core of the passion play singing. a. Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar, Poljane (Cultural Society dr. Ivan Tavčar, Poljane) b. Izidor Jesenko, President c. Poljane, 4223 Poljane d. e. f. Members of the Cultural Society dr. Ivan Tavčar from Poljane participate in two acted passion play scenes and they cooperate in the preparation and implementation of the passion play. a. Foto klub Anton Ažbe, Škofja Loka (Photo Club Anton Ažbe Škofja Loka) b. Izidor JesenkOj President c. p.p. 75, 4220 Škofja Loka d. e. info@fkaa-klub.si f. Members of the Photo Club Anton Ažbe from Škofja Loka record interesting moments of this passion play procession. They have held several resounding photo exhibitions in Slovenia and abroad on the topic of the Škofja Loka Passion Play. a. Pasijonski doneski (Passion Play Contributions) b. Alojzij Pavel Florjančič, Editor c. d. f. Alojz Pavel Florjančič is the editor of journal Pasijonski doneski (Passion Play Contributions), which is published once a year and spreads and deepens the knowledge of the Škofja Loka Passion Play and its meaning. a. Društvo šmarničnih romarjev ŠMAR (Society of May Devotions Pilgrims ŠMAR) b. Ciril Vidmar, President c. Jobstova ulica 34, 4220 Žiri d. e. - f. Society of May Devotions Pilgrims ŠMAR from Žiri unites pilgrims from everywhere, and they spread the message and the spirit of the Škofja Loka Passion Play on their pilgrimage routes (over Slovenia and abroad). a. Kapucinski samostan Škofja Loka (Capuchin Monastery Škofja Loka) b. Jože Smukavec, Prior c. Kapucinski trg 1, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 506 3000 e. kapucini.loka@rkc.si f. Capuchin Monastery Škofja Loka, guardians and custodians of the script. a. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka (Ivan Tavčar Library Škofja Loka) b. Matjaž Eržen, MA, Director c. Šolska ulica 1, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 511 25 00 e. sik.it@guest.arnes.si f. Ivan Tavčar Library Škofja Loka organizes a series of lectures and exhibitions on the RL 2016 - No. 01203 - page 11 230 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 topic of the Škofja Loka Passion Play a. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki (Ljubljana Historical Archive, Škofja Loka Unit) b. Mitja Sadek, MA, Acting Director c. Partizanska cesta 1c d. 00386 (0)4 506 0700 e. - f. Ljubljana Historical Archive, Škofja Loka Unit, keeps archive material, which belongs to the time of the origin of the passion play, and defines its time and place. a. Loški muzej Škofja Loka (Škofja Loka Museum) b. Jana Mlakar, Director c. Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 51 704 12 e. info@loski-muzej.si f. Škofja Loka Museum, organizes a series of lectures and exhibitions, and it also issues publications connected to the topic of the Škofja Loka Passion Play. Individual museum collections put us in the time, the place and the cultural and spiritual context of the origin of the passion play. a. Razvojna agencija Sora, PE Turizem Škofja Loka (Development Agency Sora) b. Andreja Križnar, Head of BU c. Kidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)4 50 60 220 e. - f. Development Agency Sora has recognized the Škofja Loka Passion Play as the fundamental identity and the connecting point of the entire Škofja Loka area. a. Zavod za kulturo Škofja Loka (Institute for Culture Škofja Loka) b. Hermina Kranjc, Acting Director c. Mestni trg 26, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 51 12 331 e. hermina.krajnc@skofjaloka.si f. Institute for Culture Škofja Loka is the umbrella organisation for the activités of the Škofja Loka Passion Play. a. Občina Medvode (Municipality of Medvode) b. Nejc Smole, Mayor c. Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode d. 00386(0)1 3619 550 e. obcina@medvode.si f. Individuals and groups from the Municipality of Medvode cooperate in the preparation and performance of the passion play. a. Občina Žiri (Municipality of Žiri) b. Janez Žakelj, MA, Mayor c. Loška cesta 1, 4226 Žiri d. 00386 (0)4 50 50 700 e. obcina.ziri@ziri.si f. Individuals and groups from the Municipality of Žiri cooperate in the preparation and performance of the passion play. The Škofja Loka Passion Play is a part of the identity and tradition of this common area. a. Občina Železniki (Municipality of Železniki) b. Anton Luznar, MA, Mayor c. Češnjica 48, 4228 Železniki d. 00386 (0)4 500 00 00 e. uprava@obcina.zelezniki.si f. Individuals and groups from the Municipality of Železniki cooperate in the preparation and performance of the passion play. The Škofja Loka Passion Play is a part of the identity and tradition of this common area. a. Občina Gorenja vas - Pojane (Municipality of Gorenja vas - Poljane) RL 2016 - No. 01203 - page 11 231 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 b. Milan Čadež, Mayor c. Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas d. 00386(0)4 518 31 00 e. info@obcina-gvp.si f. Individuals and groups from the Municipality of Gorenja vas - Poljane cooperate in the preparation and performance of the passion play. The Škofja Loka Passion Play is a part of the identity and tradition of this common area. a. Občina Škofja Loka (Municipality of Škofja Loka) b. Miha Ješe, MA, Mayor c. Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 511 23 00 e. obcina@skofjaloka.si f. Municipality of Škofja Loka is the town where the Škofja Loka Passion Play is performed, and it is one of its fundamental identity points. It watches over the organization and performance of the Škofja Loka Passion Play. The largest portion of participants come right from the town and its immediate surroundings. a. Gasilsko poveljstvo Občine Škofja Loka (Fire-fighting Command of the Municipality of Škofja Loka) b. Andrej Štremfelj, Commander of Fire-fighting Command c. Kidričeva cesta 51 a, 4220 Škofja Loka d. 00386 (0)+386 51 642 1 06 e. gpo.skofjaloka@gzveza f. Fire-fighting Command of the Municipality of Škofja Loka unites operative firefighters from 8 voluntary fire brigades in the Municipality of Škofja Loka, who voluntarily cooperate in the preparation and performance of the Škofja Loka Passion Play. a. Gasilska zveza Škofja Loka (Fire-fighting Association Škofja Loka) b. Andrej Ambrožič, Commander c. Kidričeva cesta 51 a, 4220 Škofja Loka d. 00386(0)4 513 17 13 e. info@gzveza-skofjaloka.si f. Fire-fighting Association Škofja Loka unites 27 voluntary fire brigades from the wider Škofja Loka area, who voluntarily cooperate in the preparation and performance of the Škofja Loka Passion Play. a. Konjeniški klub Škofja Loka (Škofja Loka Equestrian Club) b. Andrej Štremfelj, President c. Groharjevo naselje 10, 4220 Škofja Loka d. e. f. Škofja Loka Equestrian Club comprises the core of the passion play cavalry, which is an indispensable part of the passion play procession. a. Pasijonska konjenica - konjeniki škofjeloškega pasijona b. c. d. e. f. United passion play cavalry is composed of the equestrian clubs and individuals with their horses. a. Člani pasijonskega prizora "Gospodova večerja" (A "The Lord's Supper") b. Alojz Bogataj, Group Leader c. Gabrška gora 11 a, 4220 Škofja Loka d. e. f. Performing group composed of individuals who come from village Log and other places in Poljanska valley, and who participate in the passion play scene named "The Lord's Supper". a. Kulturno prosvetno društvo Tone Šifrer, Žabnica (Cultural Society Tone Šifrer, Žabnica) members of nearby larger-scale group of individuals - play scene RL 2016 - No. 01203 - page 11 232 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 b. Matjaž Eržen, MA, President c. d. e. f. Members of the Cultural Society Tone Šifrer, who come from villages Žabnica in Šutna, participate as actors and horsemen. 5. Inclusion of the element in an inventory For Criterion R.5, the States shall demonstrate that 'the element Is Included In an Inventoiy of the Intangible cultuial heritage present In the terntoiy(les) of the submitting State(s) Party(!es), as defined In Aiiicles 11 and 12 of the Convention a. Indicate below: - when the element has been Included In the Inventoiy, which should be prior to the submission of the nomination to the Secretaiiat (31 March), - Its reference, - the Inventoiy In which the element has been Included, - the office, agency, organization or body lesponsible for maintaining that inventoiy, - how the inventoiy has been drawn up 1with the paiiicipation of communities, groups and relevant nongovernmental organizations' (Article 11(b) of the Convention), - how the inventoiy is regularly updated (A/tide 12 of the Convention). b. Documentary evidence shall also be provided in an annex demonstrating that the nominated element is included in an inventoiy of the intangible cultuial heritage piesent in the temtoiy(ies) of the submitting State(s) Party(ies), as defined in Aiiicles 11 and 12 of the Convention; such evidence shall include a relevant extract of the inventoiy(ies) in English or in French, as well as in the original language if different. The extract should be, for example, the inventoiy record or file for the nominated element, including its desciiption, location, community(ies), viability, and so on. It may be complemented by a reference below to a functioning hypeiUnk thiough which such an inventoiy may be accessed, but the hypeiUnk alone is not sufficient. The nominated elements inclusion in an inventoiy should not in any way imply or require that the inventoiy(ies) should have been completed piior to nomination. Rather, a submitting State Party may be in the process of completing or updating one or more inventories, but has alieady duly included the nominated element on an inventory-in-progress. Not fewer than 150 or more than 250 words The Convention was formally transferred into Slovenian legislation in 2008 by the Cultural Heritage Protection Act. In conformity with this act, Slovenia keeps the inventory of the intangible heritage present in its territory in the Register of Intangible Heritage, maintained by the Ministry of Culture. Inclusion in the Register is granted only after an expert evaluation of the intangible cultural heritage. Due to awareness of the importance of involving communities, groups and relevant non-governmental organizations in drawing up the inventory, special attention is paid in the presentation of an element of intangible heritage also to the presentation of its bearers. The Register is publicly available: http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_zive_kulturne_ dediscine/seznam registriranih enot zive kulturne dediscine/ The Cultural Heritage Protection Act establishes also a mechanism for proclaiming an element to be intangible heritage of special national or local importance. This means official confirmation of the expert evaluation and the recognition of its social importance, representing a distinctive achievement of human creativity, or a valuable contribution to cultural diversity. The bearers that create, maintain and transmit that heritage actively participate in the process of inclusion in the Register and proclamation of the intangible heritage of special importance. The Coordinator provides the technical basis and implements measures, defined in Articles 13 and 14 of the Convention. The Skofja Loka Passion Play is included in the Register of the Jntangible Heritage with reference EID 02-00001 and is declared by Ordinance proclaiming the Skofja Loka Passion Play an Intangible Heritage of National Importance (Official Gazette, volume 56, 2012). RL 2016 - No. 01203 - page 11 233 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 6. Documentation 6.a. Appended documentation (mandatory) The documentation listed below is mandatoiy and will be used in the process of evaluating and examining the nomination. The photographs and the video will also be helpful for visibility activities if the element is inscribed. Tick the following boxes to confiim that ielated items are included with the nomination and that they follow the instructions. Additional matenals other than those specified below cannot be accepted and will not be returned. [X] documentary evidence of the consent of communities, along with a translation into English or French if the language of concerned community is other than English or French documentary evidence demonstrating that the nominated element is included in an inventory of the intangible cultural heritage present in the territory(ies) of the submitting State(s) Party(ies), as defined in Articles 11 and 12 of the Convention; such evidence shall include a relevant extract of the inventory(ies) in English or in French, as well as in the original language if different [X] 10 recent photographs in high definition 0 cession(s) of rights corresponding to the photos (Form ICH-07-photo) 0 edited video (from 5 to 10 minutes), subtitled in one of the languages of the Committee (English or French) if the language utilized is other than English or French 0 cession(s) of rights corresponding to the video recording (Form ICH-07-video) 6.b. Principal published references (optional) Submitting States may wish to list, using a standard bibliographic format, pnncipal published references providing supplementaiy infoimation on the element, such as books, articles, audio-visual matenals or websites. Such published works should not be sent along with the nomination. Not to exceed one standard page. - BENEDIK, Metod, 1995: "La Pasione" primo testo drammatico della lingua slovena. In: II teatro e la Biblia. Roma: Garamond. 192-201. - BENEDIK, Metod, 2000: Passionspiele von Škofja Loka. Wiener Provinzbote der Kapuziner, 57. Klagenfurt: Provinzaliat der Kapuziner. 154-158. - BENEDIK, Metod, 2008: Škofjeloški pasijon 1713 - 1715 - 1721 - 1999 - 2000. In: Liturgia Theologia prima: Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Založba Družina. 416-429. - COSTA, Henrik, 1857: Ein Passions- Schauspiel in Krain. MHVK, 69-70. - DEBELJAK, Tine, 1936: Škofjeloška pasijonska procesija in razvoj pasijonskih iger sploh. In: Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Škofja Loka: Odbor za 1. obrtno-industrijsko razstavo. 53-58. - FAGANEL, Katarina in Jože, 1999: Poskus slovarja Škofjeloškega pasijona, Loški razgledi 46. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka. 47-78. - KOBLAR, Anton, 1892: Pasijonske igre na Kranjskem. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 2. Ljubljana: Muzejsko društvo za Kranjsko. 110-125. - KODEKS Škofjeloškega pasijona 1721, Arhiv kapucinskega samostana Škofja Loka, http://www.dlib.si/rokopisi/pasijon/pasijon.html. - KOKALJ, Marjan, 1999: Režija Škofjeloškega pasijona v širšem smislu (Seznam igralcev). Loški razgledi 46. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka. 115-165. - KRIŽNAR, Franc, 2010: Genealogija glasbene dramaturgije Škofjeloškega pasijona. Škofja Loka, Puštal: Zasebna knjižnica Antolin-Oman. - MANTUANI, Josip, 1916-1917: Pasijonska procesija v Loki. Carniola 7-8. 222-232, 15-44. - MARIN, Marko, 2006: Evropske pasijonske igre med Čedadom in Škofjo Loko: Škofjeloški RL 2016 - No. 01203 - page 11 234 Priloga 1/10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 pasijon 2006: Katalog Potujoče razstave Škofjeloški pasijon. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka. 37-43. - MARUŠIČ, Lovrenc - Oče Romuald, 1987 (1999): Škofjeloški pasijon: Preprosta fonetična transkripcija s prevodom neslovenskih delov besedila. Ljubljana: Mladinska knjiga. - MARUŠIČ, Lovrenc - oče Romuald 2009: Škofjeloški pasijon: Znanstveno kritična izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. - ŠKOFJELOŠKI pasijon 2006 : zbornik prispevkov ob uprizoritvi Škofjeloške pasijonske procesije v letu 2006. - Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2006. - ŠKOFJELOŠKI pasijon 2007 : zbornik prispevkov ob uprizoritvi Škofjeloške pasijonske procesije v letu 2007. - Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2007. - ŠKOFJELOŠKI pasijon 2008. - Škofja Loka : Muzejsko društvo ; Stara Loka : Župnijski zavod Sv. Jurija, 2008. - ŠKOFJELOŠKI pasijon 2009 : zbornik prispevkov ob uprizoritvi Škofjeloške pasijonske procesije v letu 2009. - Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2009. - Pasijonski doneski... . (Alojzij Pavel Florjančič) Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2010- . ISSN 2232-2434 http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rkd-08-629-001-p.pdf http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_zive_kulturne_ dediscine/seznam registriranih enot žive kulturne dediščine/ http://www.uradni-list.si/1/content?id=109456 7. Signature(s) on behalf of the State(s) Party(ies) The nomination should conclude with the signatuie of the official empowered to sign it on behalf of the State Patty, togetherwith his or her name, title and the date of submission. in the case of muiti-nationai nominations, the document should contain the name, title and signatuie of an officiai of each State Patty submitting the nomination. Name: H. E. MRS VERONIKA STABEJ Title: Ambassador Extraordinary and Plenipotentiary of the Republic of Slovenia to France, Permanent Delegate of the Republic of Slovenia to UNESCO Date: 30 March 2015 Signature: Name(s), title(s) and signature^) of other official(s) (For multi-national nominations only) RL 2016 - No. 01203 - page 11 235 ntangible Cultural Heritage United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization Slovenska uradna delegacija (Jože Štukl, Magdalena Tovornik, Aleksander Igličar in JernejTavčar) ob uspešnem vpisu Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, Adis Abeba, Etiopija. Foto arhiv: Jože Štukl Aleksander Igličar VPIS ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA NA UNESCOV REPREZENTATIVNI SEZNAM NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE ČLOVEŠTVA Generalna skupščina UNESCA, Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je 17. oktobra 2003 sprejela Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je 18. decembra 2008 začela veljati tudi v Sloveniji. Konvencija zagotavlja varovanje in spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov, večje zavedanje o pomembnosti tovrstne dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter medsebojno spoštovanje, mednarodno sodelovanje in pomoč. Od 28. novembra do 2. decembra 2016 je bilo v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, 11. zasedanje Medvladnega odbora UNESCA za varovanje nesnovne kulturne dediščine (v nadaljevanju Medvladni odbor), na katerem se je med drugim odločalo tudi o vpisu Škofjeloškega pasijona (v nadaljevanju ŠP) na UNES-COv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (v nadaljevanju UNESCOv Reprezentativni seznam). Zasedanja se je udeležilo več kot 700 udeležencev iz 121 držav. V ponedeljek, 31. oktobra 2016, je bilo objavljeno poročilo 12-članske ocenjevalne skupine, ki je strokovno ocenila vseh 37 predlogov za vpis na UNESCOv Reprezentativni seznam. ŠP je imel oznako 10.b.29. Ocenjevalna skupina je podala mnenje, da glede na informacije, ki so bile zapisane v vlogi, ŠP izpolnjuje vse vsebinske kriterije za vpis. Imela pa ja zadržek, da iz vloge ni razvidno, kako se posodablja slovenski register nesnovne dediščine. Zaradi tega je ocenjevalna skupina predlagala, da se vloga dopolni in ponovno vloži v naslednjem ocenjevalnem obdobju. Celotno poročilo ocenjevalne skupine je dosegljivo na uradni spletni strani 11. zasedanja Medvladnega odbora, pod točko lO.b dnevnega reda (http://www.unesco.org/culture/ich/en/llcom). Vsi, ki smo bili vključeni v pripravo predloga za vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam, smo bili zelo veseli, da ocenjevalna skupina ni imela vsebinskih zadržkov, saj je to ključen pogoj za vpis. Hkrati smo bili zaskrbljeni, ali bomo uspeli pojasniti »proceduralni« zadržek, ki je deloma nastal tudi zaradi sprememb 237 PASIJONSKI DONESKI 2017112 slovenskega Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki so bile sprejete maja 2016. Zakon je namreč do tedaj uporabljen pojem „živa kulturna dediščina" nadomestil s pojmom „nesnovna kulturna dediščina". V vlogi za vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam je bila zapisana spletna povezava do slovenskega registra nesnovne dediščine, ki je seveda v spletnem naslovu vključevala izraz „živa kulturna dediščina«. Ker je bil po spremembi zakona izraz in posledično spletni naslov registra spremenjen, spletni naslov, naveden v vlogi, ni bil več dostopen, kar je verjetno otežilo delo ocenjevalni skupini in jo vodilo v njeno mnenje. Špela Spanžel in mag. Ksenija Kovačec Naglic z Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju MI<), dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja (v nadaljevanju SEM), ki je strokovni koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, so nemudoma pripravile uradno pojasnilo glede izpolnjevanja kriterijev za vpis, ki ga je podpisal minister za kulturo Anton Peršak. Pojasnilno pismo je bilo poslano MK 24 držav, ki sestavljajo Medvladni odbor ter na zasedanju odločajo o vpisu na UNESCOv Reprezentativni seznam. S sodelovanjem slovenskega veleposlaništva v Parizu, veleposlanikom Andrejem Slapničarjem, ki je hkrati tudi stalni predstavnik Republike Slovenije pri UNESCU, in pooblaščeno ministrico Miriam Možgan, rojakinjo iz Železnikov, pa je bilo pismo s podpisom veleposlanika Andreja Slapničarja poslano tudi predstavništvom omenjenih držav v Parizu in na sedežu UNESCA. Gospa Miriam Možgan je s sodelavci osebno obiskala večino predstavništev. Podobno se je na nacionalne komisije za UNESCO s pojasnilom in prošnjo za podporo obrnila tudi Slovenska nacionalna komisija, sodelavci MzK in SEM-a pa so se neformalno obrnili tudi na svoje kolege, ki so praviloma sestavljali delegacije držav na zasedanju (pismi sta med dokumenti na koncu prispevka). Države so se vzpodbudno odzvale na pojasnilno pismo in sporočale, da je pojasnilo ustrezno in da bodo podprle vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam. Z Avstrijo, ki je ena od 24 držav, ki sestavljajo Medvladni odbor, se je MzK uskladilo, da je že pred zasedanjem v Adis Abebi vložila uraden amandma s predlogom, da se ŠP vpiše na UNESCOv Reprezentativni seznam (amandma, ki so ga pripravile sodelavke slovenskega in avstrijskega ministrstva ter avstrijske nacionalne komisije za UNESCO, je med dokumenti na koncu prispevka). Celotne aktivnosti na MzK je koordinirala Špela Spanžel. Zaradi vseh navedenih aktivnosti smo v nedeljo, 27. novembra 2016, predstavniki Škofje Loke Jože Štukl, Jernej Tavčar in Aleksander Igličar z dobrimi občutki preko Frankfurta poleteli v Adis Abebo, ki nas je v ponedeljkovem jutru, 28. novembra, pričakala zavita v oblake. Po dokaj dolgotrajnem urejanju dokumentov za vstop na zasedanje, ki je potekalo v konferenčnih prostorih gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko (UNESCA), smo se srečali z gospo Magdaleno 238 Aleksander Igličar, VPIS ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA NA UNESCOV SEZNAM Tovornik, uradno vodjo slovenske delegacije. Gospa Tovornik je bila od 2002 do 2006 veleposlanica Republike Slovenije v Franciji in veleposlanica pri UNESCO v Parizu. V zadnjih letih se je kot predstavnica mednarodnega združenja folklornih skupin (CIOFF) pri UNESCO redno udeleževala zasedanj Medvladnega odbora. Posledično se dobro pozna s predstavniki večine držav, ki sodelujejo na zasedanju, kar je bilo seveda zelo pomembno, da ne rečem ključno, pri pojasnjevanju situacije s ŠP in pridobivanjem podpor za vpis na UNESCOv Reprezentativni seznam. Z gospo Tovornik sem se spoznal na zasedanju Medvladnega odbora v Parizu novembra 2014, kar je seveda še olajšalo našo misijo v Adis Abebi. Iz dnevnega reda zasedanja Medvladnega odbora smo sklepali, da bo odločanje o vpisu ŠP na vrsti v sredo, 30. novembra, ali v četrtek, 1. decembra. Ker je delo zasedanja potekalo dokaj počasi, smo »bili na vrsti« v četrtek. Praznično oblečeni smo v četrtek zjutraj, 1. decembra 2016, polni dobrih pričakovanj zasedli mesto za tablico z napisom Slovenia v veliki razpravni dvorani, ki sprejme 800 udeležencev. Naša dobra pričakovanja so temeljila na izkušnjah prejšnjih dni, ko so bili predlogi drugih držav, pri katerih so bili podobni zadržki kot pri našem, vpisani na UNESCOv Reprezentativni seznam. Sprva smo računali, da bodo naš predlog obravnavali že dopoldan, a se to ni zgodilo. Pred začetkom popoldanskega dela zasedanja smo v pričakovanju vpisa po stolih razgrnili pasijonske zastave in s tem označili, da bomo kmalu na vrsti. A glej ga zlomka, nekaj predlogov pred nami se je sprejemanje zapletlo, v nas se je naselil dvom in zastave smo hitro pospravili, da si s tem seveda ne bi nehote priklicali kaj slabega. Zaplet je nastal pri predlogu Romunije, da se na UNESCOv Reprezentativni seznam vpiše versko praznovanje, povezano z madžarsko manjšino. Zadržek ocenjevalne skupine je bil podoben kot pri našem, zaradi tega je bil naš strah še večji. Romunija se je odločila, da predlog umakne, Madžarska, kot ena od članic 24 držav, pa je zahtevala njegov vpis. Nastala je nenavadna situacija, k besedi se je prijavila večina držav članic 24-članskega Medvladnega odbora. Predsedujoči je zaradi različnih mnenj prekinil zasedanje in naš dvom se je povečal: »Kaj pa, če bodo od sedaj naprej sprejemali drugačne odločitve? Kaj to pomeni za vpis Škofjeloškega pasijona?« V nadaljevanju zasedanja je predsedujoči sporočil, da če Romunija, kot država predlagateljica, predlog umika, ga države članice Medvladnega odbora ne morejo zahtevati. Pred nami so bili na vrsti še Čehi in Slovaki s skupnim predlogom za vpis izdelovanja lesenih lutk, kjer je ocenjevalna skupina imela enak zadržek kot pri našem. Po pojasnilu predstavnikov Češke je bil predlog vpisan, kar nas je seveda zelo pomirilo. Končno smo bili na vrsti mi, ura je bila okrog pol sedmih zvečer po lokalnem času. 239 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Uvodoma je gospod Elvind Falk iz Norveške, podpredsednik ocenjevalne skupine, podal njihovo poročilo s predlogom, da se Škofjeloški pasijon ne vpiše na UNESCOv Reprezentativni seznam in da se vloga dopolni v naslednjem obdobju. Besedo je nato prevzela gospa Anna Steiner iz Avstrije in predstavila njihov amandma, v katerem predlaga vpis in prosi predstavnike Slovenije za pojasnilo. Ob koncu pa je dodala, da želi, da ustreznost slovenskega pojasnila oceni in o njem poda mnenje gospod Falk. »Kaj pa sedaj to pomeni? Nov zaplet? Ali je to mogoče?«, je brez besed izhajalo iz naših zbeganih in prestrašenih pogledov. Ne glede na notranje počutje je gospa Magdalena Tovornik s prepričljivim glasom prebrala naše pojasnilo, ki so ga pripravili na MK, gospa Tovornik pa ga je dopolnila tekom zasedanja (pojasnilo je med dokumenti na koncu prispevka). Z nestrpnostjo in s strahom smo pričakovali mnenje gospoda Falka, ki je pričel »na dolgo in na široko«, sprva brez kakšne opredelitve, a proti koncu njegovih besed se je le počasi zaznavalo, da nam je naklonjen. Njegove zadnje besede: »Ocenjujem, da je pojasnilo predstavnikov Slovenije ustrezno in predlagam, da se Škofjeloški pasijon vpiše na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva« so nas seveda neskončno razveselile, še posebej zaradi predhodnih dvomov in strahu. Ta 'zaplet', ki se je zgodil samo pri Sloveniji, je nazadnje za nas izpadel pozitivno, saj pomeni, daje predstavnik ocenjevalne skupine po naši obrazložitvi spremenil svoje prvotno negativno mnenje v pozitivno. Besedo je prevzel predsedujoči gospod Yonas Desta Tsegaye, predstavnik Etiopije, ki je dal na glasovanje predlog za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ker nobena država ni bila proti, je udaril s predsedniškim kladivcem in izgovoril težko pričakovano besedo ADOPTED (SPREJETO). Ura je bila 18.50 po lokalnem času oziroma 16.50 po slovenskem. Naša misija je bila uspešna!!! Škofjeloški pasijon je vpisan v duhovno dediščino človeštva, škofjeloška kultura, ljudje in pasijonci smo vpisani v eminentno družino 366 elementov nesnovne kulturne dediščine človeštva. (Besedilo vpisa je med dokumenti na koncu prispevka.) Nepozabni občutki sreče in veselja so preplavili naše telo, srce in misli. Po prvem stisku rok in objemu veselja, ki smo si jih podelili med sabo, je predsedujoči k besedi povabil gospo Tovornik, ki se je zahvalila v imenu Republike Slovenije. Besedo je predala še meni, da sem se zahvalil v imenu Občine Škofja Loka, župana Miha Ješeta in vseh pasijoncev (obe zahvali sta med dokumenti na koncu prispevka). K nam so pristopili predstavniki mnogih držav in nam čestitali (predstavniki Avstrije, Češke, Etiopije, Hrvaške, Indije, Kenije, Norveške, Palestine, Španije, Ta-džikistana, Turčije in mnogi drugi). Jernej je veselo novico takoj sporočil loškemu županu, ki je svoje veselje s kozarcem penine delil z loškimi svetniki na začetku 240 Aleksander Igličar, VPIS ŠKOFJELOŠKEGA PASITONA NA UNESCOV SEZNAM Jože Štukl, MagdalenaTovornik in Jernej Tavčar v razpravni dvorani za napisom Slovenja. Foto: Aleksander Igličar. Jernej Tavčar, Martin Šimša (Češka), Mirela Hrovatin (Hrvaška), Magdalena Tovornik in Aleksander Igličar (z leve) po vpisu ŠP na UNESCO-v seznam. Foto: Jože Štukl. 241 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 seje občinskega sveta, ki je potekala v četrtek zvečer. Veselo novico smo preko spletnih strani in medijev sporočili tudi vsej Sloveniji. Po elektronski pošti in po SMS sporočilih so od vsepovsod pričele »deževati« čestitke in izrazi veselja. V mislih smo se spomnili in se povezali z vsemi pasijonci in se zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način skozi dolga leta sodelovali pri pripravi vloge. Na zasedanju so bili poleg ŠP na seznam med drugim vpisani etiopski družbeni sistem Gada, indijska joga, kubanski ples rumba z vsemi pripadajočimi običaji, tradicionalno varjenje piva v Belgiji, festival ognja v španski Valenciji, karneval v francoskem mestu Granville, izdelava lesenih lutk na Češkem in Slovaškem in drugi (celotni seznam je na spletnem naslovu: http://www.unesco.org/culture/ ich/en/lists). V konferenčnih prostorih smo zvečer svoje veselje delili z udeleženci iz drugih držav na sprejemu, ki ga je pripravila Turčija. V večernih urah pa smo člani slovenske delegacije v baru hotela Jupiter na ulici Maršala Tita radostna občutja podelili še med seboj. Gospe Magdaleni Tovornik, ki je z izjemnim diplomatskim, a hkrati osebnim pristopom, vešče nagovarjala udeležence zasedanja, smo se zahvalili s podaritvijo Pasijonskih doneskov 11/2016, v katerih je med drugim objavljen gledališki list uprizoritve ŠP 2015. Loški člani »etiopske misije« smo se naslednje jutro v znak zahvale podali na romanje v Lalibelo, največje etiopsko romarsko središče koptskih pravoslavcev, ki je 600 km severno od Adis Abebe. V Lalibeli je 11 cerkva, v celoti vklesanih v vulkansko kamnino (t.i. monolitne cerkve), iz sredine 12. stoletja, ki še danes služijo bogoslužju. Zaradi puščavskega vetra se je naše bivanje v Lalibeli nepričakovano podaljšalo za en dan in na letališče Brnik smo preko Frankfurta prileteli v ponedeljek, 4. decembra, ob pol dvanajstih. Na letališču smo ob čakanju na prtljago srečali Jureta Seška in druge sodelavce Radia Ognjišče, ki so se preko Miinchna prav tako vrnili iz Etiopije, kjer so bili v istem tednu kot mi. Naši domači so nas pričakali z gorenjskimi nageljni z roženkravtom, zavitim s trakom slovenske zastave. Tudi ob tem smo v sebi začutili pomembnost dogodkov, ki smo jih doživeli. Z letališča smo takoj pohiteli na Občino, kjer smo svoje veselje in spomine podelili z županom Mihom Ješetom. V četrtek, 8. decembra 2016, je bila ob 11. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki tiskovna konferenca, ki so se je udeležili: župan mag. Miha Ješe, gospa Magdalena Tovornik, gospa Damjana Pečnik, državna sekretarka na MK, mag. Ksenija Kova-čec Naglic, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na MK, sodelavki SEM-a dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin ter »etiopski princi« Jernej, Jože in Sandi. Nagovori udeležencev tiskovne konference so objavljeni med dokumenti na koncu prispevka, misli, vtisi in zahvale »etiopskih princev« pa so zapisane v objavljenih prispevkih. 242 Aleksander Igličar, VPIS ŠKOFJELOŠKEGA PASffONA NA UNESCOV SEZNAM V soboto, 18. decembra 2016, ob 16.30 uri je bila v cerkvi sv. Ane kapucinskega samostana v Škofji Loki zahvalna sveta maša za vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam. Somaševanje je vodil br. Jožko Smukavec, gvardijan loških kapu-cinov in duhovni vodja uprizoritve ŠP 2015, somaševali pa so Marjan Kokalj, DJ, režiser ŠP 1999 in 2000, Matej Nastran, župnik župnije sv. Jakoba v Škofji Loki, Branko Potočnik, župnik župnije Reteče, in p. Janez Sraka, Exodus TV. Orglal je organist Tone Potočnik, avtor mnogih pasijonskih skladb iz uprizoritev ŠP, ki je navzoče že z vstopnim pasijonskim preludijem preselil v duhovno pasijonsko počutje. Med pridigo so navzoče pasijonce nagovorili vsi trije režiserji uprizoritev Škofjeloškega pasijona v sodobnem času: Marjan Kokalj (1999 in 2000), Borut Gärtner (2009) in Milan Golob (2015). Berilo je prebral Alojzij Pavel Florjančič, urednik Pasijonskih doneskov, prošnje pa povedali pasijonci Hiacinta Klemenčič, Kitka Koprivnikar, mag. Andreja Ravnihar Megušar, Mija Stopar, Alojz Bogataj in Rok Klemenčič. Udeležencem maše so doživetja iz zasedanja UNESCA v Adis Abebi predstavili Jože, Jernej in Sandi. Na koncu svete maše je Aleksander Igličar br. Jožku Smukavcu v spomin na vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam izročil srebrn procesijski križ iz Lalibele, ki je bil na leseni palici iz pasijonskega prizora Človek glej uprizoritve Škofjeloškega pasijona 1999, prve uprizoritve v novejšem času. Nagovori režiserjev, prošnje pasijoncev, Sandijeve besede ob izročitvi procesijskega križa in zahvalne besede ter blagoslov brata Jožka so podani med dokumenti na koncu prispevka. Zahvalna sveta maša ob vpisu ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam, sobota, 18. december 2016, v cerkvi sv. Ane kapucinskega samostana v Škofji Loki. Foto: Aleksander Igličar _PASIJONSKI DONESKI 2017112 Priloge: 1. Priloga vlogi za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. -seznam organizacij, ki sodelujejo pri Škofjeloškem pasijonu 2. Dogovor o sodelovanju Muzejskega društva Škofja Loka in Kulturno-zgodo-vinskega društva Lonka Stara Loka pri izdajanju Pasijonskih doneskov 3. Pojasnilno pismo Ministra za kulturo 4. Pojasnilno pismo veleposlanika Andreja Slapničarja 5. Amandma Republike Avstrije 6. Pojasnilo slovenske delegacije na zasedanju v Adis Abebi 7. Besedilo vpisa Škofjeloškega pasijona na UNESCOv seznam 8. Zahvala gospe Magdalene Tovornik v imenu Republike Slovenije na zasedanju v Adis Abebi 9. Zahvala mag. Aleksandra Igličarja v imenu Občine Škofja Loka na zasedanju v Adis Abebi 10.Nagovor župana Občine Škofja Loka mag. Miha Ješeta na tiskovni konferenci 11. Nagovor gospe Magdalene Tovornik na tiskovni konferenci 12.Nagovor gospe Damjane Pečnik, Mzk, na tiskovni konferenci 13.Nagovor mag. Ksenije Kovačec Naglic, Mzk, na tiskovni konferenci 14. Nagovor dr. Nene Židov, SEM, na tiskovni konferenci 15.Nagovor mag. Anje Jerin; SEM, na tiskovni konferenci 16.Nagovor režiserja Marjana Kokalja pri zahvalni maši 17.Nagovor režiserja Boruta Gartnerja pri zahvalni maši 18.Nagovor režiserja Milana Goloba pri zahvalni maši 19.Prošnje pasijoncev pri zahvalni maši 20. Nagovor Aleksandra Igličarja ob izročitvi procesijskega križa pri zahvalni maši 21. Zahvala in blagoslov br. kapucina Jožka Smukavca pri zahvalni maši 244 Priloga 18/1_PASIJONSKI DONESKI 2017 12 t[U»lllMllliliiillM 0120300008 Skofja Loka Passion Play Annex to item 4b (free, prior and informed consent to the nomination) Rrr: 7LT/CJH i ITH Le jn 2tii5 1 C>jCa Loka M 031 360 369 E lonka@staraloka.si Škofja Loka, Stara Loka, 11.3. 2016 izvršni odbor Muzejskega društva Škofja Loka, na svoji 10, seji dne 29.2. 2016, in Izvršni odbor Kulturno zgodovinskega društva Lonka Stara l.oka, na svoji 21. seji dne 9. 3. 2016, sta soglasno potrdila DOGOVOR O SODELOVANJU MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA IN KULTURNO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA LONKA STARA LOKA PRI IZDAJANJU PASIJONSKIH DONESKOV 1. Pasijonski doneski kot prva slovenska serijska publikacija z izključno pasijonsko vsebino so referenčna edicija, ki pomembno prispeva k znanstvenokritičnl obravnavi Škofjeloškega pasijona In se posveča njegovi najširši percepciji ter odmevom v lokalnem in evropskem prostoru, hkrati pa se ukvarja s pasijonsko tematiko nasploh. Nastali in razvili so se na pobudo in ob dolgoletnem uredniškem delu Alojzija Pavla Florjančiča. Imajo nosilno vlogo pri ohranjanju žive pasijonske zavesti v času od ene do druge uprizoritve Škofjeloškega pasijona, nanje pa se je oprla tudi nominacija za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 2. Pasijonski doneski izhajajo od leta 2006 dalje (tedaj še pod Imenom Škofjeloški pasijon 2006) v zbirki Doneski Loških razgledov (izdajatelj Muzejsko društvo Škofja Loka), leta 2008 pa so prvič sočasno Izšli tudi v zbirki Memorabllia Locopolitana (tedaj izdajatelj Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka). Od leta 2010 dalje izhajajo kot skupna publikacija zbirk Doneski Loških razgledov in Memorabilia Locopolitana (Izdajatelj slednje Lonka, od leta 2014 dalje Kulturno zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka). 3. Izhajajoč iz navedenih dejstev si Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, v duhu medsebojnega sodelovanja in skrbi za Škofjeloški pasijon kot skupno loško dediščino, vzajemno priznavata enakopravno vlogo pri izdajanju Pasijonskih doneskov kot so izdajatelja. Njihov založnik je Občina Škofja Loka. Klemen Karlln, mag. art. predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka predsednik Muzejskega društva Škofja Loka 247 Priloga 7/2 PASIJONSKI DONESKI 2017112 S REPUBLIC OF 5LOVENIA MINISTRY OF CULTURE MINISTER Maislrcva ulica 10,1CD0 Ljublana T: +366 1 369 5515, «306 1 300 Í8D6 F: +366 1 M9 ESM, +386 1 369 5901 E: Midi perssk.gjiiv Si wvw.mk gav.si To whom it may concern Number: Date: 511-13/2015 November 17, 2016 Subject: Nomination of the Skofja Loka Passion Play for the inscription on the Representative List of the intangible Cultural Heritage of Humanity □ear Madame I Sir. Hie Republic of Slovenia submitted a nomination of the Skofja Loka Passion Play for the inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity After examination of the nomination in this evaluation cycle, the Evaluation Body in its report stated that from the information included in the file the nomination satisfies the criteria R.1, R.2, R.3 and R.4 However, the Evaluation Body decided that the information included in the file is not sufficient to allow to determine whelher the criterion R.5 (regular updating of the national Register) is satisfying and is thus recommending to the Committee to refer the nomination ta the submitting State and invite the State to resubmit the nomination to the Committee for examination during the following cycle (Draft decision 11.COM 10.b.29). The Republic of Slovenia commends the Evaluation Body for its extensive and expert work as reflected in their report with an overview of the 2016 nomination files and its working methods (presented in the Document ITH/16/11.COMF10), as well aslhe recommendations for the Committee's consideration (ITH/16/11 COM/10 b). The Republic of Slovenia would like to kindly inform the distinguished Members of the Committee of a mlsfortunate technical error that occurred in the file at the time of its submission and consequently affected the result of the evaluation of the criterion R.5. Your attention shall be please drawn to the fact that Slovenia fully respects the Conventions' provisions on the national register of intangible cultural heritage and therefore fully satisfies all the criteria, including criterion R.5. A more detailed explanation is as follows: The UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage was formally transferred into Slovene legislation by the Cultural Heritage Protection Act of 2008 Since that year, in conformity with this act, Slovenia has kept an inventory of the intangible cultural herilage on its territory in the Register of the Intangible Cultural Heritage regularly updated by the Ministry of Culture Initiatives for inclusion in the Register are submitted to the Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage by heritage bearers The bearers that create, maintain and transmit heritage actively participate in the process of inclusion in the Register If they require help lr preparing their proposal, they receive assistance from the Coordinator, regional museums and other experts in the field. The Coordinator's Working Group, made up of experts in intangible cultural heritage, evaluate proposals three times a year 248 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 and decide on their suitability for the Register. The entry. which consists of a description of the unit and its bearers, re preservative photographs and in some cases a film, is prepared by the bearers in collaboration with the Coordinator Due to awareness of the importance of involving conm jnities groups and relevant nor-governmental organizations in drawing up the inventory, the presentation of an element af intangible heritage also incorporates a presentation of its At the end of May 2016, changes were made to the terminology in the Cultural Heritage Protection Act relating to intangible cultural heritage and this iea to changes :o access to the Register published o-i the website of the Ministry of Culture. Unfortunately, I he link that was a part of the nomination description ceased lo apply. The Registecis now publicly available at: http:/rww.vnk-qov.5i/siJstoritve/razvidi evidence in reaistrifregister nesnovne kulfurne dedisc ina'seznam registriranih enot nesnovne Kultume dediscinef. All the units included in the Register, with brief English descriptions, photographs and films are also accessible on the Coordinator's website at: http:i'/www. ne snovnadediscina. si f en freots ler. The Ministry of Culture in cooperation with the Coordinator provides the technical know-how and implements measures according to the Convention. Representatives of the Coordinator regularly report on the status of the Register al annual regioial UNESCO meetings ol experts in intangible cultural heritage and at other professional gatherings, where the Slovene Register is often praised because af the dynamic way in which bearers are inventoried. The possibility of changing and revising the Register is built into the system itself. The Republic of Slovenia also reported on the stains o'the Register in the first periodic report on the implementation of the Convention in Slovenia that was sjbnitted to UNESCO in Depute- 201i. In 2008, following an initiative of the bearers, the Sltofja Loka Passion Play was the first element included in the Register, under the reference code EID 02-00001. Since the year of the submission of Ihe nomination of the Skofja Loka Passion Play lobe inscribed on the Representative List (2015). 19 elements were added to the Register and wo descriptors changed. Currently, the Register contains 56 units of intangible cultural heritage. All the above indicates that the Republic of S.ovenia regularly updates the Register o' Intangible Cuilura! Heritage and in so doing fully complies with the Convention. May I take this opportunity to thaikyou for your support of our activities forthe implementation of the Convention. Yours sincerely, bearers. 249 Priloga 4/1 UNESCO DÉLÉGATION PERMANENTE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE PASUONSKI DONESKI 2017112 UNESCO PERMANENT DELEGATION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Subject: Nomination of the Skofja Loka Passion Play to Representative List of Intangible Cultural Heritage of Humanity Dear Madame/Sir, the Republic of Slovenia submitted a nomination of the Skofja Loka Passion Play for the inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity. After examination of the nomination in this evaluation cycle, the Evaluation Body in its report stated that from the information included in the file the nomination satisfies the criteria R.l, R.2, R.3 and R.4. However, the Evaluation Body decided that the information included in the file is not sufficient to allow to determine whether the criterion R.5 (regular updating of the national Register) is satisfying and is thus recommending to the Committee to refer the nomination to the submitting State and invite the State to resubmit the nomination to the Committee for examination during the following cycle (Draft decision 1 l.COM 10.b.29). The Republic of Slovenia commends the Evaluation Body for its extensive and expert work as reflected in their report with an overview of the 2016 nomination files and its working methods (presented in the Document ITH/16/11.COM/IO), as well as the recommendations for the Committee's consideration (ITH/16/11.COM/10.b). The Republic of Slovenia would like to kindly inform the distinguished Members of the Committee of a misfortunate technical error that occurred in the file at the time of its submission and consequently affected the result of the evaluation of the criterion R.5. We would like to draw your attention to the fact that Slovenia fully respects the Conventions' provisions on the national register of intangible cultural heritage and therefore fully satisfies all the criteria, including criterion R.5. A more detailed explanation is as follows: The UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage was formally transferred into Slovene legislation by the Cultural Heritage Protection Act of 2008. Since that year, in conformity with this act, Slovenia has kept an inventory of the intangible cultural heritage on its territory in the Register of the Intangible Cultural Heritage regularly updated by the Ministry of Culture. Initiatives for inclusion in the Register are submitted to the Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage by heritage bearers. The bearers that create, maintain and transmit heritage actively participate in the process of inclusion in the Register. If they require help in preparing their proposal, they receive assistance from the Coordinator, regional museums and other experts in the field. The Coordinator's Working Group, made up of experts in intangible cultural heritage, evaluate proposals three times a year and decide on their suitability for the Register. The entry, which consists of a description of the unit and its bearers, representative photographs and in some cases a film, is prepared by the bearers in collaboration with the Coordinator. Due to awareness of the importance of involving communities, groups and relevant non- 28, RUE BOIS LE VENT ■ 75016 PARIS - TEL. (33) 01 44 96 50 71 - FAX (33) 01 45 24 67 05 dl.slovenie@unesco.org 250 Priloga 7/2 UNESCO DÉLÉGATION PERMANENTE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE PASIJONSKI DONESKI 2017112 UNESCO PERMANENT DELEGATION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA governmental organizations in drawing up the inventory, the presentation of an element of intangible heritage also incorporates a presentation of its bearers. At the end of May 2016, changes were made to the terminology in the Cultural Heritage Protection Act relating to intangible cultural heritage and this led to changes to access to the Register published on the website of the Ministry of Culture. Unfortunately, the link that was a part of the nomination description ceased to apply. The Register is now publicly available at: http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi evidence in registri/register nesnovne kulturne de discine/seznam registriranili enot nesnovne kulturne dediscine/ All the units included in the Register, with brief English descriptions, photographs and films are also accessible on the Coordinator's website at: http://www.nesnovnadediscina.si/en/register The Ministry of Culture in cooperation with the Coordinator provides the technical know-how and implements measures according to the Convention. Representatives of the Coordinator regularly report on the status of the Register at annual regional UNESCO meetings of experts in intangible cultural heritage and at other professional gatherings, where the Slovene Register is often praised because of the dynamic way in which bearers are inventoried. The possibility of changing and revising the Register is built into the system itself. The Republic of Slovenia also reported on the status of the Register in the first periodic report on the implementation of the Convention in Slovenia that was submitted to UNESCO in December 2014. In 2008, following an initiative of the bearers, the Skofja Loka Passion Play was the first element included in the Register, under the reference code EID 02-00001. Since the year of the submission of the nomination of the Skofja Loka Passion Play to be included on the UNESCO Representative List (2015), 19 elements were added to the Register and two descriptions changed. Currently, the Register contains 56 units of intangible cultural heritage. All the above indicates that the Republic of Slovenia regularly updates the Register of Intangible Cultural Heritage and in so doing fully complies with the Convention. Yours sincerfte- % ¡(.tfUM^U^ f| A|irej Slapnicar j^j { Permanent Representative 6jf the Republic of Slovenia to UNESCO Paris, 15. November 2016 28. RUE BOIS LE VENT - 75016 PARIS - TEL. (33) 01 44 96 50 71 > FAX (33) 01 45 24 67 05 dl.slovenie@unesco.org 251 Priloga 7/2 PASIJONSKI DONESKI 2017112 IIÍH1 United Nations . Intangible Educational. Scientific and ■ Guttural Cultural Organization . Heritage INTERGOVERNMENTAL COMMITTEE FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE Eleventh session Addis Ababa 28 November to 2 December 2016 1DRAFTAMENDMENT Please e-mail to: ich-amendments@unesco.org Amendment to Draft Decisions: 11.COM 10.b29 Submitted by (State): Austria Date: 25 November 2016 Text of the amendment: The Committee 1. Takes note that Slovenia has nominated Skofja Loka passion play (No. 01203) for Inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity: In Skofja Loka, Slovenia, a traditional play performed as a procession takes place in the streets of the town's medieval centre during Lent and Easter Involving more than 900 local performers. The Skofja Loka passion play, based on the ancient works of a Capuchin monk, demonstrates 20 scenes of the stations of the cross and others from the Old Testament and New Testament. Performed in the dialect of the time It was written, the play takes place at a series of locations. In addition to the actors, 400 other volunteers from the community participate In the play's production. Due to the complexity Involved, the Skofja Loka passion play is only performed every six years. While It is considered to be an Important part of local Identity, the play also contributes to social cohesion giving residents Involved an opportunity to connect with one another and feel like they are contributing to their community. Knowledge and skills associated with the practice are transmitted from older to younger generations by families who participate, and craftspeople assisting In the play's production who host classes passing on know-how to others. The play is also included in the curricula of local schools. 2. Decides that, from the Information Included In the file, the nomination satisfies the following criteria: R.1: The file defines the element as a form of traditional theatre, enacting biblical scenes performed by large numbers of local people during Lent and Easter. The bearers and practitioners, their roles and responsibilities - Including that of women and children - are well described. The file also outlines the social and cultural functions of the element in respect to common activities, enhancing self-esteem and visibility and connectivity amongst communities and across generations. The element provides a sense of cultural Identity and common heritage. The submitting State confirms that the element is compatible with human rights instruments and the requirement of mutual respect, highlighting Inclusive participation across ages, gender, professional and religious backgrounds and underlining values of tolerance and co-existence. Knowledge and skills related to the element are transmitted to new generations within families and local communities, music schools, and craft workshops; R.2:The file describes how inscription of the element would enhance awareness and visibility of heritage in other parts of the country and Europe. The element has already encouraged other 'passion plays' to be performed in Slovenia and beyond, suggesting that Inscription may have a further positive effect on 252 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 safeguarding similar cultural heritage elsewhere. This may In turn enhance respect within the regional, national and International community of passion plays and enhance dialogue, cultural diversity and human creativity In respect to multiple forms of presentations using drama, radio, music and art across generations of performers and experts; R.3: After a period In which It was almost Impossible to perform the element In Its entirety (1936-1999), Its viability returned with State support and thanks to the efforts of the local people, groups and associations. The proposed safeguarding measures focus on strengthening transmission, promotion and education. Attention Is given to transmission of the element to young people. The measures are consistent and aim to prevent the negative effects of tourism and over-commercialization, though this Is also moderated because of spatial limits. Local people, groups and communities have been actively Involved In planning and Implementing these measures. The submitting State outlines Its proposed support by providing a legal Instrument, Including the element In the national development framework, financing and supporting education; R.4: The nomination of the element was prepared with the active participation and support of professional Institutions In the Skofja Loka region and elsewhere In Slovenia, as well as different associations, communities, groups and Individuals concerned with the play. The attached evidence of consent Is fully representative of these diverse communities and groups. The submitting State confirms that there are no restrictions or customary practices governing access to the element that need to be observed. R.5: The element was Included In 2008 In the National Register of Intangible Cultural Heritage of Slovenia maintained and updated by the Ministry of Culture. The bearers that create, maintain and transmit the element actively participated In the process of Its Inclusion on the register. 3. Inscribes Skofja Loka passion play on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity. 4. Recommends the submitting State to provide Inclusive Information on the updating of the National Intangible Heritage list of Slovenia In the designated section of the nomination file not only on the website. *Text of the amendment is highlighted 253 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Pojasnilo slovenske delegacije na zasedanju v Adis Abebi 10.b Examination of nominations for inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity Thank you Mr. Chairman and special thanks to the delegation of Austria for giving us the opportunity to clarify the criterion R.5 which the distinguished members of Evaluation Body in their Report did not find sufficient enough and thus recommended the Committee to refer the nomination of Skofja Loka Passion Play. We would like to assure you that our national Register is regulary updated. Unfortunately a technical change occurred exactly at the time of its submission to the examination of the file and consequently affected the result of the evaluation of the criterion R.5.Slovenia officially informed the distinguished Members of the Committee about this fact. Here is the explanation: The 2003 UNESCO Convention was formally transferred into Slovene legislation by the Cultural Heritage Protection Act of 2008. Since that year, in conformity with this act, Slovenia has kept an inventory of ICH on its territory in the Register of the Intangible Cultural Heritage regularly updated by the Ministry of Culture. At the end of May 2016, changes were made to the terminology in the Cultural Heritage Protection Act relating to Intangible cultural heritage and this led to changes to access to the Register published on the website of the Ministry of Culture. Unfortunately, the link that was a part of the nomination description ceased to apply. Of course we gave the correct address of the new official website, furthermore, all the elements included in the Register, are accessible on the website of the Coordinator's for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. In 2008, following an initiative of the bearers, the Skofja Loka Passion Play was the first element included in the Register. When a nomination was submitted in 2015 for the Skofja Loka Passion Play to be included on the UNESCO Representative List, 19 254 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 elements have been added to the Register and two descriptions have been changed. Currently, the Register contains 56 units of intangible cultural heritage. Representatives of the Coordinator regularly report on the status of the Register at annual regional UNESCO meetings of ICH experts and at other professional gatherings, where the Slovene Register is often praised because of the dynamic way in which bearers are inventoried. The possibility of changing and revising the Register is built into the system itself. The Republic of Slovenia also reported on the status of the Register in the first periodic report on the implementation of the Convention in Slovenia that was submitted to UNESCO in December 2014. All the above indicates that the Republic of Slovenia regularly updates the Register of Intangible Cultural Heritage and fully satisfies the criterion R.5 and complies with the Convention. We thank the distinguished Committee Members for its consideration and support. I the name of Slovenia mrs. Magdalena Tovornik 255 Priloga 7/2 United Nations » Intangible Educational, Scientific and * Cultural Cultu ral Organization . Heritage PASIJONSKI DONESKI 2017112 11 COM ITH/16/11 .COM/Decisions Addis Ababa, 5 December 2016 Original: English/French CONVENTION FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE INTERGOVERNMENTAL COMMITTEE FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE Eleventh session Addis Ababa, Ethiopia 28 November to 2 December 2016 DECISIONS 256 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Priloga 7/2 ITH/16/11 .COM/Decisions - page 2 DECISION 11.COM 10.b.29 The Committee 1. Takes note that Slovenia has nominated Skofja Loka passion play (No. 01203) for inscription on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity: In Skofja Loka, Slovenia, a traditional play performed as a procession takes place in the streets of the town's medieval centre during Lent and Easter involving more than 900 local performers. The Skofja Loka passion play, based on the ancient works of a Capuchin monk, demonstrates 20 scenes of the stations of the cross and others from the Old Testament and New Testament. Performed in the dialect of the time it was written, the play takes place at a series of locations. In addition to the actors, 400 other volunteers from the community participate in the play's production. Due to the complexity involved, the Skofja Loka passion play is only performed every six years. While it is considered to be an important part of local identity, the play also contributes to social cohesion giving residents involved an opportunity to connect with one another and feel like they are contributing to their community. Knowledge and skills associated with the practice are transmitted from older to younger generations by families who participate, and craftspeople assisting in the play's production who host classes passing on know-how to others. The play is also included in the curricula of local schools. 2. Decides that, from the information included in the file, the nomination satisfies the following criteria: R.1: The file defines the element as a form of traditional theatre, enacting biblical scenes performed by large numbers of local people during Lent and Easter. The bearers and practitioners, their roles and responsibilities - including that of women and children -are well described. The file also outlines the social and cultural functions of the element in respect to common activities, enhancing self-esteem and visibility and connectivity amongst communities and across generations. The element provides a sense of cultural identity and common heritage. The submitting State confirms that the element is compatible with human rights instruments and the requirement of mutual respect, highlighting inclusive participation across ages, gender, professional and religious backgrounds and underlining values of tolerance and co-existence. Knowledge and skills related to the element are transmitted to new generations within families and local communities, music schools, and craft workshops; R.2: The file describes how inscription of the element would enhance awareness and visibility of heritage in other parts of the country and Europe. The element has already encouraged other 'passion plays' to be performed in Slovenia and beyond, suggesting that inscription may have a further positive effect on safeguarding similar cultural heritage elsewhere. This may in turn enhance respect within the regional, national and international community of passion plays and enhance dialogue, cultural diversity and human creativity in respect to multiple forms of presentations using drama, radio, music and art across generations of performers and experts; R.3: After a period in which it was almost impossible to perform the element in its entirety (1936-1999), its viability returned with State support and thanks to the efforts of the local people, groups and associations. The proposed safeguarding measures focus on strengthening transmission, promotion and education. Attention is given to transmission of the element to young people. The measures are consistent and aim to prevent the negative effects of tourism and over-commercialization, though this is also moderated because of spatial limits. Local people, groups and communities have been actively involved in planning and implementing these measures. The submitting State outlines its proposed support by providing a legal instrument, including the element in the national development framework, financing and supporting education; R.4: The nomination of the element was prepared with the active participation and support of professional institutions in the Skofja Loka region and elsewhere in Slovenia, as well as different associations, communities, groups and individuals concerned with the play. 257 Priloga 7/3_PASIJONSKIDONESKI2017112 ITH/16/11 .COM/Decisions - page 3 The attached evidence of consent is fully representative of these diverse communities and groups. The submitting State confirms that there are no restrictions or customary practices governing access to the element that need to be observed; R.5: The element was included in 2008 on the National Register of Living Cultural Heritage of Slovenia maintained and updated by the Ministry of Culture. The bearers that create, maintain and transmit the element actively participated in the process of its inclusion on the register. 3. Inscribes Skofja Loka passion play on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity; 4. Thanks the delegation of Slovenia for the clarifications provided to the Committee on the information included in the file concerning criterion R.5. 258 Priloga 8 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Zahvala gospe Magdalene Tovornik v imenu Republike Slovenije na zasedanju v Adis Abebi Mr. Chairman, distinguished members of this Committee, distinguished members of the Evaluation Body, In the name of Slovenia I would like to thank all of you and particulary the delegation of Austria for your support of the inscription of Skofja Loka Passion Play on the Representative List of UNESCO Intengible Cultural Heritage. I would also like to thank our host from Ethiopia who really did everything to provide us the best conditions for work and made our stay secure and very friendly. Since Skofja Loka Passion Play is our first inscription on the UNESCO Representative List you can understand our pride, satisfaction and gratitude. The process of the preparation of this inscription was long and is the result of excellent experts' work but it could never happen without the passion and long years work of hundreds of people of the Community of Skofja Loka where the Passion Play is performed. The whole Community is living with this tradition for nearly 300 years and they are strongly convinced that it's their duty to share it as a part of the World's intangible cultural heritage and to keep it alive for next generations. Three Represenatives of the Community are here with me and I'd like to give them the floor to express their feelings at this very special moment here in Adis Abeba. Magdalena Tovornik med branjem pojasnila. Foto: Jože Štukl. Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Zavala mag. Aleksandra Igličaja v imenu Občine Škofja Loka na zasedanju v Adis Abebi Yes indeed I would like in the name of Municipality Škofja Loka, its major Miha Ješe and in the name of many generations of Škofja Loka citizens and volunteers who were and are involved in the performing of Škofja Loka Passion Play say thank you and deeply gratitude to members of the comittee for inscription of Škofja Loka Passion Play on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity. The values of Škofja Loka Passion Play are: strenghtening the community bonds, re-create the community itself and respect the past. Škofja Loka Passion Play is acted by people to people as more than 900 actors perform the proccesion. Its message is strongly present still today. The Škofja Loka Passion Play reopens the eternal question about essence of human existence because nowadays, when we scramble for wealth and are always in hurry, we forget to take care of other people and to calm down ourselves. The inscription will give to local community and people recognition of their efforts and additional energy for future performances of Škofja Loka Passion Play. I invite all of you to come to Škofja Loka in Slovenia in 2021 when we will remark 300 years since the first script of Škofja Loka Passion Play was written record. Thank you. Adis Abeba, 1.12. 2016 ob 18. 50 po lokalnem času (16.50 po slovenskem) Aleksander Igličar, član delegacije Občine Škofja Loka 260 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škofja Loka, 8. 12. 2016 Uspeh in izziv Po več letih prizadevanj je Škofjeloški pasijon vpisan na UNESCOv seznani nesnovne kulturne dediščine človeštva. S tem je Slovenija dobila svoj prvi vpis na ta reprezentativni seznam, kar je za našo državo velik uspeh, enako tudi za Škofjo Loko. Gre za kolektivni uspeh, pri katerem ima zasluge vrsta ustanov in posameznikov. To so strokovnjaki, ki so pripravljali zahtevno nominacijo za odločanje na medvladnem odboru za varovanje kulturne dediščine pri Unescu: slovenski etnografski muzej, direktorat za kulturno dediščino, ministrstvo za kulturo. To so diplomati, ki so s svojo dejavnostjo odpirali prava vrata: slovensko veleposlaništvo v Parizu v vlogi stalnega predstavništva pri UNESCU, slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ministrstvo za zunanje zadeve, predvsem pa nekdanja veleposlanica Magdalena Tovornik, ki je vodila slovensko delegacijo na zasedanju medvladnega odbora UNESCA v Addis Abebi in je s svojo diplomatsko spretnostjo učinkovito sodelovala pri razreševanju zapletov tik pred končno odločitvijo. Poleg nje so v delegaciji sodelovali predstavniki iz Škofje Loke Jože Štukl (Loški muzej), Aleksander Igličar (Muzejsko društvo Školja Loka) in Jernej Tavčar (Občina Škofja Loka). Poleg stroke in politike pa je za uspeh zaslužna vrsta društev iz Škofje Loke, tukajšnja pasijonska skupina in pa predvsem okoli tisoč prostovoljcev, ki v našem mestu vsakih šest let uprizarjajo Škofjeloški pasijon. Ko me v dneh po tem uspehu, primerljivem z lanskim odprtjem škofjeloške obvoznice v Poljansko dolino, vprašujete po osebnih občutkih, bi dejal, da so seveda ugodni, a gre predvsem za skupno navdušenje nad tem velikim dosežkom. Če nam letos pri UNESCU ne bi uspelo, bi sicer znova poskušali in spet tri leta delali za ta cilj. Tako pa nam je in to za nas poleg zanosa in ponosa prinaša tudi izziv. Gre namreč za našo obveznost, da skrbimo za ta del škofjeloške kulturne dediščine in ga ohranjamo naprej, a pri tem smo stopili v večje škornje. Ko bo leta 2021 ob tristoletnici nastanka Škofjeloški pasijon znova uprizorjen, želimo, da je še veličastnejši, kot je bil, da je z UNESCOvo znamko še prepoznavnejši tudi v tujini in da bo UNESCOv duh zavel tudi v združenju evropskih pasijonskih mest Europassion, katerega članica je Škofja Loka. mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka *Besedilo je bilo objavljeno tudi v časopisu Loški glas decembra 2016 261 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škofja Loka, 8. 12. 2016 A. Stanje pred zasedanjem UNESCOvega Odbora Konvencije za varovanje in zaščito nesnovne kulturne dediščine, je bilo naslednje: 1. Evaluacijska (ocenjevalna) skupina zavrača nominacijo Škofjeloškega pasijona in njegovo uvrstitev na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ker ni izpolnjen kriterij R.5 (to je zagotovilo, da se nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine stalno posodablja). 2. Ker je bila Slovenija s tem seznanjena 4 tedne pred zasedanjem Odbora, je v tem času potekala akcija po 4 linijah: - Stalno predstavništvo RS pri UNESCO v Parizu - Ministrstvo za kulturo RS - Slovenska Nacionalna komisija za UNESCO - Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Namen te akcije je bil razložiti 24 državam - članicam Odbora, daje šlo za tehnično spremembo, ki seje zgodila ravno v času, ko je Ocenjevalna skupina pregledovala in ocenjevala slovensko nominacijo - povezava (link) na slovenski nacionalni Register ni več obstajal, ker je bil zamenjan z novim, le-ta pa še tudi ni deloval. Pri točki R.5 pa pripravljalci gradiva niso zapisali stavka, "daje slovenski nacionalni Register stalno posodabljali", kar bi zadoščalo, da bi Ocenjevalna skupina predlagala Odboru uvrstitev Škofjeloškega pasjona na UNESCOv Reprezentativni seznam. 3. Z Avstrijo je bil dosežen dogovor, da v uradnem roku vloži Amandma, iz katerega bo razvidno, daje slovenski nacionalni Register stalno posodabljali (s tem je kriterij R.5 izpolnjen) in Odboru predlaga sprejetje Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznani. Avstrija je to tudi storila in tako omogočila slovenski delegaciji, daje lahko v dvominutnem nagovoru pojasnila točko R.5, saj sicer država predlagateljica ne more javno nastopiti z dodatnimi pojasnili. V teh okoliščinah sem imela 3 naloge: 1. Na samem zasedanju Medvladnega odbora pri vsakem izmed prisotnih vodij delegacij iz 24 držav preveriti ali so seznanjeni z našim "problemom", jim ga razložiti in prositi za njihovo podporo (oz. podporo avstrijskemu amandmaju). To je bilo potrebno storiti zato, ker osebe, ki so prejele pismo slovenskega veleposlanika pri UNESCO, ministra za kulturo RS ali pa so bile obveščene preko slovenske Nacionalne komisije za UNESCO, niso nujno tiste osebe, ki so prisotne na sami seji in dejansko odločajo o "naši" usodi. 262 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 2. Potem, ko avstrijska delegacija na sami seji prebere amandma in zaprosi Slovenijo za dodatno pojasnilo, to pojasnilo tudi ustno posredovati v 2 minutah - na način, ki bi prepričal članice Medvladnega odbora, daje z našim nacionalnim Registrom vse v redu in torej ni ovire za nominacijo Škofjeloškega pasijona kljub zavrnitvi Ocenjevalne skupine. Obe nalogi sta bili izpolnjeni in Škofjeloški pasijon je bil z aplavzom uvrščen na UNESCOv reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ker pa je bila ta odločitev sprejeta na drugačen način kot vse ostale nominacje, ki so bile prav tako zavrnjene s strani Ocenjevalne skupine, jo na kratko opišem : Tik preden je avstrijska delegacija prebrala svoj Amandmaje k njej pristopil poročevalec Ocenjevalne skupine, ki je v uvodu k naši nominaciji poročal o zavrnitvi Škofjeloškega pasjona, in avstrij ski poročevalki narekoval dodatno besedilo ob koncu Amandmana, ki j e glasilo: "potem, ko bo Slovenija podala obrazložitev, bo svoje mnenje o nominaciji ponovno podal poročevalec Ocenjevalne skupine,... kar je pomenilo, daje končna odločitev v "njegovih" rokah in ne v odločitvi Odbora kot je bila to praksa pri vseh ostalih nominacijah na tej seji. Ker s tem predhodno nismo bili seznanjeni, smo ta "dodatek" sprejeli s presenečenjem in veliko negotovostjo o končnem izidu ... naš strah je bil premagan šele, ko je poročevalec Ocenjevalne komisije sporočil, daje "v duhu te seje in na osnovi našega dodatnega pojasnila", nominacija uspešna - Škofjeloški pasijon pa z odločitvijo Ocenjevalnega odbora uvrščen na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Glasovanje Medvladnega odbora Konvencije torej sploh ni bilo potrebno. To je bila edina nominacija, ki je bila vpisana na ta - torej normalen - način (post festum)!!! 3. Ob koncu nominacij skega postopka podati zahvalo - glede na to, daje izjemno pomemben delež pri nominaciji opravila lokalna skupnost Škotja Loka in njeni prebivalci ter še posebej izvajalci Škofjeloškega pasijona, sem besedo zahvale delila oz. v veliki meri prepustila enemu od treh predstavnikov Škofje Loke g. Aleksandru Igličarju, kije to delo odlično opravil. B. Moja priporočila za pripravo novih nominacij so naslednja: 1. Vsaka nominacija mora biti posredovana Ocenjevalni skupini s popolno vsebino, vsi kriteriji morajo biti izpolnjeni - glede na to, da pri pripravi gradiva sodeluje več ekspertov, mora biti določena ena odgovorna oseba, ki pred predajo gradiva jamči za kakovost in popolnost gradiva. 2. Oseba, kije nosilka (torej odgovorna) za pripravo nominacije, mora redno prisostvovati vsakoletnim sejam Medvladnega odbora Konvencije. Samo tako bodo nominacije iz Slovenije lahko uspešne - prva priložnost bo že zadnji teden v novembru 2017 v Seulu. 263 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tako bi se izognili ugotavljanju odgovornosti za storjene napake, ki terjajo dodatne diplomatske aktivnosti naše misije pri UNESCO in pojasnjevanja ter lobiranja pristojnih institucij v Sloveniji - vse to je namreč popolnoma nezanesljivo, vloženo delo in trud pri pripravi nominacije pa brezplodno! Magdalena Tovornik, vodja delegacije RS na seji UNESCOvega Medvladnega odbora Konvencije za varovanje in zaščito nesnovne kulturne dediščine Tiskovna konferenca 8. decembra 2016 v Škofji Loki: (z leve): mag. Aleksander Igličar, mag. Anja Jerin, dr. Nena Židov, Magdalena Tovornik, mag. MIha Ješe, Damjana Pečnlk, mag. Ksenija Kovačec Naglic, mag. Jože Štukelj, Jernej Tavčar 264 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škofja Loka, 8.12. 2016 Vsak pasijon ima dolgo in trnovo pot. Škofjeloški pasijon je moral svojo izjemnost potrjevati v Parizu in daljni Adis Abebi, kjer je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine 1. decembra 2016 prepoznal njegovo izjemnost in sprejel odločitev o njegovem vpisu na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na tej poti so pomagali številni entuziasti, ki ohranjajo in v živo upodabljajo besedo patra Romualda iz 18. stoletja. Pasijon je del zgodovinske in likovne identitete tega prostora srednjeveške Freisinške nadškofije že več kot 1000 let, od Brižinskih spomenikov do vpisa na UNESCOv seznam. Aktivnosti za pripravo nominacije za vpis Škofjeloškega pasijona na Reprezentativni seznam segajo v leto 2012. Po prvi nominaciji, ki ni prejela pozitivnega mnenja Ocenjevalne skupine, je Republika Slovenija leta 2015 vložila novo. V njej je natančno utemeljila vse vsebinske kriterije za vpis. Priprava projekta nominacije je bila zelo zahtevna in je vključevala veliko posameznikov, društev in zavodov, ki so vsak prispevali svoj dragoceni delček, daje bila celota uravnotežena in prepričljiva. Pri pripravi so odlično sodelovali predstavniki Škofje Loke - tako sodelavci Občine Škofja Loka, ki jih je ves čas z neznansko energijo vodil župan mag. Miha Ješe, kot posamezni strokovnjaki in predstavniki kulturnih institucij v mestu: Kapucinskega samostana, Skupine za pasijon, Muzejskega društva Škofja Loka in Loškega muzeja. Posebej dragoceni so bili izrazi podpore vseh, ki s pasijonom živijo, v njegovih uprizoritvah sodelujejo in ga s tem ohranjajo živega za prihodnje generacije. Strokovno vsebinsko podporo so prispevali strokovnjaki Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino našega ministrstva, brez katerih nominacija ne bi mogla uspeti. Za mednarodno koordinacijo v času do vpisa, ki se je zgostila predvsem v zadnjem mesecu dni, so zgledno skrbeli na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu v vlogi stalnega predstavništva pri UNESCO s sodelovanjem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in Ministrstva za zunanje zadeve. Na zasedanju Medvladnega odbora v Etiopiji pa je naša delegacija z odličnim zastopanjem in pojasnili nominacije zagotovila še zadnji prispevek k uspehu. Vsem in vsakemu od njih se za njihov prispevek k nominaciji v imenu Ministrstva za kulturo lepo zahvaljujem. Damjana Pečnik, državna sekretarka Ministrstva za kulturo 265 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škofja Loka, 8.12. 2016 V imenu Direktorata za kulturno dediščino bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki ste s svojim delom in zavzetostjo prispevali, da se nam je uspelo uvrstiti na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Reprezentativni seznam je poleg Seznama nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati in Registra dobrih praks najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju na osnovi Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Po tej Konvenciji med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in jo je istega leta prenesla v svoj pravni red z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Nesnovna dediščina je najmlajša kategorija na področju kulturne dediščine in sistem njenega varstva smo morali izpeljati povsem od začetka. V okviru tega sistema smo vzpostavili javno službo varstva nesnovne dediščine, ki jo opravlja Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne dediščine. Zasnovan in tekoče vzdrževan je register nesnovne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih 56 enot in 157 nosilcev. Škofjeloški pasijon je bil prva enota, ki smo jo vanj vpisali leta 2008. Vzpostavljen je tudi sistem razglašanja nesnovne dediščine za kulturni spomenik. Škofjeloški pasijon je Vlada Republike Slovenije leta 2012 kot prvega razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. Z vpisom Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva smo se ponosno vrisali tudi na mednarodni zemljevid nesnovne kulturne dediščine, ki trenutno vsebuje 366 elementov (letos vpisanih 33). Verjamemo, da to ni naš zadnji vpis, saj je trenutno v postopku evalvacije nominacija Obhodov kurentov, o kateri bo Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine odločal novembra 2017 na zasedanju v Seulu. Ministrstvo za kulturo v imenu Republike 8l/enije načrtuje oddajo treh nominacij za vpis na Reprezentativni seznam, in sicer za - Klekljanje čipk v Sloveniji, 266 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 - Suhozidno gradnjo (večnacionalna nominacija, ki jo skupaj pripravlja devet držav: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica) in - Tradicionalno rejo in vzrejo Lipicancev (večnacionalna nominacija, trenutno potekajo dogovori z Avstrijo, načrtovano je še sodelovanje s Hrvaško, Madžarsko in Slovaško). Še naprej se bomo trudili, da se bo Škofjeloškemu pasijonu na prestižnem seznamu pridružila tudi druga slovenska nesnovna kulturna dediščina. mag. Ksenija Kovačec Naglic, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino V družbi pasijoncev po tiskovni konferenci vVahtnici. Od leve: mag. Jože Štukl, Jernej Tavčar, mag. Ksenija Kovačec Naglic, Damjana Pečnik, Alojzij Pavel Florjančič, mag. Aleksander Igličar, Magdalena Tovornik, dr. Nena Židov, mag. Anja Jerin in dr. Bojana Rogelj Škafar. Fotoarhiv: Aleksander Igličar 267 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škofja Loka, 8. 12. 2016 Vodila, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri (pre)oblikovanju nominacije S kolegico mag. Anjo Jerin sva skrbno prebrali besedilo nominacije, ki so ga pripravili v Školji Loki. in ga nekoliko preuredili in spremenili oziroma dodali nekatere poudarke, pri čemer sva upoštevali UNESCOva navodila za pripravo nominacij (Aide-memoire for completing a nomination to the Representative List of the Intangible CulturalHeritage ofHumanity) ter ugotovitve in priporočila Ocenjevalne skupine v zvezi s prijavami, ki so jih obravnavali v letu 2014. Seveda pa sva pregledali tudi nekaj nominacij, ki so bile po oceni Ocenjevalne skupine zgledno pripravljene, ter nekatere starejše prijave, ki so bile po vsebini primerljive s Škofjeloškim pasijonom. Upoštevati pa je bilo potrebno tudi razloge, zaradi katerih je bila nominacija ob prvi oddaji leta 2013 zavrnjena. Glede na to. daje bila med razlogi za zavrnitev nominacije iz leta 2013 neustrezna terminologija, sva popazili, da v dopolnjeni nominaciji ni bilo terminov kot so npr. avtentičnost enkratnost, originalnost živa mojstrovina, »posebna vrednost«, tradicija razumljena kot nekaj »zamrznjenega«, ki za UNESCO niso sprejemljivi. Pri urejanju nominacije sva skušali upoštevati UNESCOve vrednote, ki naj bi se kazale v nominaciji (npr. odnos do žensk, otrok in mladih, medsebojno spoštovanje in dialog z »dragimi« skupnosti, odnos do živali, trajnostni razvoj). Poudarili sva sodelovanje lokalne skupnosti pri pripravi nominacije in oblikovanju ukrepov varovanja, saj UNESCO zelo poudarja sistem »od spodaj navzgor«. Posebno pozornost posveča tudi vlogi žensk, otrok in mladine, zato jih je bilo potrebno v nominaciji nekoliko bolj izpostaviti in predstaviti njihove vloge pri izvedbi pasijona. Poudaijen pa je bil tudi pomen otrok in mladih pri ohranjanju pasijonske dediščine, saj je prenos znanj na mlajše generacije zelo pomemben za ohranjanje nesnovne dediščine. Seveda je morala nominacija izkazovati tudi priznavanje in spoštovanje do dragih skupnosti, tako tistih, ki prav tako uprizarjajo pasijon kot tudi do skupnost z drugačnimi verskimi nazori. Tik pred oddajo nominacije sva si ogledali še film, ki je obvezni sestavni del nominacije in ugotovili, da so v njem prizori, ki niso v soglasju z UNESCOvimi napotki, po katerih film ne sme vsebovati nasilja, zato smo dan pred oddajo nominacije z montažerjem filma v Skolji Loki film še nekoliko »premontirali«. Priprava nominacije, ki je temeljila na medsebojnem zaupanju, je potekala v tesnem sodelovanju s predstavniki Škofje Loke in Ministrstva za kulturo. Sprva zaskrbljujoča ugotovitev Ocenjevalne skupine, da iz nominacije ni razvidno, da Slovenija redno dopolnjuje nacionalni register, pa je povezala vse, ki smo lahko kakor koli prispevali k skupnemu cilju - vpisu Škofjeloškega pasijona na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Slovenskem etnografskem muzeju smo ves čas spremljali zasedanje v Adis Abebi in spodbujali našo delegacijo. Ob potrjenem vpisu pa smo se veselili z vsemi, vpletenimi v pripravo, podporo in dopolnitev nominacije, še posebej pa z vsemi tistimi, ki so neposredno povezani z uprizarjanjem Škofjeloškega pasijona. Ker gre za prvi element iz Slovenije na UNESCOvem Reprezentativnem seznamu, pa je bil vpis pomemben tudi za Republiko Slovenijo. dr. Nena Zidov, Slovenski etnografski muzej 268 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Tiskovna konferenca, Škoija Loka, 8. 12. 2016 Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani in najlepša hvala za povabilo na današnjo tiskovno konferenco. Iskrene čestitke ob vpisu Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva tudi v imenu Slovenskega etnografskega muzeja, Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Za pripravo nominacije, ki jo je Republika Slovenija konec marca 2015 leta oddala na sekretariat UNESCA v Parizu, je bila zelo pomembna naša udeležba na 9. zasedanju UNESCO-vega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, kije potekalo konec novembra 2014 leta v Parizu. Zasedanja smo se udeležili mag. Aleksander Igličar kot predstavnik Škofje Loke ter dr. Nena Židov in jaz, kot predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja, ki od leta 2011 opravlja naloge in obveznosti nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Z znanjem, ki smo si ga pridobili ob spremljanju tedanjih obravnav nominacij in s pomočjo vseh UNESCOvih dokumentov, povezanih s pripravo nominacij smo se v začetku leta 2015 intenzivno lotili priprave nominacije za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOv Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki jo je bilo potrebno oddati do konca marca 2015. Takrat je bila oblikovana delovna skupina, ki seje srečevala tako v Škotji Loki kot na Ministrstvu za kulturo. Seveda so največji del vsebine nominacije prispevali nosilci sami, s kolegico dr. Neno Židov pa sva kot predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja, Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, takrat prevzeli nalogo, da posredovane podatke nekoliko preoblikujeva v vsebine, ki naj bi ustrezale UNESCOvim pričakovanjem in vrednotam. Verjamem, da sva bili morda včasih že kar malo sitni, ko sva od Škoijeločanov želeli imeti še kake dodatne, podrobnejše podatke. Ker pa je sama priprava nominacije potekala v duhu medsebojnega zaupanja, je delo potekalo gladko. Seveda pa sva morali nosilcem že na samem začetku priznati, da kljub vloženemu trudu ne moreva zagotoviti vpisa Škofjeloškega pasijona, saj do takrat še nismo imeli konkretnih izkušenj s pripravo nominacij za vpis na UNESCOv Reprezentativni seznam. mag. Anja Jerin, Slovenski etnografski muzej / Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine 269 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Nagovor režiserja p. Marjana Kokalja pri zahvalni sveti maši Najprej moram izraziti veliko veselje nad tem, kar se je zadnji čas zgodilo s pasijonom. Vidim, da sem nanj čustveno še vedno navezan, čeprav se je počasi osvobajam, kakor svetujejo tudi naši redovni napotki; osvoboditi se navezanosti, da bi stvari videli jasneje. V zvezi s tem dogodkom sem torej vesel, najbolj pa treh stvari: Prva je ta, da je del svetovne nesnovne kulturne dediščine postal lokalni dogodek (Škofja Loka je le manjše mesto). To je krasno dokazilo, kako so lahko majhne stvari v resnici velike. Druga stvar, zaradi katere sem zelo vesel, je ta, da je prav pripoved o Kristusovem trpljenju dobila svetovno priznanje. Tretja pa je ta, da Kristusovo trpljenje ostaja aktualno oz. živo preko različnih časov zgodovine, vse do našega časa. Če odgovorim na vprašanje, kaj me je navdihovalo, kako me je Kristus nagovarjal pri pasijonu, moram reči, da me je navdihovala povezanost z zgodbo vsakega človeka, ki trpi. Med pripravo sem zelo močno doživljal, kako je vse, kar delamo, vključeno v Kristusovo trpljenje, lokalno in globalno. Vedno bolj sem odkrival univerzalnost pasijona. Bolj, ko sem se poglabljal vanj, bolj se mi je zdelo, da mu ne pridem do dna, da gre nekako v neskončnost, da objema in zajema čisto vse. Alojz Bogataj. Foto: Aleksander Igličar Rok Klemenčlč. Foto: Aleksander Igličar 270 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 V pasijonu sem doživel navdih, svobodo, ljubezen, čistost Kristusovega trpljenja, in mislim, da je prav ta čistost povezovala ljudi in spodbujala ustvarjalnost. Sam sem bil večkrat zelo presenečen nad tem, kako se je med ljudmi sprožala neka ustvarjalnost, samoiniciativnost in v tem vidim delo Kristusovega Duha, Svetega Duha. Ta osebna izkušnja se mi je tudi pomagala odločiti za duhovniški poklic, v katerem sem zdaj, zato jo vidim kot velik dar zame. Tudi ko od daleč spremljam, kaj se še naprej dogaja s pasijonom, vidim, da to ni katera koli igra, ampak da je nekaj posebnega; okrog nje se dogajajo lepe in globoke stvari. Hvaležen sem Bogu za možnost sodelovanja ter za vse čudovite ljudi, ki sem jih srečal ob teh uprizoritvah. Nagovor režiserja Boruta Gartnerja pri zahvalni sveti maši Najprej hvala lepa bratom kapucinom za to lepo vabilo na zahvalno mašo, na katerega sem se z veseljem odzval. Ne vem, kakšne besede mi bo položil On v usta, toda brez vsakega oklevanja si štejem v čast, da se me je On dotaknil na tak, recimo temu gledališki način. Ko sem se lahko z rokami dotikal tega znamenitega originala, sem bil prevzet. Zavedal sem se, da je pred menoj izjemna naloga. Režirati besedilo, ki ga je po Božjem navdihu zapisal pater Romuald, odigrali pa so ga izjemni Škofjeločani, pa ne samo Škofjeločani ampak tudi igralci iz Poljanske in Selške doline oziroma iz celotnega Škofjeloškega gospostva. Ta Borut, ki stoji zdajle pred vami, je samo droben možic, ki se še kako zaveda, da sam nikoli ne bi zmogel tega, kar se je v letu 2009 realiziralo. Nujno se moramo ozreti v preteklost, najprej v leto 1995, ko je Jure Svoljšak v mislih že živel ŠP in ne smemo spregledati bivšega župana Igorja Drakslerja, pa vsem „pionirjem" ŠP, ki so ga v letu 1999 v živo uprizorili. Ne morem tudi mimo kapucina Metoda Benedika in pa vseh tistih pomembnih ljudi na občini. Vedno znova pa so zapostavljeni, vedno nekje v ozadju, vodje pasijonskih skupin. Njih ne vidite skoraj nikjer. Pa vendar. Če teh vodij pasijonskih skupin ne bi bilo, namreč oni so hodili od hiše do hiše, prosili, nagovarjali, vabili ljudi k uprizoritvi. Oni so glavni temelj pasijona in brez njih ne bi mogli zaživeti ostali umetniki, niti režiserji ne bi mogli ničesar postoriti. Rokopis je vabljiv in zanimiv; je skromna knjižica, iz katere pa s skupno močjo in z Božjo previdnostjo 271 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 prihaja živa tisočglava velikonočna procesija v veliki simbiozi z ogromnim številom konj. Šele ob Marjanu kot prvemu režiserju sem sploh začel spoznavati, kaj je ŠP. Do takrat ga nisem poznal. Ko se je Marjan tega besedila loteval in nas povabil zraven, sem tudi sam pristopil in pomagal po svojih močeh. Šele takrat sem počasi spoznaval zgodbo, ki ni samo Kristusovo življenje / trpljenje ampak je ŠP nekakšen smerokaz in opomnik celotnemu človeštvu, kako naj se slehernik izogiba slabemu, da bi čim bolj dober dočakal zemeljsko smrt in odhod v večnost. Ko režiser Marjan ni več zmogel nadaljevati režiserske poti oziroma so mu bile začrtane že nove, sem se zbal za ŠP. Strah pred „uničenjem" oziroma odgovornost in spoštovanje do izjemnega dela predhodnega režiserja me je poslalo do mesta, ko sem bil izbran, jaz težko rečem za režiserja, saj ne gre v tem primeru za klasično šolanega režiserja, ampak za človeka, ki mora v sebi združevati mnogo več, kot pa ponuja klasična režiserska izobrazba. Nimam nobenih gledaliških šol, prihajam iz ljudstva in zato tudi to priznanje, da je ŠP uvrščen na UNESCOvo svetovno nesnovno kulturno dediščino, razumem kot svojevrstno duhovno zmago, katere se veselita Bog in Jezus, obenem pa veliko priznanje ljudskemu ljubiteljskemu gledališču! Dvomim, da je kdaj slovenski ljudski igralec dobil takšno priznanje. Potem pa, ko sem videl to igro, me je seveda prevzel lik Jezusa Kristusa in sem ga začel proučevati. Po horoskopu sem devica in po- Andreja Ravnihar Megušar. Foto: Aleksander Igličar Kitka Koprivnikar. Foto: Aleksander Igličar 272 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 tem veste, kakšen sem. Siciral sem ga, iskal knjige, doma se je nabralo mnogo, mnogo knjig, tako da je moja glava postajala skoz' bolj zmešana. Jezus je bil enkrat blizu mene, pa drugič daleč stran. In vem, ko sem bil v bistvu že popolnoma zbegan, je bila pred mano ena knjiga in gor je pisalo: »Blagor tistim, ki me niso videli in so verovali«. In sem vse skupaj zaprl in šel naprej. Torej, zgodb je veliko. Rad bi se zahvalil za to milost, da mi je bilo res dano ta ŠP delati s tako izjemnimi ljudmi. Zelo dobro sem se počutil v vašem samostanu, brat Jožko, med brati kapucini. Prvo, kar sem prosil Metoda je bilo, da sem se lahko z rokami dotikal originala, na ta način sem hotel, skušal zaznati duh očeta Romualda. Nisem znal latinščine, nemščine, stare slovenščine, v katerih je besedilo napisano. Ampak to je bil ta oče Romuald, ki je to napisal. Na ta način se je najprej prikradel vame Romuald, nato ŠP. Potem sem želel to doživljati skupaj z vami. Kar se mi zdi danes še pomembno povedati. Ni toliko pomembno, vsaj zame, da je uvrščen na UNESCOv Reprezentativni seznam, mislim, da je bolj pomembno, da danes živimo v svobodni demokratični Sloveniji, kjer lahko brez psiholoških ali kakršnihkoli drugih pritiskov uprizarjamo ŠP. Ko poslušam o dogodkih po drugi svetovni vojni, kakšne grozote. In samo želim si, da bi znali ohraniti ta pasijon tako lep in čist, da ne bi nekoč postal neka pustna povorka, ampak da bi nas to besedilo vedno znova bogatilo, da bomo pravični in dobri. Namreč vedno sem in bom zagovarjal tezo, da ŠP nikdar ne sme prinesti dobička, če pa ga, mora biti dobiček usmerjen ljudem v stiski. Tisti, ki ste sodelovali v ŠP 2009, veste, da smo s posebnim darom pomagali Pedru Opeki oziroma lačnim otrokom na Madagaskarju. Ko sem danes Petra poprosil za kakšno misel, ko bom takole nemočen stal pred vami, mi je takole odpisal: »Dragi Borut! Danes se podajam na pot na sosedni otok La Reunion prosit pomoč za naše tisočev otrok in njihovih družin! Tebi želim veliko inspiracijo, ko boš govoril o tvojem izkustvu kot režiser Škofjeloškega pasijona. Imam popolno zaupanje v tvojo duhovno moč in da boš imel besede, ki bodo segle do srca tistim, ki te bodo poslušali. Ko človek govori zaradi ljubezni in resnice, ima vedno v srcu besede, ki jih potrebuje. To je navdih in pomoč Svetega Duha, ki jo daje vsem tistim, ki sejejo Jezusovo ljubezen, bratstvo, resnico in upanje deliti darove in bogastvo, ki ga nam je dal Stvarnik vsem in za vse! Če hočemo biti pravi ljudje moramo znati deliti z tistimi, ki nimajo skoraj nič. To je naravna etika. Če to dojamemo s srcem in z dušo, potem postane že milost, dar božji, ki je vir veselja za vsakega, ki se trudi ustvariti bratski in pravičnejši svet. Vsem tistim, ki so darovali za naše revno ljudstvo iz smetišča, pa iskrena zahvala. Vsaka pomoč, kije dana z ljubeznijo in spoštovanjem je zapisana v večnosti. 273 Priloga 18/1 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Dobrota in znati deliti je vrh spoznanja, da je Bog ljubezen. Vsi pa vemo, da so vsi otroci na svetu Jezusu najboj priljubljeni. Hvala vsem dobrim ljudem,ki se ne naveličajo pomagati, ker za njih ni to navada, ampak glavni del naše vere v Boga Ljubezni. Ne moremo ljubiti Boga, če ne ljubimo svojega bližnjega! Dragi Borut, ti želim že v naprej Vesel Božič. Jezus vsako leto prenavlja naše srce in našo dušo,da se borimo naprej za resnico, ki nas bo edina osvobodila. Enako vse dobro v novem letu 2017 in želim veliko zdravja in še posebno Božjega blagoslova! Pedro Opeka NB/ Prijatelji se tikajo. Hvala ti! In za konec. Škofjeloški pasijon ne sme postati tržna znamka ali predmet trgovanja, ampak mora ostati Slovenska krščanska duhovna mana ali če hočete neke vrste gledališka molitev, preko katere bomo našli komunikacijo z Njim! Še enkrat hvala vsem, s katerimi sem lahko sodeloval, hvala vodjem projektov in vsem podpornikom in samo upam lahko, da sem častno in vredno opravil svoje delo. Hvala! Nagovor režiserja Milana Goloba pri zahvalni sveti maši Moja predhodnika sta povedala vse najbistvenejše, a hkrati bodo vedno obstajale pasijonske zgodbe, ki morajo biti še povedane. Zdi se, da je ŠP z vpisom na UNESCOv reprezentativni seznam postal tudi globalni fenomen. Včeraj, ko sem še enkrat vabil na današnjo mašo, sem bil v stiku tudi z argentinskim Slovencem Markosom Finkom, pevcem, ki je v uprizoritvi ŠP 2015 pel vlogo kralja Davida. Še enkrat sem se mu zahvalil, da je bil pasijonec in ob tem omenil njegovo razpetost med Argentino in Evropo. S tem, ko potuje po svetu, na nek simbolni način z njim potuje tudi pasijon. Tako kot potuje košček pasijona z vsakim izmed nas, ki smo ga intenzivno doživeli in ustvarjali. Prav res, Škofjeloški pasijon je šel po svetu, še preden je bil vpisan na UNESCOv reprezentativni seznam. Seveda je pasijon tudi institucionalna zgodba. Ob vsakokratni uprizoritvi je potrebno zagnati veljake na Občini, pa tiste na državni ravni, potrebno je poklicati in organizirati vodje pasijonskih skupin, konjenike, društva in nenazadnje ogromno posameznikov - pasijoncev. Ampak nikoli ne smemo pozabiti, da je pasijon predvsem osebna zgodba vsakega posameznika. Pasijonska zgodba je 274 Priloga 18/2 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 miriada zgodb. Vsakdo prinese v pasijon svojo zgodbo, ki jo v pasijonu oplemeniti, in ki jo pasijon oplemeniti. Kdor je sodeloval pri pasijonu, je prisostvoval pri nečem velikem. Čas naših življenj je zelo kratko odmerjen in če sem se kaj naučil pri pasijonu, je predvsem to, da nas presega. Zgodba, ki jo pripoveduje, je zgodba odrešenja, zgodba odpuščanja, zgodba človekovega vzdigovanja. To so te osebne zgodbe, ki bivajo v vsakem izmed nas in katere skozi vsak pasijon posebej, na novo odkrivamo in rafiniramo v sebi. Dano nam je, da lahko živimo to čudovito stvar, ki je del naše tradicije, naše kulture, našega zavedanja. Vam, prebivalcem Loškega gospostva, nemara še toliko bolj, saj vam je bil Škofjeloški pasijon položen že v zibelko. Še enkrat se vam moram zahvaliti, ker ste me kot nekoga, ki ni iz teh krajev, tako lepo sprejeli in predvsem, da ste mi omogočili, da smo skupaj delili zgodbo Kristusovega vstajenja in jo posredovali bližnjim ter daljnim. Verjamem, da ste tudi vi hvaležni, da ste lahko prisostvovali na pasijonu ali na pasijonih, ker mnogi izmed vas ste pasijonski povratniki. Upam, da boste še naprej ustvarjali pasijon, vsakdo po svojih močeh: v mislih, besedah in dejanjih. Kajti samo če bomo v sebi ohranjali živ pasijonski plamen, bomo pasijonsko zgodbo prenašali naprej. Sporočilo pasijona pa je čisto, je nekaj, kar moramo ohraniti. Hvala lepa. Hiacinta Klemenčič. Foto: Aleksander Igličar Mlja Stopar. Foto: Aleksander Igličar Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Prošnje pasijoncev pri zahvalni sveti maši Alojz Bogataj (vloga Kristusa v prizoru Gospodova večerja): Gospod Jezus Kristus, obračam se na ta pravega Nazarečana, z veliko hvaležnostjo v srcu se spominjam vseh preteklih uprizoritev ŠP, ko smo se vsi nastopajoči in ostali sodelujoči, pa tudi navdušeni gledalci, družili, delali, igrali in gradili med seboj lepe odnose. Na Jezusa pa se obračam z eno veliko prošnjo, da bi ta pasijonski duh lahko še dolgo ostajal med nami in v prihodnjih naših rodovih. To te prosim Gospod. Rok Klemenčič (vloga Kristusa v prizoru Krvavi pot): Gospod, zbrali smo se na sotočju obeh Sor, iz bližnje in daljne okolice Škofje Loke, da bi obudili večstoletni ŠP. Bili smo si različni, a z istim ciljem. Daj, da bi tudi v prihodnje znali in zmogli z žarom, pa čeprav različni, stopiti skupaj v širšem slovenskem prostoru, za skupno dobro in tudi tebi v čast in ponos. Andreja Megušar (sodelovala pri pripravi besedila za vpis ŠP na UNESCOv Reprezentativni seznam 2013): Gospod, naš edini Bog, v pasijonu smo s tabo prehodili pot od sodne palače do gore Kalvarije. Na tej poti vedno znova premišljujemo svojo življenjsko pot, na kateri se tudi mi srečujemo s Simonom, Veroniko; se pravi s stiskami, žalostjo, veseljem in tudi nemočjo. Vedno znova nam kažeš, da moramo svojo življenjsko pot sprejemati v zaupanju. Prosim te, daj nam poguma, da bomo v našem vsakdanjem življenju rekli: »Zgodi se tvoja volja«. Kitka Koprivnikar (sodelavka v pasijonski pisarni 2015): Jezus, šel si na križ in postal za nas vir večnega življenja. Odpri naša srca, nas medsebojno poveži in nam podari moč, da bomo z zaupanjem nosili svoj križ, kot ti po tvoji poti. Hiacinta Klemenčič (vloga angela v prizoru Krvavi pot): Gospod, daj nam pogum, da bomo premagali vse svoje strahove in ti še naprej z veseljem sledili. Mija Stopar (vloga pogubljene duše v prizoru Pekel): Dobri Gospod, toliko čudovitih darov si nam namenil. Prosimo te za našo kapucinsko cerkev in za naše brate kapucine; skozi stoletja so ohranjali tvoj dar po očetu Romualdu. Prosim te, pomagaj bratom kapucinom, da bodo zmogli svoje darove tudi v prihodnjih uprizoritvah ŠP razdajati v popolni nesebičnosti in ljubezni. 276 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Nagovor Aleksandra Igličarja pri zahvalni sveti maši Drage pasijonke in pasijonci. Najprej želim podati odmev na Borutove besede, v katerih je omenil Pedra Opeko. Na zasedanju Medvladnega odbora v Adis Abebi smo srečali gospoda iz Madagaskarja in ga seveda vprašali, če pozna Pedra Opeko. Na naše presenečenje ga je poznal in dal sem mu podobico loške kapucinske cerkve, ki sem jo imel s seboj in je bila pripravljena ob zlati maši patra Roberta Podgorška, in ga prosil, naj jo izroči Pedru Opeki. Režiser Milan je v svojem nagovoru omenil Markosa Finka, argentinskega Slovenca, svetovno znanega opernega pevca, kije v uprizoritvi ŠP 2015 pel vlogo Davida. Naj ob tem dodam, da je v Buenos Airesu 8. decembra 2016 v časopisu Zedinjena Slovenija izšla novica, da je ŠP vpisan na UNESCOv Reprezentativni seznam. Neverjetno je, kako se te stvari povezujejo in prepletajo. Jernej je že omenil, da smo ob koncu naše misije v Etiopiji, v petek in soboto, poromali v Lalibelo. Lalibela je največje etiopsko romarsko središče. Toliko kot nam pomenijo Brezje, Etiopcem pomeni Lalibela. Večina Etiopcev je ortodoksnih kristjanov, pripadnikov starodavne koptske cerkve. V zahvalo za vpis in za spomin smo iz Lalibele prinesli posvetilni križ, ki je simbol kralja Lalibele, po katerem se imenuje ta romarski kraj. Na vrhu križa je na vsaki strani po šest manjših konic, simbol dvanajstih apostolov. Na vrhu je trostrani križ kot znamenje svete trojice. Znotraj je veliki latinski križ, simbol vere, ki ga podpirajo glave štirih labodov, kot simboli kraljeve oblasti. Procesijski križ je prijatelj Jože Štalec nasadil na leseno palico Poncija Pilata iz uprizoritve ŠP leta 1999. Pilat namreč v prizoru Glej človek prelomi palico in s tem simbolno izreče sodbo nad Kristusom. Leta 1999 sem bil nosačtega prizora, ki so ga pripravili Retečani, in sem vprašal, če se palica lahko pobere. Dejali so, kar poberi, saj bo tako ali tako šlo stran. Po prihodu iz Etiopije se mi je porodila misel, da posvetilni križ iz Lalibele povežem s prvo uprizoritvijo ŠP v sodobnem času. Izročam ga patru Jožkotu, gvardijanu loških kapucinov, v zahvalo za njihovo duhovno dediščino in tristoletno skrb za Škofjeloški pasijon ter spodbudo za naprej. Za njihov muzej izročam tudi uradno publikacijo zasedanja UNESCA v Adis Abebi. In hvala tudi vsem vam, dragi pasijonci. Veliko je bilo danes že povedanega o pomenu vpisa ŠP Vpis na UNESCOvo nesnovno kulturno dediščino. Želim pa poudariti, da je pri vpisu velik poudarek namenjen široki vključenosti množice pasijoncev in vseh tistih, ki stojijo v ozadju. Vloga za ŠP je podprlo 38 različnih društev in organizacij, od gasilskih društev, občin, konjenikov, pevskih društev, osnovnih šol ... Pri prvi vlogi teh podpor ni bilo tako veliko, pri drugi vlogi pa so pričali o dejanski vpetosti ŠP v naš kraj. Mnogi so danes že izrekli svojo prošnjo, da bomo, da boste tradicijo in vrednote Škofjeloškega pasijona prenašali naslednjim rodovom. Hvala lepa vsem vam tudi za molitve. Pred našim odhodom v Etiopijo sem brata Jožka prosil, naj vas tukaj v kapucinski cerkvi povabi k molitvi in dobrim mislim. Bili smo uslišani. Hvala lepa. 277 Priloga 10 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 Zahvala in blagoslov br. Jožka Smukavca pri zahvalni sveti maši Tako, predragi pasijonci, počasi stvari zorijo, vidite tudi vpis Škofjeloškega pasijona je zorel kar nekaj časa. Tudi mi počasi zorimo, da bi se zgodilo to, da bi si res pustili doživeti to Božjo zgodbo. In v zahvalo, da smo jo in da jo lahko živimo, tako zares, bomo sedaj skupaj zapeli našo drago zahvalno pesem Bogu. Na koncu zahvalne svete maše bomo prejeli še blagoslov. Podelil ga bom s procesijskim križem iz Lalibele. Po blagoslovu pa res vabim prav vse pasijonce in vse, ki smo tukaj zbrani, da pridete v jedilnico našega samostana. Dobri ljudje so skuhali malo čaja, pa kuhančka, pa kaj za v usta, da se bomo naužili prostorov, v katerih je pater Romuald zapisal pasijon. Tako kot je rekel Borut, dotaknimo se ga, da res zaživimo to živo zgodbo Jezusa, ki tako čudovito prihaja k nam in tako čudovito živi v nas in za nas. Pa izrekli si bomo tudi želje, da bomo lepo praznovali Božič in pričakali našega brata Jezusa. Blagoslovi, vodi in varuje naj vas, vse pasijonce, vse, ki so nastopali, vse, ki so nas podprli. Bog blagoslovi tudi našo Občino in vse, ki na njej delajo. Bog blagoslovi vsakega krajana in krajanko. Bog blagoslovi vsakega Zemljana in zemljanko. Pridi Bog s svojim blagoslovom. Bog oče in Sin in Sveti duh. Amen. 278 Jernej Tavčar ETIOPSKA ZGODBA »Jernej, poslušaj. Ali imaš konec novembra in v začetku decembra kaj časa?«, se je iz mobilnega telefona zaslišal glas škofjeloškega župana, mojega neposredno predpostavljenega. Zdelo se mi je, da je govoril iz avta. »Se oproščam, sem ravno na enem predavanju«, sem nekoliko presenečeno potihoma odgovarjal v telefon. »Bi šel v Etiopijo, na zasedanje UNESCA?«. »Ja, bi...«, sem malček oklevajoče pritrdil. »Ok, se domenimo kasneje, lep pozdrav.« Afrika, Etiopija, UNESCO, Škofjeloški pasijon ... Da boste bolje razumeli vso tole pojmovno zmedo, kako, zakaj Etiopija? V etiopski prestolnici Adis Abebi je namreč med 28. novembrom in 2. decembrom 2016 potekalo 11. zasedanje UNESCOvega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Škofjeloškemu pasijonu pa je na poti vpisa na ta prestižni Seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCa stal le še nekakšen tehnični oziroma »proceduralni« zadržek. Čutili smo, da smo zdaj že zelo blizu cilju in da moramo tokrat odigrati do konca. To je okno priložnosti, ki ga moramo izkoristiti. Zdaj ali nikoli. Sploh, ker so tokrat tudi vse pristojne službe na državni ravni odreagirale odločno, pravočasno, strokovno in koordinirano. Napočil je čas za etiopsko misijo. In tu se vrnemo na sam začetek našega sestavka, kjer je župan Miha Ješe skupaj s pristojnimi službami Ministrstva za kulturo sestavljal moštvo za to afriško misijo. Ekipo, ki bo držala skupaj in delala za stvar. In tudi opravila nalogo. Slednjega nismo mogli obljubiti, za vse ostalo smo prisegli, da gremo do konca. Toliko smo se že (s)poznali. Mag. Jože Štukl je spisal glavnino vsebinskega dela nominacije že pri prvi prijavi, v drugo je bil že povsem suveren. Zadnji dve leti si je uspešno nabiral tudi mednarodno europassionsko kilometrino. Mag. Aleksander Igličar je konstantno ohranjal in krepil pasijonsko kondicijo. Na lastne oči je videl pasijone v Oberam-mergau, St. Margaretnu in Horicah na Šumave. Udeležil se je že 9. Medvladnega odbora UNESCA leta 2014 v Parizu in je začutil posebno atmosfero in energijo takšnega velikega mednarodnega dogodka. Sam sem pripravil in skoordiniral for- 279 PASIJONSKI DONESKI 2017 12 malni del prijave. Aja, in tudi nastopal sem v prvih dveh uprizoritvah Marjanovega pasijona. No, uradna vodja slovenske delegacije je bila gospa Magdalena Tovornik. Gospa Tovornik je bila nekdanja županja Maribora v prelomnih časih osamosvajanja. V letih 2002 do 2006 je bila veleposlanica Republike Slovenije v Franciji in veleposlanica pri UNESCu v Parizu. V zadnjih letih se je kot predstavnica mednarodnega združenja folklornih skupin (CIOFF) pri UNESCO redno udeleževala zasedanj Medvladnega odbora. Z eno besedo, gospa Magdalena je prekaljena diplomatka, ki jo poleg obvladovanja profesionalnih diplomatskih veščin in manir krasijo tudi izjemna energija, temperamentna komunikativnost in izbrušena intuicija. Pravzaprav dobra kombinacija. Naša skupna naloga je bila, da na zasedanju UNESCOvega medvladnega odbora v etiopski prestolnici zagotovimo vpis Škofjeloškega pasijona na tako želeni UNESCOv sezam. Kot prvi slovenski vpis. Pika. Čeravno naj bi po opozorilih našega zunanjega ministrstva v tej deželi zaradi nedavnih socialnih nemirov vladale izredne, domala vojne razmere ... TAKO DALEČ... Etiopija torej. Kaj sem vedel o tej veliki afriški državi? Ne prav dosti. V moji mentalni podobi je to velika rjavo obarvana vzhodnoafriška država tik nad ekvatorjem s starega Interevropinega stenskega zemljevida v domači dnevni sobi. Od tistih časov se je od nje v krvavi državljanski vojni odcepila Eritreja. Spominjam se strašne lakote sredi 80-tih let, ki je leta 1985 sprožila veliki humanitarni koncert Live Aid, spomnim se jugoslovanske prodaje orožja tej obubožani afriški državi in naslovnice Mladine na kateri so oficirji Jugoslovanske armade skupaj z etiopskimi brati v orožju streljali afriške živali... V spominu mi je ostala ena od epizod stripa Corta Malteseja »Etiopci«, Patti Smith pa je sredi sedemdesetih izdala ploščo Radio Ethiopia. Očarale so me fascinantne podobe starih cerkva, vsekanih v živo skalo in žareče očesce žive magme vulkana Erta Ale sredi danakilske puščave... Conference Room 1 November -02 December 2016 03:00-17:30 11™ SESSION OF THE UNESCO INTERGOVERNMENTAL COMMITTEE FOR THE SAFEGUARDING OF THE INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE 11. zasedanje UNESCOvega Medvladnega odbora za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, Center Združenih narodov, Adis Abeba, Etiopija. Foto: Jože Štukl Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA Spomnil sem se fašistične okupacije Etiopije, pogumnega upora Etiopcev in slovenskih primorskih fantov, ki jih je kot italijanske vojake potegnilo v ta nori prolog druge svetovne vojne. Spomnil sem se lika in dela velikega cesarja Haile Selassija -»Cara Afrike i Azije«, kot je prepevala sarajevska skupina Zabranjeno pušenje, Rasta-farijancev. In Etiopije kot domovine vrhunske marihuane in prave kave. Spomnil sem se tudi Legatovega Tončka, ki je v opravi afriškega carja epsko potegnil Bohinjce. In nekaj viž etiopskega jazza, ki sem ga nazadnje slišal v enem od Jarmuschovih filmov. Kaj ima torej takšna država lahko skupnega s Škofjeloškim pasijonom? Ja, pa-sijon vendar! TAKO BLIZU ... Kak dan pred našim odhodom me je poklicala Hiacinta iz Sotočja. Rekel sem ji, da gremo že naslednji dan v Afriko, v Etiopijo... »A v Etiopijo greš? A greš s Seskom in Radiom Ognjišče?« Hiacinta je ravno poslušala radio, na katerem so poslušalcem povedali, da gre njihova radijska ekipa le kak dan pred nami na humanitarni obisk v nek etiopski misij on, ki ga vodi slovenski misijonar. Kako zaboga od 200 držav na svetu najdejo ravno etiopski misijon? Seveda smo se nato v dneh naše poti prelevili v sila pozorne poslušalce Radia Ognjišče. Po priporočilu gospe Magdalene smo si v Adis Abebi tudi rezervirali hotel. Hotel Jupiter se je nahajal v mestnem predelu Cazanchise, Marshal Tito Road. Na Ulici Maršala Tita! Kako daleč, kako blizu... Tri pisane pojave, polne iskrenega optimizma, smo z letom v Frankfurt začenjali svojo afriško avanturo. To smo zares začutili, ko smo se na velikanskem frankfurtskem letališču vkrcali v velik trup letala Ethiopian Airlines in tiho zapluli na nočni let v Afriko ... Ko sem se prebudil iz dremeža, je na ekranu, kjer smo spremljali trajektorij leta, kazalo le še dobre pol ure do pristanka v Adis Abebi. V Afriki. Vznemirjenje seje znova povečalo... NA AFRIŠKIH TLEH smo pristali nadvse gladko, tamkajšnje letališče je bila velika generična funk-cionalistična zgradba, ki bi lahko stala praktično kjerkoli. A najprej smo morali dobiti vstopne vize. Hitro smo doumeli že pozabljeno resnico, da je striktno spoštovanje birokratske procedure mati uspeha, da je potrpljenje Božja mast in si naravnal uro na afriški čas, ki kaže dve uri pred našim, a teče nekoliko počasneje... 281 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Adis Abeba, Etiopija. Foto: Jože Štukl Skozi okna hotelskega kombija se nam je odstiral pogled na običajen dan v življenju ene od vrvečih prestolnic tretjega sveta. Pretresel me je rahel kulturni šok... Veseli smo bili srečanja z gospo Magdaleno, ki nam je brž obnovila svojo noro popotniško avanturo, ki jo je sprožil štrajk zaposlenih v Lufthansi. Po kratkem dremežu smo si uredili akreditacije in obnovili lekcijo, da čas v Afriki res teče počasneje. Jože pa je brž dobil še dodatno, ki zapoveduje, da so oborožena »vojna lica« izjemno pomembni faktorji, sploh če varujejo objekte posebnega pomena in če se nekoliko nerodno motaš naokoli z velikim fotoaparatom. Ugotovili smo tudi, da bodo v dneh konference različna varnostna preverjanja naša stalnica ... Akreditacijo nam je odpirala pot na območje kompleksa Gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko (ECACC), v katerem je potekalo zasedanje medvladnega odbora UNESCA. Kontrast s svetom izza visoke ograje ne bi mogel biti večji. To je bilo lepo urejeno, strogo varovano območje, kjer so poslovne stavbe rasle sredi skrbno negovanih zelenic. Tudi osrednja konferenčna dvorana je bila nekakšna pomanjšana dvojčica one na East Riverju v New Yorku. 282 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA Na poti med hotelom in konferenčnim centrom smo se neposredno soočili z realnim življenjem tam zunaj. Očitne socialne razlike so se nam prvi dan zdele še posebej ostre in boleče. Preganjal sem nelagodne pomisleke, ki so me obdajali zavoljo očitne segregacije in se prepustil čarom poteka formalne procedure, ki me je privlačila in odbijala obenem ... Magdalena in Sandi sta mi odstirala skrivnosti multilateralne konferenčne dinamike, sam pa sem si s precejšnjim zanimanjem ogledoval vso pestrost pro-vinienc posameznih delegacij. Sedeli smo med delegacijo Singapurja in Španije. Punce pa so bile prijazne in urejene od glave do vrtoglavih pet. Kot one v Almo-dovarjevih filmih ... Drugi dan konference so posamezne države nadaljevale s predstavljanjem no-miniranih predlogov. Stvari so se odvijale rutinirano, povsem po planu, zato smo naše zastopstvo prepustili Magdaleni, sami pa smo se odpravili na ekskurzijo v etiopski nacionalni arhiv in knjižnico. Občudovali smo veliko stensko fresko, ki je krasila steno čitalnice in je prikazovala italijansko okupacijo Etiopije. S Sandijem sva na knjižnih policah nato izbrskala biografijo Haile Selassija. Ker so naju uslužbenci knjižnice nekoliko mrko gledali, sva jim brž pokazala fotografije, na katerih naš veliki (de)beli JBT in njihov mali suhi črni HS na Bledu skupaj prijateljsko srkata pijačo in kadita fine (Fidelo-ve) cigare ... »Kaj težite, mar ne vidite zadovoljnih tovarišev. Mar ne razumete, da smo si (bili) skoraj (kot) bratje.« Iz enega višjih nadstropij nacionalne knjižnice sem uzrl obelisk, na vrhu katerega je v opoldanskem afriškem soncu žarela rdeča zvezda. Nostalgiji kar ni bilo videti konca, zato sem Jožeta prosil, da me je fotografiral pred poprsjem ljubljenega cesarja. Vrnili smo se v konferenčno središče. Gospa Magdalena je povedala, da se medtem ni zgodilo nič dramatičnega, da pa vztrajno lobira pri državah članicah Medvladnega odbora. Nekaj časa smo še prisostvovali zasedanju, potem pa smo se poslovili in se vrnili v hotel, kjer smo bili domenjeni z Lizo. Liza je Slovenka, doktorica socialne antropologije, ki tu v Adis Abebi živi že vrsto let in sedaj dela za neko mednarodno podjetje, ki se ukvarja z zagotavljanjem oskrbe s pitno vodo. Takoj smo se prepoznali, Liza je svetlo, visokoraslo dekle, ki pa ima v sebi že precej afriškega, razume in govori etiopsko, tako da tudi domačini hitro vedo, da z njo ni šale. Zlezli smo v njen veliki terenec, ki je tiste vrste kot ga uporabljajo sile OZN na nevarnih misijah. Pogledala nas je, in ker smo se ji gotovo zdeli nekoliko zbegani, je rekla, alo fantje, a ste kaj lačni. Peljala vas bom v mojo omiljeno restavracijo, ki pa ni etiopska, pač pa jemenska. Zapeljali smo se v neko odročno mestno četrt, kamor bi nas bilo same strah vstopiti. Liza je suvereno 283 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 pozdravila personal in nas povprašala, kako lačni in izbirčni smo. Delali smo se pogumne in se ji popolnoma prepustili. Začeli smo z juho, v katero smo vlivali čili in limonin sok. Sledile so predjedi iz jajčevcev in čičerike, za glavno jed smo z ostrimi in vročimi piščančjimi in govejimi omakami polnili okusne lepinje. Ti Jemenci so mi postregli z morda najboljšim sadnim sokom, ki sem ga kdaj pil v življenju - pekoči energetski napitek iz limone in ingverja. Siti kot puške smo pomahali Jemencem v slovo in se odpravili na pivo v glasbeni klub. Žive glasbe ta dan ni bilo, smo se pa prav fino pohecali. Liza nas je bodrila in vztrajno razbijala naše strahove in predsodke o Afriki. Odprtih ust smo poslušali njene dogodivščine, ki niso bile vselej prijetne. Pripovedovala je o njenem preteklem antropološkem terenu, sedanjem delu, pa tudi o terorističnem napadu, ki ga je k sreči in po sreči preživela v Burkini Faso. Odkrivala nam je specifike Etiopije - afriške Švice - povedala, da je bil včerajšnji dež precej nenavaden za ta letni čas. Mi smo jo prepričevali, da je bil to blagoslov ob našem prihodu. Njeno dolgoživo in intenzivno ljubezensko razmerje s Črnim kontinentom je zakrivila pisateljica Sonja Porle in njena knjiga »Črni angel varuh moj«. Pisateljica sedaj živi v Loki. Vprašali smo jo za pot v Lalibelo in naredili še krog po nočni prestolnici, ki nam je postajala vse manj tuja. Peljali smo se mimo mestnega predela, poimenovanega Jugo, in že smo bili spet na našem planetu, pardon, pri našem hotelu Jupiter. Lizi smo se zahvalili za čudovit večer in se poslovili. Po krepčilnem zajtrku smo se po Ulici Maršala Tita odpravili v hotel Hilton, kjer smo v predstavništvu Ethiopian Airlines kupili letalske karte za Lalibelo. Veselo novico o skorajšnji odpravi v Lalibelo smo zaupali Magdaleni in vsem okoli nas, ki so nas bili voljni poslušati. Magdalena je povedala, da stvari potekajo gladko, po predvideni časovnici, in da bomo najverjetneje na vrsti v četrtek. Juhu, smo si rekli in pohiteli v kombi, ki nas je odpeljal do etiopskega nacionalnega muzeja, kjer smo si ogledali njihovo bogato paleontološko zbirko s fosili različnih živali iz pradavnine. Videli smo rekonstrukcijo ohranjenih kosti skeleta Lucy (Australopithecus afarensis), ki so ga leta 1974 našli pri vasi Hadar. Ogledali smo si tudi etnološko zbirko, ki je predstavljala izjemno raznolikost etnološkega bogastva Etiopije, velike afriške dežele, (nekdaj) razpete med Rdečim morjem, Etiopskim višavjem in robovi puščavskega sveta... Na ekskurziji smo se srečali z dvema nadvse prijetnima dekletoma iz sosednje Hrvaške. Tamara Nikolič Derič je kustosinja iz rovinjskega ekomuzeja »Batana«, Mirela Hrovatin pa je strokovna svetovalka iz hrvaškega Ministrstva za kulturo. Punci obvladata svoj posel, zato nas ne sme čuditi, da imajo Hrvati na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU vpisanih že kar 13 284 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA enot. Spoznali smo, da se naši sosedje resnično profesionalno lotevajo tovrstnih zadev. Nato smo obiskali univerzo v Adis Abebi, kjer hranijo izjemno etnološko zbirko, ogledali pa smo si tudi rezidenco Haile Selassija. V eni od razkošnih kraljevih soban sem zapazil tudi modelček ladjice, ki jo je etiopskemu cesarju poklonil naš maršal Josip Broz Tito. Tudi razkošje, ki sta mu prijatelja tako rada podlegala, je bilo nadvse primerljivo. Pogledal sem skozi okno, bilo je skoraj kot na Brionih. Le tropa zeber nisem videl nikjer. Ko smo se vračali v konferenčno središče, je bilo povsod okrog cerkva v prestolnici in na bližnjih ulicah čutiti slovesno vzdušje, ljudje so slavili pomemben etiopski cerkveni praznik. , i i i■v i v 11 ■ i . j v , , , Vrnili smo se v konferenčno dvo- Aleksander Igličar, Jože Stukl in Jernej Tavčar pred vhodom v . , Narodni muzej, Adis Abeba, Etiopija. Foto arhiv: Jože Stukl rano in Ma§dalena nam ie medtem ze odpravila sleherno upanje, da bi naš predlog obravnavali še danes. Jutri zjutraj, v četrtek, pa bomo zagotovo na vrsti med prvimi... Odšli smo na pozno kosilo in si privoščili svojo prvo indžero. S hotelskega vrta nas je v notranjost hotela pregnal hlad, ki je po sončnem zahodu zavel iz okoliškega višavja... ETIOPSKI PASI JON Četrtek. Četrtek, 1. decembra 2017, to bi moral biti naš dan D, naš dan zmage. Skrbno smo se očedili in si nadeli pražnjo opravo. Celo jaz sem oblekel srajco in suknjič. Bili smo videti fini, prav gosposki. Menim, da smo se pri zajtrku dopadli tudi Magdaleni, ki je bila ta dan še bolj doterana. Opremili smo se s pasijonskimi praporji. S seboj smo vzeli tudi pasijonska darilca in zakorakali na slavnostni defile proti konferenčnemu centru. Suvereno smo zavzeli svoje pozicije za omizjem in naši sosedi so brž razumeli, da bo danes šlo zares. Z Magdaleno smo mirno pilili taktiko in se pripravili na ustaljeno proceduro. Na omizje smo razvili pasijonske zastave. 285 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Sprva so stvari potekale povsem gladko, domala rutinsko. Navdušeno smo ploskali sprejetim nominacijam, z očmi smo nekoliko zavijali le pri predolgih govo-rancah, čestitkah in utemeljitvah ... Potem pa je udarilo. Sprva nismo niti dobro dojeli situacije. Na vrsti je bila obravnava predloga romunskih velikonočnih procesij. Presneto blizu pasijona. Še huje je bilo, da je bil zadržek ocenjevalne skupine podoben kot pri našem. Poprejšnji optimizem je vse bolj prekrival strah. Negotovost je narasla do plafona. Vse skupaj je bilo kot vožnja na vlaku smrti. In naš pasijonski rolerkouster je bil na poti v pekel. Sam sem se že videl, kako vnovič, že tretjič zapored, mukotrpno sestavljamo pasijonsko nominacijo. Že sem nas videl, kako se vsi trije potolčeni vračamo v Loko pred župana in mu raportiramo, »Sori, zaj... smo«. Videl sem ministrske službe, kako zmajujejo z glavo in pravijo, pustimo post, čas je za pust in ptujske Korante, kako si ob divjem norenju in zvonenju nadevajo UNESCOvo nacionalno prvenstvo ... Za trenutek je podvomila tudi Magdalena, Jože pa je že začel pospravljati pa-sijonske zastave. Sam sem s fotoaparatom kot uročen snemal celoten potek sprejemanja predloga. Nekajkrat so se mi zavoljo silne vznemirjenosti zatresle roke. Morda še najbolj tisti trenutek, ko je predsedujoči predstavnik Etiopije naposled končno udaril s predsedniškim kladivcem in izgovoril težko pričakovano besedo ADOPTED! Značilna pokrajina, La libela, Etiopija. Foto: Jože Štukl 286 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA Sledilo je nepopisno olajšanje in v nadaljevanju je kamera v mojih rokah beležila nepozabne občutke sreče in veselja, prve stiske rok, čestitke, objeme in poljube, besede zahvale gospe Magdalene Tovornik in Aleksandra Igličarja. Čestitali in trepljali so nas predstavniki številnih držav, nacij in ras, veselju kar ni bilo videti konca. Moral sem odložiti kamero, da sem veselo novico lahko sporočil našemu županu. Veselo sporočilo je zletelo kot natančno namerjena podaja, saj ga je novica vzradostila ravno na poti na sejo občinskega sveta. Tam jo je brž oznanil mestu in svetu in skupaj z loškimi svetniki so nazdravili zgodovinskemu dosežku. Praznično slavje se je tako začelo že pred Miklavževim večerom. Vročo novico smo poslali tudi novinarjem slovenskih medijev, ki so svetu nemudoma začeli razširjati veselo oznanilo. Bili smo veseli in utrujeni hkrati, pravzaprav veselo utrujeni, saj poznate tisti radostni občutek zmagoslavja po težki tekmi. Počasi se je v nas začela naseljevati zavest, da smo dobro sklenili našo misijo. Da, opravili smo nekaj dobrega. Z Magdaleno smo se lahko samo strinjali, da je bilo to mogoče le zato, ker smo zaupano nam nalogo oddelali skupaj, profesionalno, pogumno in pozitivno. LA LA LALIBELA A zjutraj je bil že nov dan. Hitro smo pospravili sobe, spakirali prtljago, oblekli ležerno terensko opravo in si oprtali le osebno prtljago. Po krepkem zajtrku smo se poslovili od naše Magdalene. Hvala, gospa Magdalena, hvala vam za vse, bili smo zares dobra in zanimiva ekipa. Zaželela nam je vse dobro. Na našem nadaljnjem popotovanju in tudi sicer v življenju... Juhu Lalibela, zdaj naj bi se naša prava afriška avantura šele začenjala. Lalibela je pomemben romarski kraj v pokrajini Amhara v severni Etiopiji. Tam se na goratem območju, na nadmorski višini okrog 2.500 m nahaja skupina monolitnih (v skalo vrezanih) romarskih cerkva etiopske pravoslavne cerkve. Cerkve datirajo v 12. in 13. stoletje, ko je po muslimanskem zavzetju Jeruzalema leta 1187 tedanji etiopski kralj Gebre Mesqel Lalibela dal zgraditi Novi Jeruzalem. Novo Sveto deželo, sveti kraj etiopskih kristjanov.1 Po dobri uri smo pristali na majhnem puščavskem letališču. Sredi ničesar. Začutili smo moč afriškega sonca. Na parkirišču nas je že čakal naš vodič Mulugueta z voznikom, ki sta nas skupaj s še dvema francoskima turistoma naložila v kombi za Lalibelo. Kombi je mlel navkreber po nekakšni prašni polpuščavski ovinkasti sestri ceste, ki pelje na Sorico. Prišli smo na planotast svet, tu gori je bila Lalibela in naš afriški motel. 1 https://en.wildpedia.org/wild/Lalibela 287 PASIJONSKI DONESKI 2017112 Etiopski vodič Mulugueta Fetaw v hotelski sobi v Lalibeli zapisuje besedilo pesmi Sora, Som. Foto: Jože Štukl Mulugueta nam je razložil, da moramo počakati do treh, ko romarsko središče odpro tudi za turiste. Pred tem je namenjen izključno obredom, molitvi in meditaciji romarjev. Med sproščenim pomenkovanjem je Sandi prosil Mulugueto, naj nam zapoje kakšno značilno etiopsko pesem. Mulugueta mu je ustregel in začel peti pesem z naslovom in refrenom Sora, Sora, ki govori o lepi, idilični pokrajini tam daleč za gorami. Sora, Sora, to je to, smo mu vneto pritrjevali tudi mi. To je vendar naša prelepa dežela za devetimi gorami in vodami, s tem imenom! Napev nas je dobesedno uročil, tako da smo si ga nezavedno popevali še vse ostale dni... Sora, Sora! Mulugueta je nato poklical tuk-tuk, ki nas je odpeljal do vhoda na sveti kraj. Vstopili smo v prvo od cerkva. Nato je sledila druga in naslednja... Tamkajšnja pokrajina in svetišča, vklesana v rdeče-rjavo vulkansko kamnino, nekoliko spominjajo na jordansko Petro ali skalnato trdnjavo Sigiriya na Šri Lanki. Vendar je Lali-libela za razliko od Petre, ki je dandanes le še - sicer fascinatno - zapuščeno mesto duhov, prepuščeno množicam turistov, kraj živega duha, poln čuječih romarjev, ki molijo in meditirajo. Milostni kraj pristnega obredja sredi v skale vrezanih te-kstur, reliefov in svetih podob, kadila, sveč, igre svetlobe, ki s sončnimi žarki sije skozi majhne okenske line. Pred sleherno cerkvijo se sezuješ in bosonog vstopiš v skrivnosti temni prostor. 288 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA Zgodba Lalibele je zgodba (Novega) Jeruzalema. Pasijon Velikega petka in vstajenske Aleluje. A to je tudi sublimni kraj za slehernega iskalca. Slehernika in dvomljivca. Lepo, prvinsko, mi(s)tično. Mene je najbolj prevzela cerkev na visoki prepadni steni, v katero smo se povzpeli čez mostovž, pot do nje pa vodi skozi dolg teman hodnik, kjer se me je polotil že kar klavstrofobičen strah. Zaupajte in odprlo se vam bo, je klical naš vodnik. Jaz nisem najbolj, zato sem se z eno roko oprijemal Jožetovega suknjiča, z drugo pa vseskozi tipal nizki kamniti strop... Sledil je vzpon na goro Tabor, od koder se odpre krasen razgled na okoliško pokrajino in romarska svetišča. Temni stožčasti vrh, mogočna starodavna drevesa in prav posebna svetloba so v nas budili občutke pristne, ., . . . ,.,,.,, r. .. r . r- , . . . r .. ... . ... . .. V skalni cerkvi, Lalibela, Etiopija. Foto: Jože Stukl prvinske Afrike. Ali pa je (bil) tak zgolj naš stereotipni pogled na Afriko, ki me je spomnil na uvodni prizor žrtvovanja v Schraderjevem filmu Ljudje mačke. Kakor koli, bilo je zelo lepo. In za konec - cerkev sv. Jurija. Cerkev sv. Jurija je najimenitnejša med vsemi, je mati vseh lalibelskih cerkva... Ta cerkev je v resnici fascinantna: v celoti - iz enega kosa - je izdolbena iz skale. Od zgoraj - za Božji pogled in ta pogled je res za Bogove - je videti le (kot) starodavni grški križ. Svetloba zahajajočega sonca je njen vrh (o)barvala v nenavadne barve. Tudi romarski vrvež ji je dodajal posebno duhovno atmosfero. Bilo je čarobno in nikamor se nam ni mudilo. Dokler nas ni Mulugueta spet spomnil, da si velja pravi afriški sončni zahod vendarle ogledati pri Škotski gospe. Ne, ne to ni ime nobene cerkve. Je pa imenitno kozmično razgledišče in svojevrstno (panteistično?) svetišče, kjer romarji vseh barv in nominacij občudujejo večno lepoto lalibelskih sončnih zahodov. Z vrhnje razgledne ploščadi te nenavadne retro-futuristične opazovalnice, ki je spominjala na psihadelični dražgoški spomenik, smo zamaknjeno opazovali mogočni zahod afriškega sonca. Težke, goste in intenzivne barve so vedno bolj temnele v vijoličastem monokromnem mraku in naposled izginile v temni barvi noči. Očarani - kot v kozmičnem transu - smo zrli v nebo. Uživali smo v (p) 289 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 ogledu. Afriška noč je nekaj posebnega, prvinsko temna je in polna svetlo žarečih zvezd in vseh drugih nebesnih teles. Počasi smo medleli. Dovolj je bilo za tisti dan. In kakšen dan je bil to! Zjutraj smo bili spet domenjeni z Mulugueto. Nismo smeli zamuditi letala za Adis. Mulugueta je predlagal, da si doli v vasi sproti na hitro ogledamo sobotni sejem. Že vse jutro se je na velik tržni prostor pod vasjo zgrinjala množica ljudi, drobnice in osličkov, otovorjenih kot mule. Pogled na živahen semenj je bil res impresiven, kako tretjino izdelkov je predstavljal živobarvni ceneni azijski kič, ostalo so bili raznovrstni lokalni produkti. Voznik je avto nekajkrat ustavil, da smo si lahko ogledali in fotografirali kak zanimiv motiv. V dolini se je prikazalo letališče, veter je lahno pihljal, cesta je bila nekoliko prašna. Med rutinskim pregledom pred vkrcanjem so nas obvestili, da je boarding že končan in da bo letalo zdaj, zdaj vzletelo. Jasno, brez nas. Postalo nam je vroče. Mi imamo nocoj polet iz Adis Abebe v Evropo in MORAMO priti na naslednji let za Adis. »Počasi, počakajte fantje, bomo videli, kaj lahko naredimo z vami.« »Hej, pridite vi trije, našli smo nekaj za vas, doplačali boste predpisani kazenski pribitek in opravili letališke formalnosti.« Z rahlo zamudo smo se vkrcali na letalo in sam sem zasedel prosto mesto pri oknu v repu letala. Super. Potem pa se je oglasil pilot in nas obvestil, da zaradi vetra nad puščavo letalo ne more vzleteti, zato naj letalo zapustimo in se vrnemo v letališko poslopje. Sedeli smo pred veliko stekleno steno letališkega terminala in opazovali sunke puščavskega vetra, ki so upogibali vse pred seboj in naokoli nosili puščavski pesek. Veter se ni umirjal in vse bolj nam je postajalo jasno, da bomo zamudili let v Frankfurt. To spoznanje me je sprva kar stisnilo. Po drugi strani pa nismo mogli storiti ničesar. Bili smo ujeti sredi puščave. OK, na letališču sredi puščave! Nenadoma me je po rami potrepljal uglajeni črnski gospod s čepico na glavi. V rokah je držal letak Škofjeloškega pasijona, ki ga je našel nekje na letališču. Obzirno me je povprašal, če je le-ta naš. Z zanimanjem si je ogledoval zemljevid: »Čakaj, če je tule Avstrija, potem je nekje prav blizu tudi Češka. Ja, tule je naša Slovenija, potem je Avstrija, nato pa je Češka, ki pa je ni več na zemljevidu.« »Veš, študiral sem na Češkem.« »A res«, sem rekel. »Tamle je prijatelj, ki spodobno in rad govori češko, počakaj, da ga najdeva. Kaj pa ste študirali na Češkem, gospod?« me je zanimalo. »Sociologijo.« »Hja, potem sva pa kolega,« sem segel v nahrbtnik po zajetnejši prospekt Škofje Loke. »Vidiš, od tod smo, precej zeleno je tam okoli, imamo hrib in na njem lep grad, prav podobno kot na Češkem. In v grbu imamo črnega zamorca s krono. Res smo nekoliko posebni.« 290 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA Utrip tržnice, Lalibela, Etiopija. Foto: Jože Štukl Medtem se je iz letališkega razglasa razleglo obvestilo o dokončni odpovedi leta. Obvestilo smo dočakali dokaj ravnodušno. Sprijaznjeno. V tistem trenutku pa se je izkazalo, da je moj novi afriški kolega pravzaprav vodič nemško govoreče skupine turistov, ki je tod (ob)tičala skupaj z nami. Mož je od letališkega osebja odločno zahteval, da letalska družba ustrezno poskrbi za njegovo skupino. Povedal sem mu, da tudi mi trije zamujamo na taisto letalo in da smo v istem zosu, kot oni. »OK, razumem fantje, bomo poskrbeli tudi za vas...« Rezultati so bili presenetljivo hitri. Uslužbenci letališča so nam prišli povedat, da nas zunaj že čakajo avtobusi, ki nas bodo za nocoj odpeljali v hotel v Lalibelo, nato pa zjutraj zarana na letalo, ki bo poletelo v Gondar. Zdaj smo se v Lalibelo vračali po že dobro poznani poti, povsem pomirjeno smo občudoval veličastne konture obzorja, ki jih je risalo zahajajoče sonce. Že samo zavoljo njih je bilo vredno zamuditi letalo ... Tik pred mrakom smo prispeli v precej spodoben hotel, kjer smo mirno po-večerjali in se hitro odpravili spat. K zajtrku ni bilo treba priganjati nikogar. Tudi avtobus ni prav dolgo čakal prazen. Nekoliko s strahom smo gledali visoko travo in krošnje osamelih dreves, a veter je bil videti krotak. 291 _PASIJONSKI DONESKI 2017112 Hitro smo napolnili letalo, ki je zagnalo propelerje in se dvignilo nad puščavo. Skalna puščavska pokrajina je bila mogočna in slikovita. Večji del potnikov smo izkrcali na letališču v Gondarju, nato smo poleteli proti Adisu. Leteli smo nad jezerom Tana. Pojezerska pokrajina je bila intenzivno obdelana, zelena in pisana. Iz letala je bilo videti izvir in slapove Modrega Nila. Reka je počasi tekla skozi puščavo, v katero je vrezovala globok kanjon. Prav prekmalu smo spet pristali v Adis Abebi. Zdaj smo spet postajali nestrpni, morali smo si urediti letalske karte za polet domov. Stvari so se odvijale počasi, toda v pravo smer. V rokah smo imeli karte, za čas do poleta letala so nam zagotovili tudi hotel. Tam smo se poslovili od nemške ekipe in našega etiopskega prijatelja. Črni Angel varuh moj! Kombi nas je odpeljal na letališče, ki je bilo ob tej nočni uri zelo živo in se počasi vkrcali na letalo, ki nas je peljalo domov. Skozi okno sem opazoval kaotično svetlobno podobo afriškega velemesta. Potem se ni videlo ničesar več, le posamezne luči nekje daleč v sudanski pustinji... Žareče luči Frankfurta so me spominjale na orjaško božično drevesce. Takrat me je tudi prešinilo, vraga, saj tule je vendar že advent in veseli december! Le še let stran smo bili od Brnika in od doma. Lepo je potovati. In lepo je tudi priti domov. In glej, na letališču smo zagledali etiopsko odpravo Radia Ognjišče - Jurij Šešek & Co. Ves teden smo jih bili lovili in končno nam jih je uspelo ujeti. Jasno, da je padla skupna fotka vseh Etiopijcev! Nato smo res prišli domov. V Loko. Županu smo prišli oznanit uspešno dokončanje naše etiopske misije. V Loki je bil mraz. Pa saj, bil je 5. december, dan pred Miklavžem. Ura je bila 13.00, ko smo potrkali na vrata županove pisarne. Trije Boltežarji. Županu Mihu smo prinašali veselo oznanilo in darilo: Škofjeloški pasijon je bil kot prvi v Sloveniji vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU. Župan, ki je vsled avtomobilskega atentata še vedno nosil opornico, se nas je resnično razveselil. Nisem ga videl prav velikokrat tako srečnega. Skupaj smo nazdravili uspešnemu zaključku naše afriške avanture. Naša afriška misija je bila s tem končana. Zvečer sem hotel skupaj s sestrinima mulcema - Alešem in Blažem iti na Mi-klavževanje na Faro. Vesel sem bil, ko je rekla, da jih tokrat ne bo v Loko. Zaspal sem kot pokošen. 292 Jernej Tavčar, ETIOPSKA ZGODBA EPILOG Sredi decembra smo z Muzejskim društvom imeli tradicionalno prednovole-tno druženje na Fari pri Starmanu. Hvaležnemu občinstvu smo vsi trije navdušeno predstavljali svojo etiopsko avanturo. Skoraj nas ni bilo moč zaustaviti... Potem pa se je oglasil muzealski kolega Blaž Karlin. Rekel je: »Pobliže sem si ogledal papeške grbe, predvsem tistega prejšnjega papeža Benedikta. Saj veste, na njegovem grbu je zamorc s krono. Saj veste - tisti naš freisinško-škofjeloški zamorc s krono.« »Jasno, da vemo, saj je bil kardinal Ratzinger vendar nekdanji munchensko-freisinški škof.« »Toda ali veste, da je ta podoba zamorca - kralja, pravzaprav obličje Etiopijca.« Naš loški kraljevi zamorc je torej Etiopijec. Škofjeloški zamorc in Škofjeloški pasijon. Takrat so se stvari postavile na svoje mesto. Dobili smo odgovor, zakaj smo iz naše Loke morali poromati v daljno Etiopijo! Spoznali smo, da je bila vseskozi na delu Previdnost. In Nujnost. Priromali smo domov. Na sam (pra)vir. Skrivnostna so pota Gospodova! Jernej Tavčar, Jure Sesek, Aleksander Igličar in Jože Štukl na letališču Jožeta Pučnika ob povratku iz Etiopije. Foto arhiv: Aleksander Igličar 293 PASIJONSKE BELEŽKE 294 PASIJONSKE BELEŽKE 295