Poprečnlna v gotovini plačana.
NARODNI GOSPODAR
VSEBINA.
Dr. A. Gosar: Programatične misli...........................17
Obrestna mera...............................................30
Zadružništvo..............................................  32
Gospodarstvo................................................35
ll-
ii
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice na Smledniku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. februarja 1921 ob
3.	uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Konsumnega društva v Št. Jerneju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. svečana 1921 ob 3. uri popoldne v dvorani Društvenega doma.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru-
2.	Poročilo načelstva.
3.	poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje rač. zaključka za 1. 1920.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure po-
zneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Kmetijske zadruge za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. februarja 1921 ob 3. uri pop. v prostorih izobraževalnega društva.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva!
3.	Odobritev rač. zaključka za leto 1920.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Poziv.
Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. z., je vsled sklepa občnega zbora z dne 14. novembra 1920 stopila v likvidacijo dne 6. decembra 1920.
Upniki zadruge se poživljajo, naj 'prijavijo svoje terjatve pri zadrugi.
V Mekinjah, dne 26. jan. 1921.
Živinorejska zadruga v Mekinjah r. z. z o. z. v likvidaciji.
M5RODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani .Zadružne zveze” dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 40 K na leto, za pol leta 20 K, za četrt leta K 10; za člane zvezinih zadrug po 30 K na leto. Posamezna številka 1 K. — Izhaja enkrat na mesec. .... ... . Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po dogovoru. bccoftooooorr^oooooonooobrDoooo
Dr. A. Gosar.
Programatične misli.
v.
Gospodarstvo.
b) Gospodarska politika v višjih upravnih enotah.1)
Zato, da se navedena gospodarska načela v vsem narodnogospodarskem življenju stopnjema dosledno uveljavijo, morajo skrbeti v prvi vrsti država in avtonomne pokrajine.
Gospodarska načela, ki smo jih spredaj razvili in razložili, pomenijo v obstoječem gospodarskem in družabnem redu globoko segajoč prevrat. Glavne temelje, zasebna last, prostost v izbiri dela in konsuma, obdržimo sicer še nadalje, toda gospodarski organizem, ki naj bi se na njih osnoval, bi bil povsem drugačen od sedanjega. Zato je jasno, da teh načel ni mogoče gladkim potom uveljaviti v praktičnem življenju, ako ne prevzamejo vodilne vloge pri tem država in njeni avtonomni deli, kolikor imajo zakonodajno moč.
Najprej je treba neomejeno, modernim socialnim principom nasprotujočo gospodarsko svobodo zakonitim potom omejiti, potem šele bo mogoče s podrobnim siste-
!) Semkaj prištevamo državo in njene avtonomne dele, ki imajo zakonodajno pravico (avtonomne Pokrajine), dočim spadajo okraji in občine k upravnim enotam nižje vrste.
matičnim delom stopnjema preobraziti dosedanji gospodarski in družabni red tako, da bo v vsakem oziru odgovarjal našim načelom.
Mimo tega vodi samo ena pot, ki se na prvi pogled zdi sicer krajša, pa je v resnici, kot uči zlasti skušnja sedanje dobe, ne le prav tako dolga, če ne še daljša, marveč tudi mnogo nezanesljivejša, namreč pot revolucije. Našemu socialnemu na-ziranju odgovarjajoč gospodarski red ni zamišljen samo kot mrtva mehanična uredba, marveč kot živ organizem, v katerem se mora vsak član dobro zavedati vezi, ki ga družijo z drugimi člani in z organizmom kot celoto, ker bo mogel edino tako spolnjevati svoje družabne dolžnosti. Zato pa se ta gospodarski red ne da kar čez noč uvesti, marveč je treba prej ljudi zanj vzgojiti ter jih pripraviti, da bodo v polni meri kos svoji nalogi.
Revolucija prezira vse to. Ona skuša svet naenkrat preobraziti. Zato uničuje vse, kar je starega, ne meneč se, ali ni morda vsaj začasno boljše od razvalin, na katerih se more le polagoma razviti nov družaben organizem. Njena naravna gospodarska posledica je vsled tega obubožanje in revščina, iz katere vodi do novega blagostanja dolga doba, v kateri se morajo ljudje šele po-
2
lagoma privaditi novim nazorom in idejam, iz katerih se je revolucija porodila. Revolucija se torej po svojem končnem uspehu ne loči bistveno od evolucije mirnega razvoja, katerega kvečjemu nekoliko pospeši, zato pa zahteva ogromne žrtve v materialnem in moralnem oziru.
Družabno naziranje, na katerega hočemo opreti novi gospodarski red, se v veliki meri naslanja na socialni čut in moralično moč ljudi. Brez socialno čutečega in brez moralično krepkega ljudstva tak gospodarski red sploh ni možen. Revolucija pa nasprotuje socialnemu čutu in ubija moralično moč ljudi, ker ruši ono, kar je bilo dotlej svetega in nedotakljivega, ter jemlje s tem ljudem smisel za avtoriteto in socialno dolžnost. Našim modernim razmeram in modernemu socialnemu naziranju odgovarjajoča gospodarska načela so nastala pod vtisom sedanjih krivičnih razmer, ter so točen izraz sedaj prevladujočega socialnega mišljenja. Zato tudi ni dvoma, da se bodo prej ali slej v praktičnem življenju uveljavila. Gre le za to, ali naj se to zgodi zakonito, potom razvoja evolucije ali nasilno, potom revolucije. Ker je pot evolucije zakonita in brez dvoma zanesljiva ter vodi sicer stop-njema, toda v polnem obsegu do cilja, je jasno, da se moramo odločiti za njo, revolucijo pa odklanjati ter zastaviti vse svoje moči, da legalnim potom pripravimo tla za nov družabni red.
Zato morajo pospeševati splošno narodnogospodarsko izobrazbo in tako vzbujati med ljudstvom zanimanje in smisel za narodno gospodarstvo v pravem pomenu besede. Osnujejo naj se posebne narodnogospodarske šole, od ljudskošolskih učiteljev in učiteljic pa naj se zahteva, da se v gospodarskih vedah tako izpopolnijo in iz-vežbajo, da bo mogel vsakdo izmed njih v svojem službenem okraju in njega okolici
prirejati sistematične splošne gospodarske ali specijalne strokovne tečaje.
Ljudstvo in izobraženci se po večini mnogo premalo zavedajo važnosti in pomena gospodarskega življenja sploh. Zlasti malo smisla in umevanja pa imajo za pravo narodno gospodarstvo. Preprosto ljudstvo se briga samo za svoje zasebne gospodarske zadeve ter se pri tem prav nič ne ozira na splošne narodnogospodarske koristi, izobraženci pa v veliki meri sploh nimajo pravega vpogleda v pojave gospodarskega življenja in njih prave vzroke. To neumeva-nje gospodarskih vprašanj odseva vse vprek iz naših domačih listov. Kaže pa se tudi v naši gospodarski politiki, kjer se najusodo-polnejše napake kar vrstijo druga za drugo.
Jasno je torej, da imamo splošno gospodarsko in še posebej narodnogospodarsko izobrazbo ljudstva gojiti in pospeševati, zlasti pa je treba, da si potom narodnogospodarskih srednjih in visokih šol vzgojimo zadostno število izobražencev, ki bodo v narodnogospodarskih problemih povsem vešči in vsled tega sposobni voditi našo gospodarsko politiko.
Šele tedaj ko bomo imeli dovolj takih ljudi, bo mogoče misliti na pravo, vso produkcijo in ves konsum enotno urejujoče narodno gospodarstvo, šele tedaj bomo mogli uveljaviti načelo, da političnih zastopnikov in voditeljev naroda, ki so v veliki meri poklicani zastopati njegove gospodarske koristi, ne vsposablja za to že morebitni njihov politični talent, marveč da morajo biti v gospodarskih in še posebej v narodnogospodarskih vprašanjih vešči in izobraženi.
Dočim bi se moralo gkrbeti za zadostno število narodnogospodarsko naobraženih inteligentov potom posebnih šol, je to glede širših ljudskih plasti nemogoče ter bi bilo tudi nepotrebno. Za preprosto ljudstvo je
19
strokovna izobrazba, ki se tiče pred vsem le tiste panoge gospodarskega življenja, s katero s*e posameznik peča, gotovo mnogo važnejša kot splošni narodnogospodarski nauki. O teh se ljudstvo lahko pouči mimogrede pri svojem strokovnem pouku, ali pa kvečjemu v posebnih, primerno dobo trajajočih tečajih.
Ker torej v ta namen ne kaže snovati posebnih šol m ker bi bilo to tudi praktično nemogoče, bi to izobraževalno delo najlažje vršilo ljudskošolsko učiteljstvo, ki bi se pa moralo prej seveda temu primerno izobraziti. Vsak ljudskošolski učitelj naj bi bil poučen vsaj v najvažnejših narodnogospodarskih naukih. Poleg tega pa naj bi se zahtevalo od njega, da se v eni ali drugi stroki gospodarskega življenja tako temeljito izvežba, da bi v tej stroki lahko prirejal za ljudstvo na deželi, predvsem seveda v svojem službenem kraju ob primernem času sistematične strokovne tečaje. K temu naj bi bil vsak učitelj obvezan, država ali pokrajina pa naj bi mu plačala za to poseben honorar.
Ako bi se pri nameščenju učiteljstva njihova strokovna izobrazba po možnosti upoštevala, bi se lahko v vsakem kraju redno vsako leto priredilo po več različnih strokovnih tečajev, pri katerih bi se poleg strokovnih naukov polagoma vcepilo ljudem tudi zanimanje in smisel za narodno gospodarstvo, s čemer bi se šele ustvarila zanj prepotrebna podlaga.
Podpirati morajo zadružništvo, zlasti produktivne, nabavne in prodajne zadruge, pospeševati na ta način enotno organizacijo produkcije in konsuma ter gojiti neposredne stike med producenti in konsumenti, da se tako polagoma odpravi vmesna trgovina. Potom gospodarskih svetov in zastopov pa morajo v čim večjem številu pritegniti k praktičnemu vodstvu narodnega gospodarstva ljudske zastopnike, ter jih tako po-
lagoma vsposobiti, da bodo kos nalogam v celi državi enotno urejenega gospodarstva.
Številne naloge, ki izvirajo” iz potrebe po enotni organizaciji produkcije in konsuma v okviru celega narodnega gospodarstva, ima vršiti pred vsem najpopolnejše organizirana družabna enota, kf je država s svojimi podrejenimi upravnimi enotami oziroma organi. Vendar bi bilo napačno misliti, da bi mogla država in njene upravne enote s svojimi podrejenimi organi te naloge v polnem obsegu rešiti. Nasprotno, vedno ponavljajoče se skušnje širom sveta pričajo, da je država v tem oziru precej nesposobna. Njen aparat je navadno preokoren, ker ne dopušča, da bi prišla privatna inicijativa do primerne veljave, tako da mu ne smemo nalagati prevelikih obveznosti ter mu ne smemo preveč zaupati. Zato pa je nujno potrebno, da se narodno gospodarstvo v pravem strogem pomenu besede poleg države opre zlasti na zasebne gospodarske organizacije in med temi pred vsem na zadružništvo, zlasti na produktivne, nabavne in prodajne zadruge.
Država s svojimi podrejenimi enotami in organi ter svojimi zakonitimi določbami mora pač ustvariti podlago, ogrodje cele narodnogospodarske organizacije, toda izpolnitev in podrobna izvršitev od države v velikih obrisih začrtanega narodnega gospodarstva je stvar privatnih gospodarskih organizacij. Da igra zadružništvo med temi posebne vloge, je utemeljeno že v njegovi naravi, ker združuje v sebi najširše plasti ljudstva ter jih more le ono, bodisi kot producente ali konsumente pritegniti v enoto narodnogospodarske organizacije. Brez široko razpletenega zadružništva o enotnem narodnem gospodarstvu sploh ne more biti govora, kajti dokler ni velika večina prebivalstva organizirana v gospodarskih zadru-

gah, toliko časa je popolnoma nemogoče dobiti točen pregled čez vso produkcijo in ves konsum, ter je izključeno, da bi se deV janski ne ravnalo samo po posebnih, marveč tudi po splošnih interesih. Šele tedaj, ko bodo imele zadruge in njih zveze znaten del vsega gospodarskega življenja v svojih rokah, bodo mogle produkcijo in konsum res organizirati ter ju naravnati v tisto smer, ki jo zahteva splošna korist. Takrat bo tudi dana možnost, da se producenti in konsumenti spravijo v neposreden stik in da se na ta način izloči neproduktivna in v enotno urejenih gospodarskih razmerah nepotrebna vmesna trgovina. Jasno je torej, da se mora zadružništvo v enotni organizaciji narodnega gospodarstva kot eden njegovih glavnih, za državo brez dvoma prvih nositeljev posebej upoštevati in da ga morajo država in njeni avtonomni deli kar najbolj podpirati.
Poleg zadostne splošne narodnogospodarske izobrazbe in poleg široko razpletenega zadružništva pa je za razvoj in pro-speh enotne narodnogospodarske organizacije še posebno važno, da se kar največ ljudi izvežba v praktične narodne gospodarje. Teoretična izobrazba, pa tudh zadružništvo, zlasti če prevladuje v njem duh zasebno dobičkarskega gospodarstva, pomenita še vedno dokaj premalo, da bi bilo mogoče na tej podlagi zasnovati enotne narodnogospodarske organizacije.
Treba je več. Treba je, da je med narodom zadostno število praktično izvežbanih narodnih gospodarjev, ki vplivajo po vseh krajih in vseh gospodarskih organizacijah, da se vse gospodarsko življenje dejansko giblje v smeri pravega narodnega gospodarstva. Da se to doseže, pa je potrebno, da pritegnejo država in avtonomne pokrajine k upravi javnega imetja, kakor zlasti tudi k reševanju vseh važnejših narodno-
gospodarskih vprašanj v čim večji meri zastopnike ljudstva ter jih na ta način polagoma izvežbajo v prave praktične narodne gospodarje.
Edino na ta način bodo dobili ljudje iz najširših plasti ljudstva vpogled v najtežje in najvažnejše narodnogospodarske probleme, edino tako se bodo naučili presojati pojave javnega življenja po njihovih pravih, to je največkrat gospodarskih vzrokih in edino na ta način bo mogoče vzgojiti dovolj ljudi, ki bodo kos nalogam, ki jih mora v pravem narodnem gospodarstvu vršiti, če ne vsak posameznik, pa vsaj vsaka gospodarska organizacija.
Da bo domača produkcija po možnosti zadoščala domačim potrebam, morajo:
a)	Podpirati v tem pogledu važne gospodarske panoge in stroke (n. pr. lesne in poljedeljske industrije)1) materijalno z izvedbo agrarne reforme in pospeševanjem notranje kolonizacije, z dovoljevanjem in organizacijo kredita, podporami, z gradnjo in vzdrževanjem gospodarsko važnih prometnih sredstev (ceste, železnice, prekopi, pošta, brzojav itd.) ter s primerno trgovsko, tarifno in carinsko politiko, dalje pa tudi s pospeševanjem strokovne izobrazbe, zlasti z osnovanjem strokovnih šol, prirejanjem strokovnih tečajev, otvarjanjem razstav, s sklicevanjem, oziroma razpisavanjcm gospodarskih enket itd. Kolikor gre za preskrbo z najvažnejšimi življenskimi potrebščinami, predvsem z živili, morajo v praktično vzdržljivih mejah storiti to tudi tedaj, če bi s strogo trgovskega stališča bolj kazalo pridelovati ali proizvajati kaj drugega za svetovni trg.
b)	Uravnati morajo produkcijo in konsum kar najbolj gospodarsko. Zato morajo za izdelke, ki se prodajajo na trgu v raznovrstnih tipih in oblikah, ki se medseboj le nebistveno razlikujejo, ali pa se nahajajo ‘med njimi celo nesporno slabe vrste, določiti omejeno število preizkušenih in sploš-
!) Industrijo, ki se peča s predelovanjem in izkoriščanjem poljskih pridelkov, n, pr. tovarne za sladkor, špirit itd.
no priznanih tipov, vse druge pa naj prepovedo.
c) Skrbeti morajo, da se konsum prilagodi domači produkciji. Zato morajo uvoz slabega in nepotrebnega blaga popolnoma prepovedati, uvoz pogrešljivih pridelkov in izdelkov pa omejiti. Podpirajo naj ustanove, naprave in prireditve, ki imajo namen ^seznaniti občinstvo z domačimi izdelki in pridelki ter njihovimi vrlinami.
A)
Z narodnogospodarskega vidika je važno, da posvetimo posebno pozornost onim gospodarskim panogam in strokam, v katerih domača produkcija ne zadošča domačim potrebam, temveč smo navezani na uvoz tujih produktov.
Država in avtonomne pokrajine se morajo za take gospodarske panoge in stroke resno zavzeti ter jih po možnosti bodisi gmotno, bodisi s širjenjem strokovne izobrazbe podpirati. Drugače ne bomo nikdar svojih potreb krili s svojimi pridelki in izdelki. Način, kako naj se to v vsakem posameznem slučaju zgodi, je seveda zelo različen. Ako vzamemo za vzgled poljedeljsko industrijo, vidimo, da je ponekod v prid in korist, če se agrarna reforma čim prej in kar najpopolnejše izvede, dočim je treba drugod ravno nasprotno paziti, da se zemlja preveč ne razkosa. V drugih krajih zopet je za pospeševanje poljedelske industrije važna poleg agrarne reforme notranja kolonizacija. Oboje agrarna reforma kakor tudi notranja kolonizacija ima poleg tega velik pomen ne le za poljedelstvo samo po sebi, marveč tudi za celo vrsto gospodarskih panog, ki so s tem v ožji zvezi. Podrobnejše ne moremo tu o tem razpravljati, treba je le opozoriti, kako velevažen regulator za razvoj gospodarskega življenja v državi tiči uprav v pravilni agrarni politiki. Pravilna razdelitev in poselitev zemlje je največkrat
predpogoj in ključ do narodnega blagdstanja kakor tudi do socialno pravilno urejenih razmer.
Pri pospeševanju pojedinih gospodarskih panog in strok igra največkrat veliko vlogo kredit. Tudi v tem oziru ima država s svojimi avtonomnimi deli vred važne naloge. Ona mora skrbeti, da se v ta namen privatni kredit zbere in organizira, ali pa, če ji njeno finančno stanje to dopušča — dovoljuje oziroma stavi sama potrebne svote na razpolago. Mnogokrat je tudi potrebno, da pomore država ali pokrajine pojedinim gospodarskim strokam s podporami, premijami itd.
Država in avtonomne pokrajine imajo nadalje velevažno nalogo skrbeti za zadostna in dobra prometna sredstva (ceste, železnice, prekopi, pošta, brzojav itd.), ter s tem podpirati in pospeševati tiste z narodnogospodarskih vidikov pomembne panoge, ki se samo v obstoječih razmerah nemorejo zadostno razvijati. Dobra prometna sredstva so za marsikatero, pa bodisi poljedeljsko, obrtno ali industrijsko stroko življenski predpogoj. Razdalja je v gospodarskem življenju tako važen činitelj, da ga je treba vsepovsod upoštevati. Tudi največji naravni zakladi ne morejo dostikrat nič koristiti, ako pot do njih ni prosta, oziroma ako jih ni mogoče s primernimi stroški spraviti na kraj potrebe ali uporabe. Skrb za prometna sredstva in občila spada zaradi tega gotovo med najvažnejše naloge države in pokrajin.
Izredno velikega pomena v tem pogledu je nadalje trgovska, tarifna in carinska politika. Sedanja trgovska, tarifna in carinska politika žal ne podpira in ne pospešuje vedno tistih strok, ki so s stališča, da bi morala domača produkcija kriti domače potrebščine, najvažnejše in pospeševanja najbolj vredne. Nasprotno, prav pogosto se zgodi, da uživajo prednost uprav
liste panoge narodnega gospodarstva, ki služijo v prvi vrsti izvozu, d oči m se na potrebščine, katere moramo uvažati, nihče dovolj ne ozira. Zaraditega pa je potrebno, da se država in avtonomne pokrajine v tem oziru odločno postavijo na zgoraj označeno stališče, da mora domača produkcija najprej kriti domače potrebe, potem šele iščemo trgovskih zvez z drugimi narodi. Ako bomo ravnali dosledno po tem načelu, potem ni nobenega dvoma, da bi bil tistim gospodarskim panogam in strokam, ki se pri nas še niso dovolj razvile, nadaljni razvoj v vsem obsegu zajamčen.
Da ima za pospeševanje pojedinih gospodarskih panog in strok širjenje strokovne izobrazbe velik pomen, o tem ni treba posebej govoriti. Naše zaostalosti v mnogih mnogih gospodarskih ozirih je kriva predvsem nevednost. Država in avtonomne pokrajine bi raditega s pospeševanjem strokovne izobrazbe gotovo jako veliko koristile prospehu tistih strok, ki so pri nas še mnogo premalo razvite. Zato je predvsem treba, da se kolikor mogoče snujejo in ustanavljajo strokovne visoke, srednje in nižje šole ter da se čim pogosteje prirejajo strokovni tečaji.
K temu delu je treba, kakor smo že spredaj omenjali, pritegniti zlasti Ijudsko-šolsko učiteljstvo, ker bo edino-le na ta način mogoče v kratki dobi pričeti po vsej državi in po vseh pokrajinah s strokovnim poukom vseh slojev, ki so tega potrebni. V tem pogledu bi bile velevažne tudi razstave in enkete, ki naj bi se v čim večjem številu prirejale, da bi se na ta način vzbujalo v ljudstvu zanimanje za gospodarski napredek.
S tem seveda še iz daleka nismo našteli vseh pomočkov, s katerimi naj bi država in avtonomne pokrajine podpirale in pospeševale razvoj v tistih strokah, od katerih je
v prvi vrsti odvisno, ali in v koliki meri bomo kdaj s svojo produkcijo dejanski krili svoje potrebe. Vendar imamo vsaj prilično jasno pred očmi, kako daleč sega v tem oziru dolžnost države in njenih avtonomnih delov. Opozoriti pa moramo še na sledeče:
Med splošnimi življenskimi potrebščinami je treba posebej upoštevati nekatere najnujnejše, brez katerih človeku sploh ni obstanka n. pr. obleka, obutev, zlasti pa živila. Žito, sočivje, meso, mleko, jajca, volna, lan i. t. d. so življenske potrebščine, brez katerih po naših pojmih ni obstoja niti najskromnejšemu človeku. Moderna industrija in trgovina nas preskrbljujeta z mnogovrstnimi potrebščinami, katerih izgube bi teško utrpeli, vendar se vse te potrebščine po svoji elementarni važnosti za človeško življenje ne dajo primerjati z zgoraj naštetimi, kajti one so nam predpogoji življenja.
Bistvo gospodarjenja obstoji v tem, da zadostimo najprej najvažnejši potrebi, druge pa pridejo šele za njo na vrsto, vsaka po svoji važnosti. Zato je jasno, da moramo produkcijo najvažnejših potrebščin, zlasti živil, že s splošno gospodarskega stališča ščititi pred vsako drugo. Če je načelo, da naj bi domača produkcija skušala po možnosti zadostiti domačim potrebam na splošno za celo narodno gospodarstvo pravo, potem mora ono še mnogo bolj veljati glede tistih potrebščin, ki so človeku res nujno potrebne.
Sami smo v svetovni vojni doživeli in živo občutili, kaj se pravi biti glede prehrane in drugih sorodnih potrebščin navezan na uvoz. Za našo državo ta bojazen sicer ne obstoja, vsaj glede živil ne, vendar bi bilo napačno ako ne bi posebej presodili posledic, ki jih utegne prej ali slej imeti kakršnakoli odvisnost v tem pogledu. Zlasti je brez vsakega dvoma važno, da uveljavimo naše pravilo glede nekaterih važnih živ-Ijenskih potrebščin n. pr- glede manufaktur-
— 23
nega blaga. Kljub svojemu bogastvu na volni trpimo sedaj vsled pomanjkanja oziroma visokih cen sukna. In dokler ne bomo imeli svoje domače suknene industrije, se nam utegne to, kar nas sedaj tlači, ponoviti v poljubni dobi. Zato pa moramo zahtevati, da se pri produkciji najvažnejših živi jenski h potrebščin ne gleda.samo na trgovski dobiček, marveč da se pri tem vpošteva tudi pomen teh potrebščin in da se njih produkcija, kolikor je za domače potrebe res nujna, ne opusti, tudi če bi se kje drugje obetal trenutno boljši zaslužek.
B.)
Do se produkcija in konsum uredita zares praktično, kot zahtevajo to naša splošna gospodarska načela, je predvsem potrebno, da se glede produkcije nekaterih izdelkov napravi prepotrebni red. Sedaj se proizvajajo stvari, ki naj bi služile istemu namenu, v najrazličnejših tipih in oblikah, ki se med seboj le nebistveno razlikujejo. Mnogokrat gre pri vsem tem edinole za to, da se producent primerno označi, oziroma da se izdelek na zunaj loči od drugih izdelkov iste vrste ter se tako reklama zanj omogoči in olajša. Tako imamo v prometu n. pr. okoli 200 različnih vrst sekir ter kakih 300 vrst plugov. Isto velja glede velike večine drugih zlasti tovarniških izdelkov n. pr. koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Na prvi pogled je jasno, da ta raznovrstnost izdelkov, ki naj služijo istemu namenu, ne le ni potrebna, marveč tudi ni koristna. Ako bi država za take izdelke uvedla in dovolila le omejeno število preskušenih ter splošno priznanih tipov, vse druge pa bi prepovedala, bi se produkcija s tem znatno poenostavila in pocenila, poleg tega pa bi odpadli nepotrebni reklamni stroški, ki zahtevajo v sedanjih neurejenih razmerah ogrom-
ne svote. Poleg tega br'se na ta način doseglo, da bi ostali v " prometu in porabi samo najbollši izdelki dočim se nahaja sedaj med njimi mnogo slabih in neporabnih.
Še hujše kot glede omenjenih izdelkov pa je pri modnem blagu vseh vrst. Vzemimo manulaktnrno blago. Kak nebroj vzorcev, okusnih, še več pa neokusnih! Ali je res potrebno, da mora dekle, ki si kupuje predpasnik ali robec, izbirati med sto in sto vzorci, da si končno izbere najbolj kričečega? Pa to še ni tako zlo! Koliko blaga se vsako leto vsled neprestano menjajoče se mode prehitro zavrže, razreže v cunjo ali uniči, ker ni več moderno! Kolika narodnogospodarska škoda! In vse to samo zaradi prevelike gospodarske prostosti, zato ker velika manufakturna podjetja hočejo in morajo leto za letom delati dobičke, kakršnih gotovo ne bi niti z daleka dosegli, ako jim ne bi moda pomagala in silila ljudi, da trošijo teško prislužen denar za nepotrebne reči. Primerna omejitev te prevelike svobode je nujno potrebna in s strogo narodnogospodarskega stališča so država in njeni avtonomni deli brez dvoma dolžni poseči tu vmes ter napraviti prepotreben red.
Popolnoma isto velja o drugem modnem blagu. V Nemčiji so imeli pred vojno 76.000 vrst različnih tapetnih vzorcev, med katerimi je bilo seveda mnogo več neokusnih in grdih kot lepih. Ko se je med vojno pod pritiskom takratnih razmer produkcija morala omejiti le na malo število na j priljubljenejših vzorcev, je bila posledica tega, da so se produkcijski stroški znižali in da * je vsled tega tudi prodajna cena tapet padla. Opozorim naj le še na razglednice in stenske slike. Koliko neokusnega in čut za lepoto žalečega blaga te vrste se razproda med ljudstvom za isto ceno, kot se plača za navadno reprodukcijo najkrasnejših umetniških del! Tu je poleg gospodarskih raz
logov še iz vzgojenih ozirov nujno potrebno, da se neomejena svoboda glede produkcije in obče tudi konsuma skrči in omeji.
Iz vsega tega se razvidi, da so država in avtonomne pokrajine dolžne s povsem konkretnimi določbami skrbeti, da se produkcija posameznih oddelkov, kakor tudi njih vporaba vršita v skladu z gospodarskimi načeli, to se pravi, da se pri tem ne tratijo brez potrebe človeške sile, kakor tudi ne zakladi blaga. Zahteva, da se produkcija in konsum določenih izdelkov regulirata, ne znači torej neupravičenega omejevanja gospodarske svobode in prostosti v izberi kon-zuma, marveč le uveljavljenje gospodarskih principov v narodnem gospodarstvu. Šele s tem bo postalo narodno gospodarstvo res „gospodarstvo".
C.)
Iz načela, po katerem bi morala domača produkcija po možnosti zadoščati domačim potrebam, ne sledi samo, da jo je treba dvigati in pospeševati ter kolikor mogoče praktično, to je gospodarsko urediti, marveč tudi to, da se mora — kolikor je to dejansko mogoče — tudi konsum po nji ravnati.
Da se to doseže, morajo država in avtonomne pokrajine v prvi vrsti prepovedati uvoz slabega in nepotrebnega blaga. Znano je, da se zlasti na deželi med preprostim ljudstvom razpečavajo ogromne množine slabega, pokvarjenega ali sicer ne prav porabnega blaga, ki je v primeri s svojo kakovostjo in porabnostjo največkrat zelo drago. Jasno je, da trpi vsled take nepoštene konkurence domača produkcija škodo ter se ne more prav razviti. Prav tako r se spravljajo med ljudi prav pogosto popolnoma nepotrebne stvari ter se jim na različne več ali manj zvite načine usiljujejo, dotlej da se ljudje navadijo nanje ter jih
redno kupujejo. Na ta način rastejo zlasti glede modnega blaga najrazličnejših vrst vedno nove povsem nepotrebne „potrebe" ljudstva. Prepoved uvoza takih stvari je vsled tega še s splošno gospodarskega stališča važna in potrebna, še potrebnejša pa je, če stremimo za tem, da spravimo domačo produkcijo in konsum kolikor mogoče v sklad.
Iz enakih in podobnih razlogov je tudi potrebno, da se uvoz pogrešljivih stvari kar najbolj mogoče omeji. Dokler nam manjka najvažnejših življenskih potrebščin, dokler mora velik del naroda živeti v bednih, do skrajnosti skromnih razmerah, toliko časa pač ne moremo dovoliti, da se izvaža naše blago v tujino zato, da prihajajo v deželo stvari, katerih nihče nujno ne rabi.
Ako se prepove uvoz nepotrebnega in slabega blaga, se mora dosledno prepovedati tudi produkcija takih izdelkov. To je povsem naravno. Ako bi tratili svoje produktivne sile za produkcije slabih, ali celo nepotrebnih stvari, dokler nimamo niti dobrih, niti nujno potrebnih pridelkov in izdelkov v zadostni meri, bi s tem ravnali popolnoma proti osnovnim gospodarskim načelom, to je negospodarsko. Isto velja glede produkcije pogrešljivih stvari.
Ako država uvoz takega blaga omejuje ter ga v ta namen naveže na izpolnitev različnih pogojev, potem je popolnoma dosledno, ako prepove tudi reklamo za take stvari. Če je z narodnogospodarskega stališča potrebno, da se konsum kakega blaga skrči ter se iz istega razloga uvoz takega blaga omeji, potem bi bilo nedosledno pustiti, da se z reklamo vzbuja v ljudstvu potreba po njem. Posledica tega bi biia ta, da bi se produkcija takega blaga v domači deželi na škodo drugih, važnejših gospodarskih panog povečala ali pa bi se moral zopet dovoliti prost uvoz.
Da se konsum po možnosti prilagodi domači produkciji, je važno zlasti še sledeče: Širši sloji ljudstva največkrat ne vedo, od kod prihajajo posamezni produkti in izdelki, kakor jim tudi ni znano, kje in kaj proizvajamo v domači državi. Zato kupujejo navadno le blago tistih vrst in znamk, ki jih že od prej poznajo, oziroma, za katere se dela največja reklama, ne glede na to, ali je to blago tuje ali domače. Zato se dogaja, da se kupuje v domači deželi slabo uvoženo blago, dočim gredo dobre domače stvari iste vrste za isto ceno v tujino. Vsled tega je potrebno, da delajo država in pokrajine na to, da se ljudstvo seznani z domačim blagom in njegovimi vrlinami. Zato morajo prirejati in pomagati pri prirejanju domačih razstav, pospeševati oziroma olajševati reklamo za dobro domače blago, kratko, skrbeti morajo, da se ljudstvo v tem oziru kolikor mogoče pouči ter dobi vpogled v domačo produkcijo in njene uspehe.
Za prost razvoj zasebnega gospodarstva, kolikor ne nasprotujejo bistvu in narodnogospodarskim načelom, morajo skrbeti s primernimi zakoni, ki naj preprečijo, da bi mogle zasebne, splošnim interesom nasprotujoče gospodarske organizacije omejevati zasebnike v njihovi gospodarski prostosti.
Kakor so potrebni za jamstvo osebne svobode posebni zakoni, prav tako tudi ne zadostuje, ako družba načelo gospodarske svobode samo priznava, ne skrbi pa za to, da ta svoboda tudi obstoja in za vse enako velja.
Spredaj smo zahtevali za privatno gospodarstvo, kolikor je to v skladu z narodnim gospodarstvom, popolno gospodarsko prostost. To je brezdvomno potrebno, kajti medsebojno tekmovanje producentov, ali če hočemo nakratko, konkurenca je za prospeh gospodarstva izredne važnosti. Brez tega bi vsak napredek prenehal in razmere bi se vsled vedno večjega pomanjkanja le še po-
slabšale. Toda neomejena gospodar-kn svoboda ubija samo sebe. Moderne zasebno-gospodarske organizacije (karteli, trusti, koncerni, kombines itd.) stremijo v prvi vrsti za /tem, da onemogočijo v svoji stroki vsako konkurenco in ustvarijo na ta način nekak monopol. Jasno je torej, da njihovo ravnanje, s katerim omejujejo, ali celo uničujejo gospodarsko prostost poedinih podjetij svoje stroke, nasprotuje splošnim interesom in nobenega dvoma ni, da je družba, v prvi vrsti torej država s svojimi avtonomnimi pokrajinami, dolžna skrbeti za to, da se gospodarska svoboda, ki je skupnosti potrebna in koristna, dejansko ščiti in da se ne sme, oziroma ne more kratiti. Zato je treba snovanje takih, po svojem pravem namenu interesom skupnosti nasprotujočih gospodarskih organizacij zakonitim potom omejiti, oziroma če treba tudi popolnoma prepovedati. Zlasti pa se mora izključiti možnost, da bi take organizacije smele brezobzirno, kot se to sedaj dogaja, izrabljati svojo kapitalno premoč, da uničijo in spravijo s pota vse neljube jim konkurente. Velikega pomena je v tem oziru tudi gospodarska avtonomija poedinih važnih panog, o kateri bomo v naslednjih točkah natančnejše razpravljali.
Najvišjo premoženjsko mejo, kakor tudi zahtevano omejitev zasebne lasti na produkcijskih sredstvih morajo uveljaviti na sledeči način:
a)	Najvišja premoženjska meja se mora določiti posebej za samostojno živeče poedince ter družinske poglavarje in posebej za družinske člane. Pri posameznikih in družinskih poglavarjih ta meja ne sme presegati petkratne, pri ostalih družinskih članih pa dvakratne višine onega zneska, pri katerem redni dohodki iz premoženja samega na sebi v polni meri zadoščajo za res človeka vredno preživljanje ene samostojne živeče osebe.
b)	Glede zasebne lasti na zemljišču se
mora po ploskovni meri določiti največji dovoljeni, krajevnim razmeram odgovarjajoči obseg, ki bodi tako odmerjen, da si bo mogla velika večina družin postaviti svoj dom, s katerim bo združen primeren kos zemljišča. Pri tem naj velja pravilo, da mora biti zemlja tistega, ki jo obdeluje, ali bi jo rad obdeloval.
c)	Da se v smislu spredaj navedenih načel omeji zasebna last na ostalih produkcijskih sredstvih, se morajo vsa večja za družabno gospodarstvo važna podjetja stop-njema podružabltl (socializirati). Država in deloma pokrajine naj same podružabijo najprej po«večini rudnike, zlasti premogovnike, prometna sredstva (železnice, paroplovna podjetja itd.), velike bančne in zavarovalne zavode ter deloma podjetja za izrabo večjih vodnih sil in velegozdov. Pri tem morajo skrbeti za vzorno, gospodarskim in socialnim načelom odgovarjajočo upravo po-družabljenih podjetij, kakor tudi javnega imetja sploh. Glede drugih občepomembnih, zasebnih„ produkcijskih sredstev, oziroma podjetij pa morajo zakonitim potom priznati občinam In zadrugam pravico, da jih smejo pod primernimi pogoji podružab-Ijatl, bodisi z dovoljenjem, ali tudi brez dovoljenja nadrejenih oblasti. Dolžnost države in pokrajin je, da jih pri tem gmotno in upravno podpirajo. V vseh podružabljenih podjetjih in panogah se mora potom gospodarskih svetov, sestoječih iz zastopnikov vseh prizadetih krogov, izvesti kar naj-popolnejša gospodarska avtonomija.
A.)
Da dobi najvišja premoženjska meja zares praktičen pomen, se mora določiti posebej za samostojno živeče osebe ter družinske poglavarje in posebej za družinske člane. Razlogi za to razlikovanje so jasni. Kajti če hočemo vsaj za silo pravičen družabni red, moramo pustiti onim, ki imajo družine, več premoženja, kakor onim, ki imajo samo zase skrbeti.
Ako zahtevamo najvišjo premoženjsko mejo, dokazuje to, da hočemo biti v izvajanju svojih načel dosledni. Zato'pa je po-
trebno, da bo ta meja tako nizka, da se bo pod njenim vplivom dosedanja krivična premoženjska razlika izravnala ter v smislu naših načel popravila. Naravno je, da ne more \eljati za poedinca ista omejitev kot za družine, ki štejejo morda precejšnje število članov. Zato je pravično in potrebno, da premoženjska meja raste in pada sorazmerno s številom družinskih članov. S tem postane ta določba elastična ter se lahko tako prilagodi razmeram, da ji je dober vspeh zagotovljen.
Glede gospodarskih družb je posebno premoženjska meja nepotrebna, ker sestoje take družbe vedno bodisi neposredno ali posredno iz ljudi, za katere itak že velja splošna premoženjska omejitev. Take družbe bi smele torej imeti samo toliko premoženja, kolikor je ostalo imetje njihovih Članov manjše od maksimalne premoženjske meje. Družbe sestoječe iz oseb, katerih privatno premoženje že dosega ta imetek, nebi mogle vsled tega niti imeti niti pridobiti nikakoršnega novega premoženja, razen kolikor bi njihovi člani prinesli vanje svoje osebno imetje. Naravna posledica tega bi bila, da bi morale vse velekapitalistične družbe, ki se sedaj mnogokrat nahajajo v rokah maloštevilnih velekapitalistov, število svojih članov tako pomnožiti, da bi nihče izmed njih s svojim osebnim imetjem in družbenim deležem ne imel več premoženja kot določa maksimalna meja. Velekapitalizem bi bil s tem ubit in njegova podjetja bi prišla s tem v roke širših slojev.
Pri določitvi najvišje dovoljene premoženjske veličine glede poedincev, kakor tudi glede družinskih članov pa je treba vpo-števati sledeče: Kakor že omenjeno, ni namen naše zahteve, da bi se vse premoženje po komunističnem načelu v strogem pomenu besede kar najbolj enakomerno porazdelilo med vse ljudi, marveč gre le za to, da še
onemogoči neomejeno naraščerije kapitala v rokah posameznikov. Privatna inicijativa, iznajdljivost in podjetnost morajo kljub temu še nadalje imeti p iliko, da se udejstvujejo ter pospešujejo gospodarsko življenje. Zato je jasno, da zahtevana maksimalna premoženjska meja ne sme biti tako nizka, da	bi	ravno še zadoščala za malce
udobno človeka	vredno	življenje,
ne	bi	pa puščala	človeku	možnosti,
da	v	primernih	mejah	svobodno
udejstvi svoje gospodarske zmožnosti in sposobnosti. Maksimalna premoženjska meja, ki bi dovoljevala človeku samo toliko imetja, da bi mogel res človeško živeti, bi ves gospodarski razvoj in napredek ubila in onemogočila, škodovala bi pa tudi kulturnemu življenju, ki je mnogokrat precej tesno zvezano z blagostanjem nekaterih krogov.
Pri vsem tem pa je treba vpoštevati še dejstvo, da bi se takoj, kakor hitro bi se maksimalna premoženjska meja — če tudi bi bila razmeroma precej visoka — dejanski uveljavila, socialne razmere nujno spreme-menile in vsaj deloma uredile. Pri tem bi se tudi kmalu pokazalo, ali je potrebno, da se ta meja še skrči ali ne. Zato je trenutno najvažnejše, da se načelo samo na sebi uveljavi, vse drugo pa bo praktično življenje samo pokazalo.
Iz vseh teh razlogov se vidi, da zgoraj navedena maksimalna premoženjska meja vsaj začasno popolnoma odgovarja našemu namenu. Bolj določno je zlasti v sedanjih neurejenih in neprestano menjajočih se razmerah ni mogoče izraziti, pa to tudi ni tako potrebno kot bi se morda na prvi pogled zdelo. Ako računamo, da rabi v sedanjih razmerah samostojno živeča oseba za normalno, pa vendar povsem človeka vredno življenje mesečno 3000 K, bi bilo to letno 36,000 K, kar odgovarja približno sedaj običajnim bb-
restirii' enega milijona kron. Najvišja dovoljena premoženjska meja bi torej znašala ža samostojno živeče osebe in družinske poglavarje 5 milijonov kron, za vsakega družinskega člana pa še posebej 2 milijona K. Te številke so navidezno'sicer še vedno visoke, toda dejanska vrednost, ki-jo pomenijo, je razmeroma tako majhna, da bi uveljavljenje take maksimalne meje pomenilo zelo radikalno in dalekosežno socialno reformo, ki bi brez dvoma zadoščala, da se izravnajo vse občutljivejše premoženjske in socialne razlike.
Z druge strani se seveda Ugovarja,^ da bi tako nizka maksimalna meja nujno onemogočila in uničila vso moderno industrijo, ki rabi v svoje namene ogromno število milijonov. Glede tega zadostuje, če opozorimo na že naznačeno dejstvo, da maksimalna premoženjska meja glede: gospodarskih družb dejanski ne bi veljala, marveč bi bila njena posledica samo ta, da bi se k družbi moralo pripustiti tako število udeležencev, ki odgovarja njenemu premoženju. Podjetje bi še nadalje obstojalo ter se razvijalo z edino razliko, da bi prešlo iz rok enega ali dveh velekapitalistov v roke večjega števila udeležencev.
B.)
Med produkcijskimi sredstvi je brez dvoma najvažnejše zemljišče.1) Ono je vir glavnih naravnih dobrin, ki jih človek za svoje materijelno življenje nujno rabi in brez katerih mu ni obstanka. Človek, ki je odtrgan od zemlje, je odtrgan od studenca, iz katerega se stekajo vse važnejše življen-ske potrebščine in njegova usoda je v veliki meri izročena v roke onim, ki so gospodarji zemlje. V praktičnem^življenju^se
!) Tu imamo v mislili samo zemljo, ki služi polj'eđeljstvu, ddčim bomo o stavbiščih govorili pod naslednjo točko. • -	, -	■ ,	. -
ta odvisnost na prvi pogled pogosto ne razodeva. Mnogokrat se zdi celo narobe, da so posestniki zemlje odvisni od onih, ki jo nimajof Ravno v najbolj kritičnih trenutkih, kakršne smo n. pr. med vojno in tudi po vojni doživljali, pa se vselej očitno pokaže, da je žare# samostojen in gospodarsko neodvisen edinole tisti, ki ima toliko zemlje, da lahko na nji pridela vsaj tiste potrebščine, ki jih za svoje življenje nujno rabi.
Človeška odvisnost od zemlje pa sega še mnogo dalje. Ako iščemo nekoliko globlje, kje je pravi vzrok neurejenih socialnih razmer v naši moderni družbi, tedaj vidimo, da tiči jedro vsega zla predvsem v n e -určjenosti zasebne lasti na zemljišču. Ljudem ni obstanka na deželi, zato bežijo v mesta in industrijske kraje, ter ponujajo tamkaj svojo delavno silo tovarnarju, kapitalistu, ki se s tem okoristi in tako množi svoj kapital. Statistika dokazuje neovrgljivo, da je beg z dežele najhujši tamkaj, kjer je zemlja najbolj neenakomerno porazdeljena med ljudi, kjer so veleposestva največja in kjer je vsled tega največ ljudi, ki bi zemljo sicer radi obdelovali, pa je nimajo. „Rezervna armada" delavstva, o kateri govori Marks, se rekrutira vedno z nova predvsem iz redko poseljenih krajev, kjer je sicer dovolj zemlje, ki pa se nahaja izključno v rokah nekaterih mogotcev. Zemljiški monopol teh ljudi je tako prvi in glavni vzrok, da dobiva velekapital vedno z nova dovolj ljudi, katere v svojih podjetjih izmozgava in izsesava, dokler je v njih kaj delavne energije, potem pa jih zavrže, ne meneč se za njihovo usodo. Pravična razdelitev zemlje, ki omogoči vsem, ki imajo voljo ostati na domačih tleh, je že vsled; tega nujen predpogoj za končno zadovoljivo rešitev socialnega vprašanja.
Pa tudi stjlc-a. zemljo sam na sebi je za človeka velikega pomena. Splošno se
opaža in na podlagi statistike je dognano, da živi najbolj zdrav in krepak rod ravno na deželi. Uprav iz tega razloga je primeren kos zemljišča vsakemu človeku oziroma vsaki družini nujno potreben, da si ustanovi na njem svoje bivališče, svoj dom.
Dom je vsakemu človeku življenjska potreba. To pa ne le v ožjem pomenu, da mora človek imeti primerno mesto, kamor lahko na večer v miru položi svoje trudne kosti, da se odpočije od dnevnega napora in dela, marveč, da imenuje košček zemlje svojo last, kjer se lahko prosto in neovirano giblje. Tudi vsem modernim zahtevam odgovarjajoče stanovanje še ni dom. Zlasti družinam, ki imajo otroke' ne more niti najmodernejše in najelegantnejše stanovanje samo na sebi nadomestiti preprostega podeželskega doma. Še bolj pa se bo čutila potreba, da bi imela, kolikor mogoče, sleherna družina svoj lastni dom, če se socialne razmere v drugih ozirih vsaj za silo uredijo, tako da se bodo zlasti delavske mase povspele na stopinje pravega človeškega življenja. Že samo prva večja pridobitev po zadnji vojni — osemurni delavnik — odpira tu pogled v popolnoma nove razmere ter obenem potrebe in zahteve.
Delavec mora imeti priliko, da tudi v prostem času dela, ne sicer za to, ker ga žene k temu moreča skrb za vsakdanji kruh, marveč ker ga vleče k temu njegovo naravno nagnjenje, prirojeno mu veselje do do-tičnega dela, naj si bo to n. pr. vrtnarstvo, navadno poljedelstvo, kako rokodelstvo ali kar si že bodi. Vse to pa je mogoče edinole na lastnem domu, kjer je človek sam svoj gospod, kjer ga ne vežejo najrazličnejši oziri na tuje koristi, želje in tudi kaprice.
Kaj je dom otrokom v letih, ko zahteva njihova narava kar največ prostosti, ko jih šiloma vleče ven izmed ozkih štirih sten,
ni treba še posebej opisovati. Pripomniti hočem le še, da vseh tistiii zavodov, ki naj bi obvarovali otroke vplivov ulice, ne bi bilo treba, če bi imele naše družine svoje domove, če bi imeli njihovi otroci na domačem dvorišču hkrati učilnico, delavnico, igrišče in zabavišče, kakršnega nemore dati ne ulica in ne najboljši zavod.
Končno pa je tudi moraličen pomen doma izredno velik. Človek, ki ima svoj dorn, ki imenuje neko določeno stalno mesto na zemlji „svoje", ima s tem že dano nekako naravno podlago, temelj, na katerem se lahko razvije v svobodnega nositelja narodnih, oziroma državljanskih pravic in dolžnosti. Človek, ki ima svoj dom, je s tem privezan na svoj kraj, na svoje sosede in okolico ter čuti in ve, kaj so socialne pravice in dolžnosti. Človek brez doma pa ima le prerad'smisel samo za pravice nasproti človeški družbi, dočim noče prav poznati in priznati svojih dolžnosti do nje.1)
Na podlagi vsega tega je očividno, kako upravičena je zahteva, naj se pri zemljišču določi tako nizka maksimalna meja, da si bo mogla velika večina vseh družin postaviti svoj dom, s katerim bo združen primeren kos zemljišča. Tu ne gre samo za to, naj se da kar največjemu številu družin možnost, da si postavijo svojo hišico z običajnim „vrtičkom". Tak dom z vrtičkom v resnici ni primeren dom in ne nudi družini ugodnosti, na katero smo zgoraj opozarjali. Zato ne zadostuje vrtiček, marveč je treba res prave domačije, ki je v skladu z obstoječimi krajevnimi razmerami, ponekod lahko večja, drugod pa zopet manjša, vedno in povsod pa mora v danih razmerah omogočati na nji živeči družini vsaj srednje udobno življenje.
1) Glej mojo razpravo: „Po 1 j ede 1 j s t v o v luči socialnega vprašanja* v „Nar. Gospodarju" XXI. št. 1., 2., 3. točka C.
Zalo je povsem naravno in samo po sebi razumljivo, da se mora maksimalna meja glede zemljišč ravnati po krajevnih razmerah, pri čemer je med drugim vpoštevati zlasti obliko zemeljske površine in rodovitnost ze.mlje ter gostoto prebivalstva in možnost postranskega zaslužka. Vsi ti momenti skupaj šele morejo’podati dovolj jasno sliko dejanskih razmer, na podlagi katerih moramo določiti zasebni lasti na zemljišču vrlino mejo. V hribovitih in goratih ter redko naseljenih krajih bo ta meja naravno vse drugačna kot v rodovitnih in gosto naseljenih dolinah, na širokih planjavah Slavonije, Vojvodine ali Banata gotovo zopet povsem drugo kot v valovitih delih Slovenije, Hrvatske ali Bosne. V krajih, kjer se ljudje pečajo samo s poljedeljstvom, mora iničti po-edina družina brez dvoma dokaj več zemlje kot drugod, kjer je dovolj prilike za primeren postranski zaslužek, bodisi v tovarni ali domači obrti, industriji itd.
Jasno je torej, da tu niti o približno enotnem merilu ne more biti govora. „Edino, kar lahko popolnoma splošno trdimo, je dejstvo, da morajo hiti posamezna'zemljišča tem manjša, čim večje je sorazmerno'število ljudi, ki je navezano na obdelovanje polja. Poleg načela, naj se da kar največjemu številu družin prilika, da si ustanovijo svoj dom, mora tu veljati pravilo: Zemlja bodi tistega, ki jo sam obdeluje,, ali bi jo rad obdeloval. To velja popolnoma splošno in velika, če tudi moderno in vzorno urejena posestva niso niti upravičena niti koristna tam, kjer mora radi njih znaten del ljudstva životariti ob dnini ali iskati celo v tujini zaslužka, dočim bi se lahko na primernem deležu zemljišča osamosvojili ter razmerno dobro živeli." ')
Pravilo, da bodi zemlja onega, ki jo ’) Narodnogospodarski eseji str. 55.
30 —
(obdeluje ali bi jo rad' obdeloval, se sicer skuša uveljaviti potom agrarne reforme, toda to more dovesti k večjemu do trenutnega vspeha. Ako se ne določi glede zemljišč primerna maksimalna meja, bodo nastala tekom par desetletij po agrarni reformi zopet nova veleposestva in klic po novi delitvi se bo kmalu ponovil. Brez primerne maksimalne meje je agrarna reforma prej dobro agitačno sredstvo kot .resna socialna reforma. Premožni in bogati sloji bodo vedno umeli zbrati si najlepša zemljišča ter jih strniti v lepo arondirana veleposestva. Denarni premoči kapitala more v tem oziru uspešno kljubovati edinole moč zakona.
Pač pa bi takojšnja določitev primerne maksimalne meje glede zemljišč delo pri
agrarni reformi močno olajšala hr poenostavila. Sedanji okorni in dragi državni aparat bo rabil dolgo dobo, predno bo za silo rešil stavljeno nalogo, z določitvijo maksimalne meje - pa bi se agrarna reforma lahko izvršila avtomatično brez posebnih težav in tožba. Trebalo bi le še določiti, da morajo lastniki zemljišč vso'zemljo,' kolikor jo imajo preveč, tekom gotove dobe razprodati.
Maksimalna meja glede zemljišč ni.torej važna samo kot sredstvo, ki naj pripelje do socialno pravično urejenih razmer, jnarveč je še posebej pornembnajcot najzanesljivejše jamstvo, da se ž]e urejene s"o-cialne razmere ne b o d,o vnovič poslabšale.	(Dalje.)
Obrestna mera.
Namen hranilnicam posojilnic je ta, da služijo članom in njih gospodarski koristi s krediti, ki odgovarjajo njihovemu premoženju, njihovi potrebi in ki niso predragi. Hranilnica in posojilnica pomaga članu v stiski in mu preskrbi posojilo po zmernih obrestih; oderuh izrabi stisko bližnjega v svojo korist in mu preskrbi posojilo po naj-višjih~obrestih in pod najtršimi pogoji.
Pri tem pa je hranilnica in posojilnica vezana na gotovo mejo. Ako hoče dobiti denar od vlagateljev, ga mora obrestovati vsaj v oni višini, kot ga obrestujejo veliki in popolnoma varni denarni zavodi; drugače ne dobi denarja in ne more dajati posojil. Hranilnica in posojilnica se mora torej glede obrestovanja držati srednje krajevne obrestne^'mere, znižane pač za toliko, kolikor je ^navada'prevaliti na vlagatelje razna bremena, davke' in drugo.
Obrestna mera posojil pa je nekoliko višja kot obrestna mera hranilnih vlog, ker
si mora hranilnica in posojilnica s to razliko pokrivati redne, stroške j (za "^poslovne knjige, papir, najemnino,^pristojbine i.t. d.). Vendar ta razlika; pri Raiffeisenovkah ne sme "presegati prijias T Va °/o. drugače hranilnica in posojilnica izgubi pravico do davčne prostosti,' ki jo zakon'priznava Raiff-eisenovkam. V največ krajih zadostuje tudi mnogo nižja razlika med "obrestno j mero posojil in obrestno mero hranilnih ^vlog, posebno ako ima hranilnica in posojilnica mnogo, hranilnih vlog in'''primerno malo stroškov.
Čim višje so to raj obresti hranilnih vlog, tem višje morajo biti obresti posojil in tem m a n jj z p o 1 -nuje hranilnica in posojilnica svoj namen, preskrbeti svojim članom kar najcenejši kredit.
Pa ne samo posojila' po čim nižjih obrestih, temveč tudi po kolikor mogoče stalnih obrestih mora svojim članom pre-
skrbovati kreditna zadruga. Za člana, ki je vzel posojilo, je važno, da so njegove obveznosti glede dolga in obresti nekaj stalnega, da je zavarovan pred skoki in kapricami denarnega trga, d^ lahko računa z gotovimi in znanimi mu obresti.
Pri tem je seveda treba povdariti, „kolikor mogoče" stalne obresti. Jasno je namreč, da se v doglednem času razmere v gospodarstvu spremenijo in same po sebi upravičujejo spremembo obrestne mei^e in da se v takem slučaju tudi zadružni denarni zavodi ne bodo ustavljali spremembi tudi ne povišanju obrestne mere, ker vendar še ne predstavljajo zadružni denarni zavodi in zadružni kapital take sile, ki bi stala popolnoma izven vplivov denarnega Irga. V takih slučajih je edino pametno računati s spremembo, drugače se bodo hranilne vloge tajale in nazadnje popolnoma raztajale. z
Zadnjega pol leta je prišlo na denarni trg neko gibanje, ki po svojih znakih odgovarja verižništvu v trgovini, špekulaciji. Ista umazana konkurenca, ista mrzličnost, isto navijanje obrestne mere preko vseh pametnih mej se opazuje na denarnem trgu. Kot je pomanjkanje blaga rodilo verižništvo, tako je pomanjkanje denarja rodilo navijanje obrestne mere. Ker primanjkuje denarja, ' konkurirajo denarni zavodi pri iskanju denarja s poviševanjem obrestne mere in na prvi pogled se zdi to čisto nekaj naravnega in zdravega. Ni pa tako, če pogledamo bliže.
Pri zviševanju obresti so namreč nekateri zavodi precej širokopotezni in zvišujejo obresti do višine, ki že pogreša gospodarske uvidevnosti. Kapital, ki mora plačevati čezmerno visoke obresti, mora pa onemu, ki si ga je izposodil, nesti čezmerno visok dobiček, mora biti zaposlen v špekulaciji. Čezmerno visoke obresti ženejo torej k špekulaciji, ker trgovec, ki plača visoke obresti, mora špekulirati, drugače ne izhaja.
Špekulacija, verižništvo pa je zvezano z nevarnostjo, z rizikom in sicer vedno večjim, čimbolj se razmere bližajo normalnim. Ve-rižniki ribarijo, dokler je voda kalna, ko se ustali, se poskrijejo. Zdi se vsaj, da se vedno bolj bližamo urejenim razmeram v politiki in gospodarstvu; z druge strani se pa sliši vseobča tožba radi zastoja v industriji. Blaga je prej na vse strani manjkalo in . dobavljali so ga le verižniki za strašne cene. Sedaj blago zastaja in za verižnike ni več posla. Iz tega razloga se more pričakovati, da bo tudi obče pomanjkanje denarja kmalu prenehalo.
Obče pomanjkanje denarja je tudi na zadružno disciplino vplivalo neugodno; tudi v zadružništvo je bila zanesena obrestna konkurenca. Vlagateljem se zdijo obresti, ki jih plačuje hranilnica in posojilnica, prenizke, češ da pri tem ali onem zavodu lahko dobijo več. Celo hranilnice in posojilnice so začele pošiljati na zvezo vprašanja radi obrestne mere in včasih zelo odločne zahteve za zvišanje, češ ta in ta banka nam predlaga toliko in toliko. Bil je to čas preizkušnje zadružne discipline, ki jo na žalost mnogi niso srečno prestali.
Nekateri zadružniki ih nekatere zadruge so čisto pozabili pri misli na dobiček, kaj je namen zadružništva. Pomagati gospodarsko slabim, zjediniti male ljudi ter delati v njih prospeh po krščanskem načelu, za to so zadruge, ta cilj je bil pred očmi velikim apostolom zadružništva. Zadruge bi se morale vedno zavedati, da imajo vsporedno s skrbjo za gmotni prospeh članov tudi skrb za nravno povzdigo.
Pri obrestni politiki se bo zadružna zveza varovala skokov in nepremišljenih sprememb. Skladno namenu bo držala srednjo pot, da z ene strani kredita potrebni, gospodarsko slabi ljudje ne padejo v roke oderuhom in da ne bodo plačevali visokih

obresti in čezmerne provizije, da pa z druge strani vlagatelji dobijo primerne obresti.
Onim, 'ki niso zadovoljni z zadružno obrestno mero, bi pa svetovali, naj poskusijo enkrat dobiti posojilo pri tistih denarnih zavodih, ki jim danes ponujajo višje obresti in bodo videli, kakšna je razlika med obrestno mero hranilnih vlog in obrestno mero posojil. Zadružništvo pa ima držati to razliko ,čim največ mogoče nizko, kolikor zahtevajo stroški.
Oni, ki danes denar nalagate in se pritožujete čez nizke obresti, lahko pridete prav kmalu v položaj, da si boste morali izposojevati. Ako se odpoveste zvezi danes, ne kličite jo na pomoč v sili, ne hodite k njej za posojilom! Zadružne dolžnosti in
pravice slonijo na vzajemnosti; dolžnost pa je pred pravico. Le kdor danes za skupno stvar nekaj žrtvuje in se za zadružne namene zadovolji z nižjimi obrestmi, si pridobi pravico, da v sili dobi pomoč in v potrebi posojilo po srednjih obrestih.
In še moment varnosti je danes posebno važen! Zadružništvo stoji na stališču vzajemne pomoči in zato v nesreči morajo prispevati druge zadruge iz svojih rezervnih zakladov. Spomnite se na anekdoto o bankirju. Izkušenega bankirja so vprašali klienti, kje nalagati denar, na kar jim je bankir s svoje strani stavil vprašanje:	„Ali želite
dobro jesti ali mirno spati?"
To vprašanje ima dandanes poseben pomen in je vredno, da o njem razmišljate.
□ n a b o o zadružništvo, naiaann
Zadružništvo v Sloveniji leta 1920.
V letu 1920. je bilo pri registracijskih sodiščih v Sloveniji vpisanih 107 novih zadrug in sicer v Ljubljani 44, v Novem mestu 32, v Celju 17 in v Mariboru 14. Od teh novih zadrug imajo vse samo slovensko tvrdko, ruzun ene, ki je bila osnovana v Kočevju t^r ima slovensko in nemško tvrdko. Dve od teh novih zadrug (Lesninarska zadruga v Šmarjeti v Rožu in konsumno društvo v Št. Jakobu v Rožu) sta prišli kasneje vsled plebiscita pod Nemško Avstrijo.
Med novimi zadrugami je največ nabavnih in prodajnih (konsumnih) namreč 54 in sicer v okolišu registracijskega sodišča v Ljubljani 19, v Novem mestu 21, v Celju 7, v Mariboru 7. Med njimi je pretežno kmetijskih 34 in 16 uradniških „Samopomoči".
Kreditnih zadrug je bilo ustanovljenih 6, dalje 1 mlekarska, 6 elektrostrojnih, 6 za vnovčevanje lesa, 1 pašniška, 6 stavbinskih,
2 trgovski, 1 zdraviliška, 1 delavska pekarna in 21 obrtnih. Kolikor smo mogli presoditi po objavah v uradnem listu, je med obrtnimi zadrugami 11 produktivnih, 10 pa za skupno nabavo in prodajo.
Ob tako nenavadno velikem številu novih zadrug se nehote vsiljuje_vprašanje, ali se je ob ustanovitvah postopalo s potrebno previdnostjo in prevdarnostjo. S precejšno gotovostjo se more domnevati, da se je marsikatera zadruga osnovala prenagljeno in ne upoštevaje težkoč, ki so združene z zadružnim poslovanjem. Zlasti velja to o raznih obrtnih in o konsumnih zadrugah, ki so se ustanovile največ vsled težav, ki jih je povzročilo prehodno in labilno stanje v trgovskem prometu in vsled oderuških cen. Toda četudi bo marsikatera konsumna zadruga prisiljena slej ali prej opustiti svoje delovanje, toliko je gotovo, da sc je tej organizaciji ogromnega števila
konsumentov vsaj deloma posrečilo doseči, da niso šle cene raznim potrebščinam še bolj navzgor. Kot posebnost je omeniti, da je bilo samo v mestu Ljubljana ustanovljenih 18 zadrug, med njimi največ obrtnih.
V likvidacijo je v letu 1920 stopilo 23 zadrug, od teh 19 slovenskih in 4 nemške. Likvidiralo je 7 kreditnih zadrug, 2 konsum-ni, 2 mlekarski, 8 živinorejskih, 1 vinarska,
1 za vnovčevanje lesa, 1 stavbinska in 1 tiskovnz (založniška). Med 4 nemškimi likvidiranimi zadrugami so 3 kreditne in 1 biko-rejska zadruga, vse v okolišu okrožnega sodišča v Mariboru.
Iz zadružnega registra je bilo 1. 1920 izbrisanih 14 zadrug vse zaradi dovršene likvidacije, med njimi 11 slovenskih in 3 nemške. Izbrisane so bile 3 kreditne, 4 kon-sumne, 2 mlekarski, 1 živinorejska, 1 strojna,
1 stavbinska, 1 tiskovna in 1 obrtna zadruga.
Zadružni tečaj v Celju. Zadružna zveza je priredila v Celju od 13. do 17. decembra 1920 že drugi tečaj, ki je jako lepo ušpel. Stalno je bilo na tečaju udeleženih 11 zadrug, oziroma podružnic in sicer: Kmetijska zadruga Račje, Gospodarski zadrugi Celje in Ormož, Kmetijske nabavne in prodajne zadruge Laško, Oplotnica in Solčava, Kmetijsko konsumno društvo Šmarje pri Jelšah, Kmetijsko društvo Rečica ob Savinji in odsek celjske Gospodarske zadruge Stari trg pri Slov. Gradcu. Udeleženci so brez izjeme pazljivo in vstrajno sledili posameznim predavanjem, ki so zavzela vsak dan 8 ur.
Predavalo se je predvsem knjigovodstvo in sicer enostavno z uvedbo primanote, kar je za naše zadruge nekaj novega in nadalje dvostavno z amerikan-skim žurnalom. Napravila se je tudi bilanca po obeh načinih.
Nadalje se je predavalo o najvažnejših določbah zadružnega zakona in pravil, o delovanju in sejah načelstva ter nadzor-
stva, o občnih zborih; o delokrogu poslovodje in tajnika ter sploh o ustroju in poslovanju gospodarskih zadrug.
Zadnji dan je bil namenjen predvsem funkcijonarjem gospodarskih zadrug. Zastopnike t. j. člane načelstva oziroma nadzorstva so poslale malone vse gori omenjene zadruge. Razgovor, katerega sta vodila ravnatelj Gospodarske zveze g. Dular in g. dr. Ogrizek, je bil predvsem o bla'govjnih centralah ter o Skupnem nakupu in skupni prodaji.
Brezdvomno je, da bo tečaj rodil lepe sadove, zlasti pri onih, katerim zadružništvo, bodisi uprava ali knjigovodstvo že prej ni bilo tuje.
Zadružni pouk v letu 1920. Podobno zgoraj navedenemu tečaju v Celju je Zadružna zveza priredila v preteklem letu še štiri take tečaje z istim namenom in vspo-redom in sicer v Ljubljani, [Novem mestu, Mariboru in Celju (prvi). Zanimanje je bilo vedno živahno in udeležba povsod velika.
Poleg tedenskih tečajev se je priredilo mnogo enodnevnih zadružnih okrožnih sestankov, ki so bili propagandnega in organizatoričnega značaja. Otvarjali so se ti sestanki s predavanjem tajnika ali kakega revizorja,, na kar je sledil razgovor o raznih potrebah in težavah zadrug, o katerih so želeli pojasnil udeleženi funkcijonarji. Dva taka sestanka sta bila n. pr. v Murski Soboti (21. oktobra 1920) in Dolnji Lendavi (20. oktobra 1921).
Pouk o zadružništvu in zadružnem knjigovodstvu se je uvedel po prizadevanju Zadružne zveze tudi v semenišču v Ljubljani in na orgljarski šoli. Ta pouk se je vršil tudi v „Jugoslovanski strokovni zvezi".
Zadružništvo bo gotovo imelo v bližnji bodočnosti od tega velike koristi in bo trud in stroški, ki jih nalaga Zadružni zvezi vzdrževanje tega pouka, v prid mnogim zadrugam.
Zadružna šola. 7. decembra 1920 se je pričela v Ljubljani Zadružna šola, ki bo trajala do konca aprila 1921.
Na šoli se poučujejo predmeti obče trgovskega predvsem pa zadružniškega značaja in sicer: zadružništvo in zadružno pravo, zadružno knjigovodstvo, menično pravo, promet, trgovsko zemljepisje, trgovsko računstvo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo gospodarskih zadrug in slovenščina.
Udeležencev je 2CLrednih in 2 izredna. Vzrok " maloštevilne udeležbe je gotovo ta, da je jako težko ali celo nemogoče dobiti učencem stanovanje in prehrano po primerni ceni. Da ni Zadružna zveza priskočila na pomoč večini učencev ter jim pred vsem preskrbela’stanovanjc, bi bila udeležba še manjša.
Zadružna gospodarska banka. Na inicijativo in s sodelovanjem Zadružne zveze v Ljubljani se je osnovala Gospodarska banka. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 217junija 1920. Višina delniške glavnice je bila^določena prvotno na 4 milijone kron, toda'se7jeJpo,sklepu občnega zbora z dne 9. julija 1920 zvišala na 8 milijonov kron. Isti občni zbor je tudi sklenil zaprositi finančno ministrstvo za dovoljenje, da se sme zvišati^delniška.’glavnica na 24, kasneje pa na 48 milijonov kron. Delnice se glase na prinosca in so izdane v zneskih po 400 K. Za ravnatelja banke je upravni svet imenoval dr. Ivana Slokar.
Na'občnenTzboru dne 9. julija 1920 se je sklenilo^ jtvrdko predrugačiti tako, da se sedaj glasi: Zadružna gospodarska banka.
Pri tem zavodu je udeležen v veliki večini denar naših zadrug, katerim se je z ustanovitvijo banke izpolnila dolgoletna želja, da se zadružna organizacija izpopolni z lastnim bančnim podjetjem. Na ta način bo našim zadrugam omogočeno, lažje dobiti stike z denarnim trgom.
S L januarjem t. 1. sta začeli poslovati
podružnici Zadružne gospodarske banke v Somboru in v Splitu.
Tej novi ustanovi našega zadružništva želimo, da bi postala močna opora zadružnih ciljev.
Glasilo Zadružnog Saveza u Splitu.
Početkom nove godine Zadružni Savez u Splitu počet če ponovno da izdava svoje glasilo pod naslovom „Zadrugar". List će se baviti zadrugarstvom i narodnim gospodarstvom i to u glavnom s praktičnog gledišta, te ćc donositi sve ono, što našeg seljaka kao gospodara može da zanima: vijesti o sajmovima i tržištima, o cijenama proizvoda, upute gdje se mogu dobiti gospodarske potrepštine, uspjesi raznih grana poslovanja u drugim zemljama itd. List je u glavnom namijenjen težačkoj ruci, te če stoga biti pisan načinom lakim i puku razumljivim. Osim zadrugarskih uputa i gospodarskih vijesti donosit će kratke članke i vijnsti o svemu što može našeg malog čovjeka da prosvjedi i da razvije njegovu giadjansku i narodnu svijest, te da udovolji njegovim duševnim potrebama.
List će izlaziti dva puta mjesečno na 8 stranica. Godišnja cijena bit će mu K 40'— na pol i četvrt godine razmjerno. Pojedini broj K 2-—.
Prvi broj će izići početkom siječnja, pak onda redovito svakog 1. i 15. u mjesecu.
Davek na poslovni obrat in pridobitne zadruge. Na osnovi člena 127 začasnega fin. zakona je minister za finance osvobodil nekatere kmetijske zadruge od plačevanja davka na poslovni obrat.
Med drugimi j e finančno ministrstvo z odlokom od 24. 1.1. štev. 2501 oprostilo plaćanja davka na poslovni obrat (promet) Zadružno zvezo v Ljubljani in vse zadruge, ki so članice Zadružne zveze v Ljubija n i.
Da sc, pa izogne zlorabi tc osvoboditve, je finančni minister sedaj odredil, da so zadruge, ki so bile do sedaj tega davka oproščene, za bodoče pri carinarnicah oproščene poslovnega davka za uvoz le pod pogojem, ako imajo za vsak poseben uvoz predhodno dobrenje finančnega ministrstva. Kar se pa tiče izvoza produktov in predmetov prehrane, plačajo pri tem davek na poslovni obrat tudi kmetijske zadruge. Prošnje za posebna predhodna odobrenja pri uvozu se naslove na generalno direkcijo neposrednih davkov.
Slovanska zadružna kmetijska komora v Pragi se snuje z namenom, da pre-
vzame zastopanje interesov zadružništva vseh slovanskih plemen in zajedno informativno delo in posredovanje med člani. — Člani slovanske zadružne komore morejo biti samo zveze kmetijskih ali kreditnih zadrug. Poleg zastopniške in informativne naloge bi prevzela tudi direktno trgovske operacije, uvoz in izvoz blaga. — Včlanjene zveze bi si izmenjavale vse publikacije, bi proučevale vzajemno uredbo zadružništva, poslovanje, revizijo, gospodarske razmere, trgovino, transport, zakonodajo itd. ter bi na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj lahko mnogo preuredile in mnogo novega uvedle v prid kmečkemu ljudstvu.
o o o © o GOSPODARSTVO. O O O © ©
Ekonomska in finančna konferenca.
Po § 6. rapallske pogodbe med Jagoslavijo in Italijo sta se obe* državi obvezali, da skličeta v dveh mesecih od dne, ko stopi ta pogodba v veljavo, konferenco, sestavljeno iz kompetentnih strokovnjakov obeh držav.
Ta konferenca poda v najkrajšem času obema vladama točne predloge o vseh vprašanjih, vplivajočih na upostavitev najsrčnejših ekonomskih in finančnih razmer med obema državama.
Rok za to konferenco gre hitro h koncu in jugoslovanska vlada zbira kompetentne strokovnjake za skupno konferenco, ki bo v Beogradu; Slovenijo naj bi zastopala dva strokovnjaka.
Ker so predlogi, ki zadevajo upostavitev ekonomskih in finančnih razmer, posebno velike važnosti za zadružništvo — Zadružna zveza sama zgubi z Rapallsko pogodbo 112 zadrug — članic, od katerih je 52 kreditnih zadrug — je tudi Zadružna
zveza podala svoje želje in predloge'po-sebno glede obračuna in bodočih stikov z zgubljenimi zadrugami trgovski in obrtni zbornici in deželni vladi za Slovenijo, ki zbirate materijal za naše strokovnjake.
Jasno je namreč, da se morajo te konference udeležiti najodličnejši strokovnjaki in da morajo imeti pri rokah obširen! materijal v podkrepitev svojih predlogov,'‘ker bo gotovo Italija zastopana po prvih strokovnjakih in upa, pritisniti nas ob^steno tudi gospodarsko'kakor nas je pritisnila politično. Peleg tega si dela Italija velike upe na naše žitnice in italijanski trgovci že računajo, koliko tisoč vagonov pšenice in koruze in koliko živine se bo dobilo iz Jugoslavije in kako bo Italija lepo'prodajala'svoje’ industrijske izdelke v"’Jugoslavijo. ,To'bi bile one „najsrčnejše ekononomske injfinančne razmere", o katerih govori pogodba in o katerih sanjajo italijanski želodci.
Usoda 20% zneskov, ki jih je država zadržala pri kolkovanju bankovcev. Ob
priliki kolkovanja krunskih bankovcev je država zadrževala 20n/o zneske, katerih svota je dosegla približno 920 milijonov kron. V proračunskem načrtu za 1. 1920/21 je predvideno, da se imajo vse. priznanice, ki se glase na več kot 1000 ^K, spremeniti v stalne 3% državne zadolžnice, ki se bodo amortizirale do 31. decembra 1930
Priznanice pa, ki se glase na manj kot 1000 kron, se izplačajo najpozneje do 1. aprila t. 1.
Državna kovalnica denarja. Naša država nima lastne državne kovalnice za kovinski denar t. j. drobiž. Ta drobiž je država za to naročila iz Nemške Avstrije in že dolgo obetajo, da drobiž ■ „kmalu" pride. Sedaj se naša država bavi z načrtom, da osnuje lastno državno kovalnico za drobiž. Za' ureditev elektrolitične tovarne in kovalnice bi bilo potrebno okoli 80 milijonov kron po načrtih, ki jih je izdelal dr. Kijučenko.
Revizija carine in trošarine. Gospodarsko finančni odsek ministrstev je sklenil izvesti revizijo /carin, trošarine in železničnih tovornih tarifov. Najbrže bodo znižane postavke, ki se tičejo domače industrije. Predhodno pa bodo pozvane trgovske in obrtne zbornice, da predlože svoja mnenja. '
Monopolna taksa na sladkor. Po vse mogočih predlogih in načrtih glede držav-v nega monopola za sladkor je naposled država mesto monopola uvedla monopolno takso, ki je stopila v veljavo s 14. januarjem t. 1. Vzrok, da se je opustila misel monopola za sladkor, je'silno padanje cen sladkorja na svetovnih trgih. Da se tudi pri nas cena kolikor mogoče izenači s ceno na svetovnih trgih, je gospodarski komite skle-
nil, da sc pusti svoboden uvoz in svobodna prodaja sladkorja in da ves sladkor bodisi uvožen, bodisi pridelan v državi, plača poleg državne trošarine po 8 K za kilogram še monopolno takso, ki znaša tudi 8 K za kilogram. V naši državi znašajo torej davki na sladkor 16 K za kilogram, to je ravno toliko, kolikor je drugod cena samega sladkorja. Ker se pri nas porabi okoli 7500 do 8000 vagonov sladkorja, bo dobila država s tem davkom (trošarino in monopol, takso) približno 1200 do 1280 milijon, let. dohodkov.
Iz zveze jugoslovanskih sladkornih tovarn. Sladkorne tovarne v Jugoslaviji so ustanovile v Beogradu Zvezo za zaščito in za razvoj sladkorne industrije „v korist države".
Socializacija rudnikov. Cene premoga vedno rastejo in grozijo obrti in veliki industriji. Države pripravljajo načrte o socializaciji rudnikov, da preprečijo to opasnost.
Ustanovitev Mestne banke v Ljubljani. Ljubljansko mestno zastopstvo je odstopilo finančnemu odboru predlog, da napravi potrebne načrte za ustanovitev komunalne nanke. Ta banka bi imela skrbeti za velike komunalne in socialne potrebe modernega mesta kot n. pr. kanalizacija, zgradba mestne tržnice, mestnih uradov in stanovanj, za koje naprave so potrebni veliki krediti.
Kolkovanje vlog na registracijska sodišča. Zaradi zvišanja kolkovnih pristojbin je treba kolkovati:
a)	vloge (prošnje, predloge) za izbris članov načelstva, ali za vpis novih odbornikov, ali za vpis premembe pravil, ali za vpis likvidacije s kolkom za 12 kron;
b)	priloge k takim vlogam za vsako polo s kolkom za 2 K.

Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja'. Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne
zveze" v Ljubljani.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice ' pri Sv. Jakobu ob Savi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1921 ob 3. uri
popoldne v posojilničnem prostoru. Dnevni red:
.1. Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1920.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na XII. redni občni zbor Kmečko delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1921 ob 8. uri dopoldne v uradni sobi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega zapisnika.
4.	Čitanje in odobrenje računskega zaključka za leto 1920.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede n^ število navzočih članov.
Vabilo na občni zbor Živinorejske zadruge v Čemšemlku, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. februarja 1921.
Dnevni red:	,;i v
L Likvidacija zadruge.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu1 in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Kmetijska nabavne in prodajne zadruge v Gornji Straži,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. februarja 1921 ob 9.
uri dopoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
k Poročilo načelnika.
2.	Poročilo blagajnika.
.3. Poročilo tajnika.
4-: Poročilo nadzorstva.
5.	Sklepanje o razdelitvi dobička.
6.	Prememba pravil.
7.	Poslovni red.
8.	Dopolnilna volitev načelstva.
9.	Volitev nadzorstva.
10.. Slučajnosti.	'	•	: ■
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Poziv.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Kranju,^ r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne 6. decembra 1920 razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Upniki zadruge se poživljajo, naj prijavijo svoje terjatve pri zadrugi.
Kranj, dne 18. decembra 1920.
Kmetijska nabavna In prodajna zadruga
r. z. z o. z. v likvidaciji. ;
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 27. februarja 1921 ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1920.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. * 1 2 3 4
Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Selcih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1921 ob pol 4. uri popoldne v prostorih Društvenega doma.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pribori, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. marca 1921 po večernicah v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:	v
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Borovnici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. februarja 1921 ob 8. uri dopoldne v gostilni .Pri godcu*.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega 'zaključka za leto 1920.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem, redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Poziv.
Živinorejska zadruga v Borovnici, re-g:strovana zadruga z omejeno zavezo, je vsled sklepa občnega zbora z dne 25. januarja 1920 stopila v likvidacijo.
Upniki zadruge se poživljajo, naj prijavijo svoje terjatve pri zadrugi.
V Borovnici, dne 26. julija 1920
Živinorejska zadruga v Borovnici r. z. z o. z. v likvidaciji.;