Stav. 89 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sobolo 16. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV! Izhaja — Izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškega 5tev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljaJo uredništvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — •Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pa -10 stoL osmrtnice, zahvale, poslanice hi vabila po L 1.—, ojtast denarnih zavodj/, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglail • naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, l. nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-5*1 .* V bol za samoupravo ljudstva! JANKO KRALJ: Če pogledate danes v hiše naših ma» lih kmetov in v borna stanovanja de* lavcev in težakov, vas bo presunila glo* baka žalost. Beda je pri nas. S strahom ^re kmetic nasproti dolgim mesecem, ki nas ločijo od žetve in trgatve. Kruha ni več 1 pri hiši in ^draginja narašča. Ognji po tvornicah in plavžih ugašajo, vedno več delavcev stoji na cesti z tjrenko zavestjo, da za njih roke ni dela. V deželo se vsipajo tuje delavne moči, ki odjedajo domačinom zadnji kos kru* ha. Potrti zremo, kako se cele kmetske družine selijo v Makedonijo, ker jim ta zemlja, ki jim je bila prej bogata red* niča. ne more več dati dovolj kruha. Nič se ne zgodi, da bi vlada odprla našim pridelkom, predvsem vinu, prosto pot v inozemstvo. Nič se ne stori, da bi se globoke socialne rane izlečile. Kapitali* zem se zmagovito dviga, njegovi prapori i vihrajo na pogoriščih naših domov. Polagoma se pogreza naša dežela v be* raštvo, temelji ljudskega gospodarstva razpadajo. — Kdo je, ki ima moč, dvigniti deželo iz tega stanja? Danes ima vajeti v rokih vl'ada. In kaj je ukrenila vlada za povzdigo naše de* ižele. kaj ustvarila v prid ljudstva? Zrn* Bila je avtonomne občinske zastope in je po naših občinah nastavila gerente, ki često stoje pod nadzorstvom — o* rožnikov. Vlada je potisnila v stran de* želno avtonomijo Goriškega in Istre. S tem je zatrla vse kali demokratične u* prave v naši deželi. Vrhovna oblast je pa poverila vlado civilnim komisarjem, ki so se obdali z vencem uradništva. To Uradništvo predstavlja danes vlado na* Se dežele. Njemu je poverjena naloga, da dvigne naše ljudstvo iz bede, edino njemu so dana vsa sredstva, da vpliva na poljedelstvo in industrijo, da zajezi aiaval tujcev y našo domačijo, ko še sa» ml nimamo dovolj dela. Nenavadno ves Sika moč je položena v roke upravnih oblastev, ki nas vladajo. Zato pa nosijo ona tudi polno in neomejeno odgovor^ *iest za srečo ali propast naše pokr2? jifre. Obupno stanje našega ljudstva izprl* ču;e( kako pogubno je postopanje mož, ki stoje na čelu Primorja. Položaj se je pod novo upravo nepopisno poslabšal. Dotaknili smo se že nekaterih strašnih bocialnih ran; tem krivicam se je pridru* žilo po zaslugi sedanje uprave še to, da stoji ogromna večina prebivalstva izven zakona. Primorski Jugosloveni siv-o že po rojstvu v očeh uprave inferi «tn:; vtisnili so nam na čelo pečat, da smo državljani druge vrste. Mi smo sicer uverjeni, da vlada v vo» ailnih krogih državne uprave le ena volja. in ta je, da bi včlenili nove pok-a^ 3ine v telo Italije in izoblikovali iz njih Sidrav in krepak ud državnega življenja. Ugotoviti pa moramo, da manjkajo vladajočim krogom vsi predpogoji, da hI mogK koristno in pravilno vršiti v naših krajih svojo nalogo. Globoko vkorenis njeno prezirljivo naziranje o našem ljudstvu je prvi psihološki vzrok, da u-pravniki store malo ali ne store ničesar spričo naraščajoče bede v deželi. I oda mi razumemo može, ki jim je poverjena vlada dežele. Popolnoma se moremo vživeti v njihovo mišljenje. Zrasli so v širni Kampaniji ali v drugih krajih srednje in južne Italije. Nikdar niso videli življenja našega kmetiča, ne nje* govih skrbi za kruh, hrano in obleko Težnje briških kolonovin borbe primor skega delavstva so jim bile popolnoma neznane. Niti videli niso prej naše zemlje. In potem so lepega dne dobili ti go= spodje dekret, da jih kraljeva vlada po* šilja vladat v Primorje. Nič se ne ču* dimo, da birokracija ne vidi ran, ki skele kmeta in delavca. Verujemo, da vladiarj dežele delajo v najboljši volji. Toda ka ko naj nas razume tujec, ki še našega jezika ne ume? Kako naj čuti z nami kako naj otme smrti stradajoče otroke » begunčke, lajša trpljenje kmetiča, ki se trudi z zemLjo in delavca, ki streže strojem? Kako naj nas izleči zdravnik ko ne pozna bolezni in ran! Jasno je da ni krivde na osebah, krivda je v si: stemu! Krivda je v dejstvu, da vladajo ljudstvo, ne da bi ga poiznali! Strašna krivica in začetek naše propasti je v dejstvu, da ima ljudstvo vse dolžnosti ima pa samo eno žalostno pravico: pra; vico, da pleše po njem bič tujega urad-nika in fašizma. Volja našega ljudstva, volja ogromne večine prebivalstva Primorja je, da se po volitvah ta absolutistični sistem zru= Ši. Vlada birokracije mora pasti! Ho* čemo, da bo ljudstvo samo najvišji po litični faktor v deželi! Ne moremo dopu> stiti, da odločajo uradniki o življenslcih vprašanjih naroda. To je eden najvišjih ciljev našega političnega gibanja. To je globok zmisel volilne borbe. Da postavimo trden temelj mirnemu razvoju dežele in da izvedemo socialne reforme, ki so posebej potrebne naši de= želi, je potrebno, da preide vlada v de? želi iz rok uradnikov v roke ljudstva in njegovih voljenih zastopnikov. Zato zahtevamo: Primorje dobi najširšo avtonomijo, ki se bo opirala na deželni zbor. Iz sre* de deželnega zbora naj se voli vlada, ki bo stala na čelu vse uprave. Pokrajinski zbor mora imeti tuda zakonodajno oblast. Sedanj i uradniško * absolutistični re žim je pri vedel našo deželo na rob pro» pasti. Hočemo, da preneha strahovlada, hočemo, da se ljudstvu razvežejo roke; da si bo moglo samo pomagati in vodati krmilo v deželi. Zahtevamo samoupravo Primorja zato, da bo ljudstvo samo mo glo izvesti one socialne reforme, ki so v naši deželi nujne in neodložljive. U* radništvo teh reform ni znalo izvesti. Ljudstvo jih bo znalo, ker outi njih po» trebo na lastnem telesu. Stremimo za tem, da zavlada v Pri? morju volja ljudskih mas. Kmetsko in delavsko ljudstvo ve, zakaj se podaja v volilni boj! Anglija Pred začetkom splošne stavke — Pogas janja se nadaljujejo. — Še je upanje, da pride v zadnjem hipu do sporazuma. LONDON, 14. Voditelji zveze želez* ničarjev in pomorščakov bodo imeli še jutri pogajanja. Današnji pogovori niso dali nobenega uspeha. Zadnje upanje je sedaj skupina delavskih poslancev, ki bodo imeli danes zvečer sestanek in bodo skušali najti možnost za nova po* ga janja. LONDON, 14. Na sestanku izvršil* nega odbora delavskih zvez, izvršilnega odbora delavske stranke in parlament tarne skupine delavskih poslancev je bis la sklenjena resolucija, v kateri je re» čeno, da so zahteve stavkajočih upravi; cene in da se omenjeni odbori obvezu* jeio, da bodo delavsko trozvezo podpis rali. Na shodu je bil izvoljen odbor 9 članov, ki mu je naloga, da se z delav? sko trozvezo sporazume glede sedanjih dogodkov. LONDON, 14. Zveza težakov, katere ipredsednik je Kleynes, bo imela danes shod, na katerem bo odločala o stavki. Zve/a šteje 250.000 članov. Parlamentarni krogi sodijo, da bo stavka, ako se začne, trajala samo kakih 14 dni. Posa« mezna ministrstva so odredila zadnje mere za slučaj splošne stavke. LONDON. 14. Zastopniki lastnikov Tudnikov so bili spreieti parlamentu. Pri« šotnih je bilo nad 200 poslancev. Za? stopniki lastnikov so obrazložili svoie stališče glede sedanjega položaja. Za njimi so bili sprejeti zastopniki rudar? jev, ki so poslancem objasnili svoje stališče. LONDON, 14. I.!oyd George ie v dol? nji zbornici povedal, da sta mu Thomas In \Villiams poslala pismo, v katerem pravita, da sta pripravljena osebno ob? jasrciti razloge, iz katerih sta se zvezi železničarjev in pomorščakov odločili za stavko. Valed tei$a je Llovd George povabil odposlanstvo železničarjev in po moirikSak o v k sebi. Odposlanstvo se je pogovarjalo z njim o teh razlogih ia o položaju. Vlada misliš, da se pred zbor? nico nikakor ne sme razpravljati o s-tav* ki. Llovd George pa je obljubil, da bo v petek opoldne dal svojo izjavo in nato bo zbornica lahko razpravljala o polo= žaju. LONDON, 14. Danes je bilo objav? I j eno poročilo o konferenci, ki jo je Lloyd George imel z zastopniki železni* čar je v in pomorščakov. Gesaling, ki je govoril v imenu pomorščakov, je rekel, da je bila stavka sklenjena iz solidiarno? s ti, zakaj zdi se, da je vlada lastnikom zelo naklonjena in da se ne obnaša bog* ve kako nepristransko. Rudarji so skle? nili, da sprejmejo,, da se plače znižaio za dva šilinga na dan. Ako bi lastniki v sedanji krizi zmagali, bi rudarja' sicer šli na delo, toda priora vi j ali bi nov spor, vsled česar bi kriza bita samo odložena in ne tudi rešena. Thomas je v imenu železničarjev rekel, da stavka ni preku? cuška. Ako bi se to sredstvo rabilo za prekucuške namene, bi^se železničarji stavki gotovo ne pridružili kljub svoje? mu čutu solidarnosti. Llovd George je odgovoril, da vlada nikakor ne 'podpira lastnikov in da on ni sprejel glede plač ne tarife gospodar* jev ne tarife rudarjev. Vprašanje držav? nega nadzorstva nad rudniki pa je po? litične narave m se mora rešiti po poli? tični poti in ne s stavkami. Llovd George je pozval železničarje in paroor> ščake, naj se ne prenagHjo in naj ne povzročijo tega gibanja, kateremu je na* men ustrašiti parlament, da nai bi vlado prisilil, da prekliče en zakon. Delavska trozveza lahko predloži svojo, zadevo narodu in država bo potem napravila ravno tako. LONDON, 14. Odposlanstvo delav* ske trozveze je zapustilo Downing Street. Pri Lloyd Georgeu je bilo dve uri. Voditelj železničarjev Thoraas je izjavil, da nima več nobenega upanja v nova pogajanja- Neko uradno poročilo pravi, da se položaj vsled prcopoldaa* sko konference ni nič iz^premenil. Listi nagtačajo, da je ministrski! predsednik storil vse, kar mu je bilo mogoče, Ha bi obe stranki poravnal. PARIZ, 14. Listu »Information« poro? čajo iz Londona-: Glasom listov so za? stopniki rudarjev izjavili, da je doba že minila. Hedgas pa je rekel, da je ta vest neresnična in naravnost smešna. Treba ' se bo pogajati na vsak način — je zaklju* čil — in bolje se je pogajati prej ko po* tem. Različnih plačnih tarif pa ne bomo sprejeli za podlago pogajanjem. LONDON, 15. Pogovori med zastop? niki lastnikov in zastopniki rudarjev si sledijo drug drugemu. Ko je Hodge dal svojo izjavo, se je začelo čutiti, da se je položaj izpremenil. Kmalu nato so se člani parlamenta sestali z lastniki premo? govnikov, katerim so obraizložiii svoje stališče. Drugo dejstvo, ki bi znalo pri? pomoči k sporazumu, je izjava nekega zastopnika lastnikov, ki je rekel da so lastniki pripravljeni združiti vse dohod? ke od rudnikov in sc z rudarji zopet pogajati o plačah. LONDON, 15. Ministrstvo za prehra? no dopolnjuje svoje ukrepe, da zagotovi prehrano ljudstva. Sedaj razpolaga s toliko živili, da se ne bo treba bati, naj traja stavka kolikor hoče. Na drugi stra* ni se ukrepa vse potrebno, da bo na raz? polago zadosti avtomobilov in voz, ako bi se železnice ustavile. LONDON, 15. Ako ne pride v zad? njem hipu do sporazuma in se začne stavka, ki je napovedana za danes zve? čer ob 22, bo znašalo število stavkajočih in brezposelnih 4,500.000 delavcev. Sko? da. ki jo bo trpela angleška država, tudi če bo vse mirno, je neprecenljiva. Na vsak način bo znašala na stotine in sto? tine miljonov funtov. Stavka železničar? jev iz 1. 1919. je trajala samo 9 dni, a škoda rta dninah v trgovini in industriji je znašala 50,000.000 funtov. Pri tem pa je treba naglašati, da takrat vtada ni bila prisiljena mobilizirati, dočim je sc* daj poklicala pod orožje 400.000 mož re? zerve. Ta nova armada bo stala vsaj pol miljana funtov na dan. Škoda, ki jo bo skupnost imela vsled obustave prometa, se računa na 2 miljona funtov na dan in delavci bodo zgubili 3 miljone funtov na dan. K vsemu temu je treba dodati popolno poči van je trgovine, industrije in plovbe. Deset dni stavke rudarjev je Se stalo: 12,000.000 funtov na izgubi je? nih plačah, 308,000.000 funtov manj pre* moga je bilo izkopanega, 2300.000 so izgubili lastniki ladij, ker so imeli toliko manj dela, in železnice so imele za okoli 2,000.000 funtov manj dela. Listi so vzne mir j eni vsled tega, kar se pripravlja, in pravijo, da bo stavka stala državo, koli* kor jo je stala zadnja vojna, t. j. 5 do 6 miljonov funtov na dan. Anglija se ni sporazumela s Francijo o na-daljnih odredbah proti Nemčiji LONDON, 14. Na vprašanje nekaterih poslancev je vlada izjavila, da ni bil sklenjen s Francijo nikak sporazum o odredbah proti Nemčiji, ako bi po 1. maju ne hotela izvrševati svojih obvea. . " ~ Francija 4 Odredbe proti Nemčiji PARIZ, 15. Zbornica razpravlja o za* konskem načrtu, ki se tiče pobiranja od* stotkov od nemškega blaga, ki se uvozi v Francijo. Prvih šest členov je zbornica sprejela brez razprave. Čl. 7. jc bil sprejet z nekimi spremembami. Ta člen določa, da bo tega davka prosto tran^ žitno blago in blago, ki je bilo plačano pred 8. marcem 1921. Po omenjeni spre* membi bo pro6to tudi tisto blago, za katero je bilo dano nekaj na račun in ki je odšlo iz Nemčije pred 17. marcem. Čl. 8. in 9. določata, da bodo te odredbe veljale tudi v francoskih naselbinah. Za zakonski načrt so glasovali 303 po= slanci, proti 79 poslancev. Za določitev skupnega zneska nemškega dolga za vojne odškodnine PARIZ, 14. »Temps« javlja: Reparacijska komisija je danes začela pretresati razna vpraSanja, ki morajo biti reSena pred prvim majem, t. j. preden se bo moral določiti skupni znesek nemškega dolga. Prvo vprašanje, ki se presoja, se tiče dneva, ko so posamezne države napovedale Nemčiji vojno. S tem dnem se namreč začenja pravica teh držav do odškodnine. Komisija bo nato razpravljala o merilu za cenitev posameznih škod, predvsem škode na morju. Avstrija Francoska grožnja Avstriji DUNAJ, 14. Neka vest Korrespondenz Bu-reaua pravi: Francoski zastopnik je izjavil kancelarju Mayerju, da bo Francija ustavila Avstriji vsako pomoč, ako avstrijska vlada ne bo v stanu onemogočiti sedanjega gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji. Reparacijski komisiji bodo tudi povrnjena vsa njena pooblastila. Zakonski načrt za ureditev uradniških plač DUNAJ, 15. Avstrijska vlada je predložila državnemu zboru načrt zakona za ureditev uradniških plač. Vsled tega se bo avstrijski proračun povečal za 12 milijard 700 miljonov kron na leto. Za kritje teh stroškov proučuje vlada nove davke. Ogrska Ogrska kriza rešena BUDIMPEŠTA, 14. Ogrska vladna kriza je rešena. Grof Štefan Bethlen je imenovan za predsednika ter je sestavil novo vlado. Nemčija Zvišanje cene kruhu BEROLIN, 14. Cena kruhu je bila zvišana od 4'80 na 5 mark za kg. Amerika Amerika se bo pogajala o skrčenju oboroževanja na morju PARIZ, 15. »Information« poroča iz Washingtona: Senator Boral je predlo* žil resolucijo, s katero se predsednik Harding pooblašča, da se začne z Anglls jo in Japonsko pogajati o skrčenju obo» roževanja na morju. Resolucija senatorja Kooxa ublažena PARIZ, 14. Listu »Chicago Tribune« poročajo iz Washingtona: Resolucija senatorja Knoxa, ki je bila včeraj predložena senatu, nima več petega paragrafa, v katerem je bilo rečeno, da Zedinjene države ne bodo posredovale, ako nastane zopet kaka nevarnost za svetovni mir. Rušila Sovjetska vlada sekvestrirala imetje ruskih državljanov v tujini PARIZ, 14. »Intransigeant« piše: U* radno komunistično glasilo »Izvestia« piše, da je sovjetska vlada izdala od* lok, ki pravi, da se vse imetje ruskih državljanov, ki živijo v inozemstvu, se* kvestrira v prid državi. Uvoz v Rusijo narašča Iz Re velja javljajo: List »Revaler Bote« piše, da uvoz v Rusijo stalno narašča. Dočim so dose* daj prevažali blago v Rusijo samo trije vlaki, bo treba v kratkem sedem aH o* sem vlakov na dan. Nemčija bo poslala v Rusijo ta mesec prvih sto lokomotiv, ki jih je sovjetska vlada naročila v Nem? čiji, _ Grška Grki odbijajo turške napade ATENE. 14. Uradno poročilo z dne 12. t. m. pravi: Na fronti severne skupine je položaj neizpremenjen. Na fronti južne skupine severno od Bunarja so bili sovražnikovi napadi odbiti. Naše čete so napadle in sovražnika pregnale z njegovih položajev ter ga preganjale. Neki sovražnikov oddelek je napadel naše čete pri Tstvliku. Bil ie odbit in je pustil v naših rokah 15 ujetnikov. Reka-Trst-Solun »Riječki Glasnik« je priobčil pod gor* njim naslovom poučen članek. Podajamo ga svojim čitateljem v izvlečku: V letu 1920. je bila v Srbiji produkt cija bogata. Radi tega bo Srbija letos lahko veliko izvozila; zlasti živine. Fran* coska vlada je ponudila vladi v Bel« gradu, da kupi za 100 miljonov frankov žita. Belgrajska vlada pa se še ni izja* vila, ali ponudbo sprejme ali ne. Ce se pa sklene dogovor, nastane vprašanje po kaki poti se bo izvozilo to žito? Pre4 vojno je šel dobršen del srbskega izvoza čez Solun. Danes pa sta tej luki resna tekmeea Trst in Dubrovnik, ne glede na to, da se je Srbija vedno poslu ževala podonavske poti za svoj uvoz in izvoz.-Grška vlada bi rada srbsko prevozno trgovino zopet privabila v Solun, ter hoče v ta namen zgraditi tam pro; storna skladišča in urediti svoboden bor« je prišel v last novega konzorcija, ki je odpovedal skržbo vsem dos6» danjim urednikom. Glavno uredništvo prevzame dosedanji urednik »Murske straže«^ g. Božidar Borko. Prebivalstvo na Cetinju. Po zadnjem ljudskem Štetju ima Cetinje 54&I prebi« valcev, in sicer 3183 moških in 2288 žen* skih. Kozaki v Južno Srbijo. Atamafi doo« skih kozakov Bogajevski je dospel v Belgrad, da se z jugoslovensko vlado porazgovori radi naseljevanja imeoova* nih korakov v Južni Srbiji. Nov hrvatski list. Te dni jc izšla prva številka »Hrvatske Riječi«, glasilo Hr« vatske seljačke stranke v Dalmaciji. Ltet zastopa federalistično stališče. Doktorji gozdarstva lahko postanejo po najnovejši naredbi absolventje go* spodarsko * gozdarske fakultete na zagrebškem vseučilišču. Prepovedana brošura. Minister za no« tranje stvari je z odlokom od 23. marca prepovedal uvoz in razširjanje brošure »Nekoliko strani iz kraljevega albuma Karagjorgjevičev«, ki piše sovražno io tendenciozno o državni upravi v Črni gori. i Domače vesti Stavka ▼ mestni plinarni. Včeraj okoli poldne je izbruhnila stavka v tukafŠuji mestni plinarni. Električni tok Je bil tudi pretrgan in vsled tega tramvaj ni mogel voziti. Stavko povzročil spor, ki je nastal med ravnateljstvom in delavci radi nesoglasja glede pravic takoimenovane notranje delavske komisij««. Rahel opomin. V Trstu izhaja pod imenom »La Vedctta Commerciale di lrieste« list, ki je — kakor je razvidno že iz naslova — posvečen »trgovskim interesom mesta*. List torej ni političen. Vendar pa z navdušenjem govori o aneksijski slavnosti v Trstu: To ni bila le slavnost, ampak plebiscit. Na koncu pa se vendar spominja, da je prav za prav glasilo za trgovske in gospodarske interes« Trsta. Zaključuje namreč z opominom na naslov Italije, ki da naj sedaj stori vse, »da ne ovenejo nade Trsta mm gospodarskem te trgovskem polfal« — Je sicer to precej rahel/ nedoločen opomin, vendar dovolj jasno pri-, znanje, da ni tako kakor bi moralo biti. Je to ugotovitev, da Trstu ni pomagano samo » slavnostrui, ampak da mu treba — trgovskega življenja I Not inžeaar. Generalni civilni komtsariat za Julijsko Benečijo je pooblastil gospoda inž. Friderika Schironija iz Trsta, da vrii poklic civilnega inženirja za gradbo slrojev in za elektrotehniko. Vpisan jc bil v knjige inženirske zbornice za Julijsko Benečijo. In pri nas?! Iz Belgrada javljajo, da je finančni minister stavil predlog, ki ga je finančni odsek skupščine tudi sprejel, da se namreč prebivalstvu brišejo vsi zaostanki na neposrednih davkih do leta- 1920 in se bodo pobirali le davki na vojne dobičke. Iz Rojana. Danes ima naš Sokol, ki jc edino delujoče društvo, svoj občni zbor. Rojancani, naša dolžnost je, da se ga tudi mi udeležimo, da vidimo, kako nam mladina napreduje in da ji pomagamo z nasveti. Vabljeni so posebno člani, prej tako cvetočih društev, katera nam bodo, kakor se vidi, za vedno zaspala. Kje si Zarja«, nekdaj najboljše pevsko društvo v tržaški okolici, ki si imelo SO pevcev in pevk in tamburaški zbor, kje si »Čitalnica« in Ciril-Met. podružnica? Ali je vse te nekdaj hvalevredne narodne delavce tudi vojna vihra pobrala? Rojančani, kdor ima le količkaj volje za naše nekdanje društveno delovanje, naj se strne skupaj z nami, da začnemo takoj z delom. — Črncgorc. Telovadno društvo »»Sokol« v Rojanu, Kakor že javljeno, se vrši danes 16. t. m.f ob 20 redni občni zbor. Dolžnost vsakega brata m sestre je, da se ga polnoštevilno udeleži. 1 o-veriti moramo za tekoče leto društveno vodstvo najdelavnejšim društvenim močem. Dnevni red: I. pozdrav staroste, poročilo: 2. tajnika, 3. načelnika, 4. blagajnika, 5. vese-iičnega odseka, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Vabljeni so tudi vsi prijatelji so-kolstva. Odbor. Natečaj za trafiko. Finačno nadzorništvo razglaša, da se začasno podeli razpečevalnica monopolov (trafika) št. 63 v Trstu na trgu Oberdan Številka 1. Osebe, ki se potegujejo zato, da bi jim bila podeljena, morajo predložiti odnosno prošnjo finančnemu ravnateljstvu do 14. maja 1921. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote po padlih vojakih. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj se obrne na finančno nadzorništvo na tekališču Cavour št. 6., III. — Trst, 13. aprila 1921. 1% tržaškega živilema Popravek. Včeraj smo poročali pod naslovom ^Žaloigra na ulici < o spopadu med žensko in moškim, ki pa, kakor se je danes izkazalo ni povsem odgovarjalo resnici, v nastopnem sledi točnejše poročilo: Ura na zvoniku cerkve sv. Antona novega je odbila ravno 17. uro in pol. V tistem času je potrkal nekdo na vrata stanovanja Marije Venier v ulici S. Giovanni št. 10. Gospa Ve-nier je šla odpirat. Pred njo sla stala mladenič in mladenka. Oba sta bila elegantno oblečena. Mladenič je prosil lastnico, da bi mu dala sobo v najem. Venirjeva, ki daja sobe v najem, je sprejela ponudbo ter odkazala neznancema sobo. Komaj sta bila sama, je nastalo med njima hudo sporekanje, ki je trajalo kakih 10 minut. V bližnji sobi je bil nastanjen g. Miklavž Cioppetini. Cioppetini ni mogel ničesar razumeti. Ali prerekanje Se je kmalu izpremenilo v boj. Iz sobe, v kateri sta se nahajala neznanca, st sae začula dva strela iz samokresa. Nato so se vrata odprla in iz sobe je planila ženska kot besna. Njen obraz je bil bled in njeni lasje so bili razkuširani. Ženska je obupno zdihovala: ^Na pomoč... Ranjena sem .. . Pomagajte mi. Ustrelil se bo...« In v sobi so zagrmeli še triej močni streli. Ženska je hotela bežati na ulico, loda odpovedale so ji noge in zgrudila se je na tla. Po obrazu se ji je uliia kri. Sosedi so drveu v bližnjo garažo in telefonirali na rešilno postajo po zdravnika. Obvestila se je tudi policija, ki je poslala na lice mesta več policijskin agentov pod vodstvom viteza Carusa. Medtem je gruča radovednežev pred hišo bolj in bolj naraščala. Vitez Caruso in policijski agentje so šli v sobo, kjer se je odigrala ža-loigra. Na postelji je ležal mladenič z ranjeno glavo. Na tleh je pa stala mlaka še gerke krvi. V roki je držal trdno samokres na 6 strelov. Izstreljene sta bili 2 krogli. Ko so ga preiskali, so našli pri njem uro, več ključev, eno knjigo, v kateri so se nahajali dokumenti, glaseči se na ime: Jurij Baitz, star 33 let, stanujoč v ulici Viltorio Alfieri št. 9 III. nad. Pri najem so našli tudi pismo, glaseče se na ime: Ivan Čermel, v ulici Manzoni št. 24. V tem pismu je Baitz napovedal Čermelu, da bo ubil njegovo ženo. Našlo se je še drugo pismo, naslovljeno na Baitzovo mater, Rozo Baitz, v katerem prosi mater odpuščanja, češ ljubezen je premagala njegovo voljo. Zaplenjen je bil taudi listek, v katerem ie dal Baitz ženski, ki se piše Esperia Čermel, sestanek ob 17'30 pred hišnimi vrati št. 10 v ulici S. Giovanni. Zdravnik je preiskal Baitza ter ugotovil, da je mrtev. Smrt je nastopila, ker mu je krogla prebila črepinjo. Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico pri sv. Justu. Cermelova je bila pa odpeljana v mestno bolnišnico. Sprejeli so jo v IV. oddelek. Okrevala bo čez en mesec. Esperia Cermel je sprvič zakrivala svoje iame in stanovanje. Njeno nepravo ime se je glasilo: Esperina Cerne, stanaujoča v ulici Fontana št. 22. Pravo njeno stanovanje se nahaja v ulici Alessandro Manzoni št. 24. Poročena je bila z Josipom Čermelom. Imela je dvoje otrok. Izjavila je, da jo jc Baitz ustrelil, ker se mu ni hotela vdati. Baitz je zahajal k družini Čermel nad 14 let. Ves ta čas do zadnjega ni gojil do Esperije posebnih simpatij. Kdaj ga je premotilo, ni znano. Izvedelo se je, da je srečal pred par večeri Baitz Čermelovo v ulici Media, Tisti večer ji je dal tudi zadnji sestanek v ulici S. Giovanni št. 10. Čermelina mati je izjavila, da sc je poročila njena ^ hči Esperija pred 7 leti. Dalje jc rek*?: »Prišla je voina in Esperijin mož je moral k vojakom. Baiiz je pogostoma zahajal k nam, toda nihče ni vedel, da se je razvilo med hčerjo in njim razmerje.« Tisti »Viktor«, ki je bil naveden v enem Baitzovih pisem, je prijatelj Esperinega moža. Zasledovanja in preiskave se nadaljujejo. Do danes ni še vsa stvar pojasnjena. Vesti iz doriSke Dražba iova. Dne 28. aprila t. I. se bode vršila pri civ. koniisariatu v Gorici dražba občinskega lova za občino Skrilje-Sv. Tomaž. Vzklicna cena za lovišče pri Sv. Tomažu je 800 L; za Skrilje 200 L. Iz Dobrave!) na Krasu. Naša vas je mala in skromna, ali prijazna. Malo je znana širši javnosti. * Nima odličnih mož in izobražencev. Nje prebivalstvo je priprosto. Ali, vendar si želi napredka. To je dokazalo tudi sedaj. Po kratkem prizadevanju se nam je posrečilo ustanoviti pevsko in bralno društvo. Sklicali smo ustanovni zbor, kjer smo ukrenili potrebno. Zdaj je društvo začelo že delovati. In nadejamo se, da bo uspevalo, zlasti ker se opaža pri mladini veliko zanimanja. Proletarec se imenuje novi list, ki je začel izhajati z dnem 8. aprila v Gorici in je glasilo slovenskih socialistov (ne komunistov). Odgovorni urednik je Alojzij Stolfa, tiska ga tiskarna Paternolli, Na uvodnem mestu prinaša: »NaŠ program, sprejet na XVII. strankinem zboru v Livornu«, ki je tudi ob enem program novega lista. _________ Za tiskovni sklad „Edinosti" — V Ivanjemselu nabral gosp. A. Žuljan iz Ricmanj v veseli družbi izletnikov iz Rakeka o priliki ustanovitve kluba ;>Sraka-< Lir 132 — ker so zamudili parobrod. Darovali so: Žuljan Aud,, Lutman Evgen, MikuŠ Jerica, Lenček | Marica, Ivančič Mici, Šparovič Leop., Kren Fran, Demšar Ani, Modk Ant., Smrdu Jos.,j Puntar Jos. (Zakasnelo.) Do sedaj izkazanih . , . , . L 40.762'35 V današnjem izkazu $ • • • L 132"— Skupno L 40.89435 Vesti Is Istre Sodna preiskava. Iz Voloskega nam pišejo: Kakor znano, so na veliki četrtek po noči »bojevniki« vdrli v »Narodni dom«, odnesli ljudsko knjižnico in jo sežgali. Na veliko soboto pa so hoteli d.ra Červarja ubiti, ker je protestiral- proti zločinu tatvine. Oborožena četa je vdrla v njegovo stanovanje, razbila tri vrata in obšla vso hišo. V isti noči so junaki vdrli v njegovo pisarno in pometali vse na ulico. Radi teh činov je odredila sodnija iz Trsta preiskavo in poslala semkaj nekega preiskovalnega sodnika, specialista *za »politične« zločine. Prvi uspeh »preiskave« je bil, da so bojevniki dokazali, da — niso sodelovali na tistih nočnih vlomih, ker so bih vsi v tistem kritičnem času s svojimi prijateljicami. In tako so bili »mučeniki« takoj izpuščeni na svobodo in so šli po mestu vzklikajoč: Morte ai Croati, morte al dr. Červar, alla forca con hii!« Sodnik iz Trsta je videl vse to in se smehljal. Za voljo lepšega je pn-držal v zaporu četovodjo Zubana ali, čim je dospel v Trst, je prišel brzojaven nalog, naj se izpusti tudi ta »mučenik«, ki mu je upravitelj sodnije osebno priobčil to radostno vest in mu čestital. Ta preiskovalni sodnik je postopal kaj čudno. Pred nego dra. Červarja, je zaslišal vse priče in je njega smatral za obdolženca, češ, da je dr. Červar zagrozil, da bo organiziral okolico v obrambo življenja in imetja nasili ljudi, ker oblastvo ne more in noče storiti tega. Nočni vlomi so torej dovoljeni, samoobramba pa ne! Sodnik je bolj izpraševal, kaj je govoril dr. Červar, nego li kaj so storili »bojevnikih In tako niso našli nikogar, ampak je menda dr. Červar sam uničil svojo pisarno le zato, da more kričati o krivici! Tega najnovejšega čina junakov ne pozabimo in menda pride čas, ko neha tudi njihova moč. Mi ostanemo kakor smo bih, ker se ne ravnamo po vetru kakor oni. Ministrski predsednik Giolitti je rekel v nekem svojem govoru, da bo italijanska vlada postopala z nami tako, da ne bomo obžalovali nikdar, da smo odcepljeni od ostalih svojih bratov. Koliko krvave ironije je v teh besedahl Književnost in umetnost Upravnišlvo »Novega roda« naznanja, da sta pošli 1. in 2. štev. tega mlad. lista; le 3. štev. je še na razpolago. Toliko na znanje dosedanjim in novim naročnikom. »Svetski pregled«. V Belgradu je pričela izhajati tedenska revija za gospodarski, finančni, književni, umetniški in politični svetovni pregled. 1. številka prinaša med drugim: Mo-inir Nikolič: Posledice Londona. — Borisov Stanimirovič: Od primirja do danas. — Politička biblioteka. — M. Lazarevič: Borbe oko Beograda 1915 g. — Zoran Hristič: Žena. — Jaša Prodanovič: Kraljevska oblast u ustavnim nacrtima. — Jaša Grgaševič: Mane naše trgovinske politike. — M. V. Bogdanovič: Nekolike ideje o pozorišnoj kritici. — H. G. Wells: Sta sam video u Rulsiji. Revija je vsebinsko zelo zanimiva in jo urejata gg. Momir Nikolič in Siniša Kordič. Posamezna številka velja 3 dinarje. Naroča se: »Svetski pregled«, Belgrad, Kralja Petra ul. 9. Gospodarstvo Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu naznanja, da se vsi cbčni zbori podružnic kakor tudi matični občni zbor prenesejo na čas po volitvah, ker nam oblastva poprej ne dado dovoljenja. Odbor. Kožarska industrija v Bosni in Hercegovini. V Bosni in Hercegovini obstajajo po večini sicer male, toda moderno urejene strojarne, ki ustrojijo vsako leto približno 550.000 kož. Od teh je okoli 50.000 jančjih, ovčjih in kozjih kož. Približno 400.000 kosov se izvozi v Avstrijo, Češkoslovaško, Francijo in Ameriko. Bosna in Hercegovina sta pa bogati tudi s kožami najrazličnejše divjačine. Vsako leto se ubije v teh deželah 90.000 zajcev, 22.000 lisic, 2500 jazbecev, 1500 kun in 500 vidr. Ker pa ni v deželah nobene strojarne za kože divjačine, se izvažajo večinoma v Leipzig. Razen tega se ubije vsako leto v Bosni in Hercegovini kakih 1000 konj, 5000 telet, 25i000 volov in kra/ Od teh kož se doma ustroji približno 12.000 kosov, ostale pa na Hrvatskem. — Naraščanje vlog ▼ češkoslovaških bankah. Glasom uradne statistike znašajo vloge' v vseh češkoslovaških bankah letos 2521 mi-ljonov češkoslov. kron proti 1484 miljonom v letu 1919. — Finančni položaj Madžarske. Madžar, finančni minister Hegediis namerava znižati obrestno mero državnih papirjev na 3 odstotke, da s tem prihrani državni blagajni en del izdatkov. Zdi se, da je finančni minister premagal ovire, ki so mu bile stavljene od onih madžarskih finančnih krogov, ki imajo v posesti večje množine državnih obligacij in prioritet. Brezdvomno je, da bo taka naredba mnogo doprinesla k sanaciji finančnega položaja madžarske republike. Od 1. mpja upajo krogi, ki stoje finančnemu ministrstvu blizu, da bo ustavljeno nadaljne tiskanje bankovcev. Pozneje anuirani denar, upajo, da bo že v celoti krit. Globoko v finančno stanje države pa bodo zarezala nova določila o oddaji akcijskega premoženja. Denarni zavodi bodo mogli efektuirati oddajo z akcijami ali pa v gotovini. Oni zavodi, ki bodo to storili v prvih mesecih, dobe pravo davkov proste uporabe tajnih rezerv. Pri oddaji premoženja v roku prvih šest mesecev se ne bodo računale nobene zaostale obresti, po preteku tega roka pa bodo zaostali dolžniki morali plačati šest in pol odstotne obresti. Vrednost onih delnic, ki niso notirane na borzi, se bo določila potom kapitalizacije dveh procentov. Eno tretino obvez nosti bodo dolžniki lahko krili z državnimi zadolžnicami s polnim zaračunanjem (100 K). Ostali dve tretjini pa bo treba v tem slučaju kriti z gotovino. Kot najprikladnejši način izpeljave notranjega državnega posojila smatralo tip 5 odstotnih državnih jamstvenih pisem. Vsled teh odredb stoji madžarska krona neprimerno boljše od nemško-avstrijske krone. V zadnjem času je v inozemstvu še pridobila na svoji vrednosti. Tako se je gibal tečaj avstrijskega denarja v Zagrebu v marcu od 20 63 do 19'55, zadnji tečaj 21*10, med tem ko je notirala ogrska krona v zadnjih dneh 35*25 do 35'50, zadnja notica 35'75. Preklic češkoslovaških državnih bankovcev po 500 kron RIM. 15. (S.) Češkoslovaško poslan* stvo v Rimu javlja, da se češkoslovaški državni bankovci od 500 češkoslovaških kron z datumom 15. aprila 1919. od 15. •aprila 1921. ne bodo več sprejemali kot zakonito plačilo. Omenjeni bankovci se bodo od 15. aprila 1921. do 31. januarja 1923. zamenjavali samo pri bančnem p nadu ministrstva za finance v Pra^i in njega podružnicah. _ Tuja valuta na tržaikem trgu: V Trstu, dne 15. aprila 1921. Neprepcčatene krone ........ 4.--5.— avstrijsko-nemške krone....... 3.75— 4.— češkoslovaške krone........30.--31.— dinarji .............. 58.50— 62.- lejt ................ 33 50— 34.50 marke ............ • . 33.--31.— dolarji.............. 19.75— 20.— francoski franki..........145.--145.— švicarski franki.......... 355.--360.— angleški funti papirnati....... 79.-- 80.— angleški funti, zlati ........ 100.--102.— rubli...............12.--13.— napoleoni............ . 84.-- 88.— Švicarski tečaji ŽENEVA, 14. Lira 2810, marka 9*25, avstr. krona 170, angl. funt 21 o8, fr. frank 4105, dolar 5 707. \ se reČunejo po 20 siotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. Istrska vSsta zajamčeno pristna, prodaja po konkurenčnih cena'n ■ g. marti: v Kopru (Istra) 300 Dcfcra IstrsRn fcela in trna vina a 220 L lil Karsala, mmuth in žganje 295 i MALA SOBA se odda v via dell lndustria S I., vrata 6. (643) DOBRO IZURJENEGA čevljarskega pomočnika, sprejme na stalno delo Anton Reščič, Postojna. (534) POROČNE SOBE popolne za L 2100'—, kakor tudi posamezne kose se prodajo v Carapo Belvedere 1, Semolich. (642) MEDENE postelje s kovinasto vzmetjo, nove, jako lepe, se prodajo po L 680'—. Via Geppa 17, skladišče. (640) Borzna p^rožlla. Tečaji: V Trstu, dne 15. aprila 1921. Jadranska banka Cosulich . • .........................3oj* Dalmaiia 3U Gerolimich ................. 204" Libera Triestina............ » • • 61« LIoyd...............................170JJ Lussino ................* • H-l0 Martlnolich ................250 Oceania . . .................410 ............................ fripcovich 387 Ampelea.........»•*»•»••• 600 Cement Datmatia . , , .............. Cement Spalato ...•...«•>*•••• 375 PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (22) Ali, Klinar ni videl vsega tega in ni mislil na to. Ko ga je minula prva radost, sc je zamislil v povsem drugačne misli. Nahajal se je v veliki stiski, pak je moral še v tem hipu govoriti z uradnim predstojnikom banke, pri kateri je služil. Vedel je, da so se po šesti uri uradniki razšli ter da najde predstojnika samega v uradu. Denar mu je požel in mu je trebalo drugega. .Od matere je dobival pomoč le neredno in z veliko muko. Dedščina, ki jo je dobil pred dvema mesecema po svoji teti — pet- šest-sto glodinarjev — je bila že davno potrošena. S tem ni mogel plačati niti svojih dolgov na Dunaju, odkoder je prišel v Zagreb. Sedaj je imel zopet okolo sto goldinarjev malih dolgov pri svojih prijateljih, ki jih je moral poravnati, če ni hotel izgubiti svojega ugleda pred njim!. In potem, kar je še važnejše: že jutranjega dne ima ta nesrečna Drimiceva rojstni dan (koliko jih mora imeti, si je mislil Klinar, ko mu je Blanušič pripovedoval, kako da se mu dozdeva, da je to že drugi v tem letu). Dali so mu razumeti, naj jutrajinjega dne ne •pride praznih. rok, ako misli le nadalje iskati pri njih odprtih vrat in se shajati z Ivanko. In rekli so mu tudi, da naj ne pride s Čemursi-bodi. Drinočevi sprejemate le lepe in drage stvari, ki morajo biti v nekem razmerju z njunima uslugama. Ubogi Klinar pa je imel vsega skupaj le pet goldinanev v žepu! Prijateljem je moral vrniti, na Driničevih mu je mnogo ležeče — denar je moral biti torej Se danes v njegovem žepu, ako se noče osramotiti. A ravno tega se je bal bolj, nego karsibodi drugega. Kako bi mogel on prenašati, ako bi ga smatrali kot bednega uradnika, dočim je bil do sedaj kavalir, ki ima vedno dovolj denarja, bogato mater In še nado na lepo ded-šČino po stricuf To bi ga unesrećilo, uničilo bi vse njegove nade in bodočnost. Biti v resnici siromak, že to se mu je zdelo neznosno, ali, da bi se kot tak kazal svetu, je bilo najstrašnejše, kar si je mogel misliti. Našel je v banki samo slugo, ki je brisal prah z miz. Slugo je odslovil in se napotil k pregraji, obdani s steklenimi stenami. Tu je sedel pri svoji pisalni mizi gospod Steiner, njegov šef. Na njegov pozdrav je gospod Steiner privzdignil svojo belo, bolj obilno glavo od spisov in je, obrnivši se k njemu v svojem visokem, mehko obloženem naslonjaču vzkliknil prijazno: »A, Sie sind's, Herr von Klinar!« ... Klinar mu je povedal takoj«, da želi govoriti žnjim, na kar mu je Steiner molče pokazal z roko sofo in je pri tem privzdignil svoje naočnike z nosa na čelo. — Priiel sem vas prosit za uslugo, gospod Steiner — je začel Klinar mirno in brez vsake zadrege. Treba mi nujno denarja, pa vas prosim, da mi ža Štirinajst dni posodite dvesto goldinarjev ... Gospod Steiner ga je gledal za hip resno, skoro strogo, a na to je izpregovoril mirnim glasom; — Gospod Klinar, novi dolgovi se ne delajo, dokler niso stari plačani.. • Klin ar ja ni motilo to. Njegov okrogli, beli, zdravi obraz je ostal miren in se je na to zategnil v vesel smeh. — S tem hočete reči, naj vam poprej vrnem prvih dvesto goldinarjev, ki sem vam jih že dolžan? ... Ali, kaj hočete, gospod, mati mi jih ni Še poslala, a najdalje v štirinajstih dneh bo denar tu ... Saj veste, kakšni so stari ljudje, posebno pa stare ženske, ki najrajše sede na svojih bankovcih ... — In vaša gospa mati ima mnogo bankovcev? — je vprašal Steiner mirno, gledajoč s svojimi malimi ostrimi očmi naravnost v Kli-narja. — Petdeset tisoč, deloma v papirjih, največ pa v privatnih obvezah, a dolžniki —-da-si gotovi — plačujejo neredno- Od todi moje zadrege ... Steiner je hotel še vprašati, da-li njegova mati razpolaga s to svoto, ali zamolčal je to. Ni hotel begati KUnarja. — Jaz sem informiran o vaših razmerah — je rekel Steiner hladno. — Od vaftega bolnega strica se more vaSa mati nadejati dedščino petdesetih tisočev, ali danes nima on — nič. (Dalje). POROČNA SOBA masivna, hrastova, moderna s psiho, in kristalnimi ogledali, se proda za L 3400*—. Na ogled v via Geppa 17, skladišče, tudi od 12—14. (641) Kdor namerava seliti se, in želi nakupiti posestvo v Jugoslaviji, naj se zaupno obrna na edino slovensko posredovalnico za j naki p in prodajo zemljišč, katera lazpch^a i s posestvi različne velikosti in sicer od .1 ! do 250 oralov zemljišča, s hišami in gospodarskimi poslopj z živim in mrtvim inventarjem, dalje industrijska podjetja, različna trgovske hiše in vile ; cena od 100.000.— do 5,000.000.— kron. Za odgovor se uljudno prosi, poslati v pismu znesek za znamke. Kari Troha, Maribor, Slovenska ulica št. 2. j m POSESTVO j obstoječe iz približno 20 oralov satlonosnlka, travnik«, i njiv, lepega poslopja, 4 glave živine, ob glavni ccstl blizu Maribora,zelo pripravno za mlekarstvo in vrtnarst\ o se proda za 200.000 dinarjev. — Vprašan ja na Anton Kerenčič, Pesnica pri Mariboru. Posredovalci Izključeni! KAVARNA-MLIKARNA sa prodajom vina, pive, poslasLica i drugo. Veliki lokal sa skladištem. Veliki štednjak (Šparherd), klozet, plin voda se proda v sredini mesta. Naslov pri upravništvu. (634) PRODAM POSESTVO obstoječe iz 23 ha zemljišča, hiše z dvema sobama in kuhinjo in prostorno kletjo, 2 kleti, velik moderno urejen dvor s 7 glav živine, ves lundus in-struetus ter čebelnjak s 24 panji po Žnider-šičevem zistemu. Posestvo leži 10 minut oddaljeno od mesta Pazina. Edo Drndić, Pazin. (639) NOVA SOBA, orehova, trpežna se radi selitve proda. Via Coroneo 17 I. (636) JAVEN PLES priredi proseško »Godbeno društvo < v nedeljo 17. t. m. v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu. (637) ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah Pertot, via S. Francesco 15, II- (638) SVEŽE MASLO kupim vsako množino po tržnih cenah. Via Rossetti 37, Eliza Bassi. (582) SLAMOREZNICA, skoraj nova, se proda. Škedenj 147, mesnica Sancin (Cacko). (619) KUPUJEM cunje, čiste, bele in barvane. Ulica Solitario 1- (599) IMAM na prodaj hiše, posestva, krčme, mlekarne, prodajalne, pekarne v Trstu in okolici. Posredovalec Ferdinand štolfa, £>kor-klja Sv. Peter 1 IV. Rojan, zraven cerkve, od 1 do 2 pop. (628) KRONE plača vedno par cent. vtč nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi St. 3, tcM. 3-29 (pre.j trg Bariera) z večletno prakso, zmožna slovenskega, italijanskega in event. nemškega jezika v govoru In pisavi, se sprejme takoj v večje podjetje na deželi. - Ponudbe z sliko pod silro »ADRIA« na upravništvo tega lista. 303 Ffoprodal tofidsltopna hiša z gostilniško obrtjo in trgovino ter već stanovanji na najbolj prometnem kraju na Gorenjskem. Cena po dogovoru. Cen j. dopisi pod „UGODNA PRILIKA" poštno-ležeče Jesenice-Fu*.ine, Gorenjsko. 299 Samo na debela za preprodajalce 1 Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Br.ll, Ecla, Lift, različni glavniki, Spsga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, iglo in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. NIcolo V.) plinov toke, drug za in MMliz ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 POZOR! Srebrne krono po najvižjih cenah plačuje edini grosist Belelli Vito, via Madannina 10, L 389 ŠTEDILNIKE sa vzidanje, vsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, tKranjec Lu-dovik, Trnovo pri II. Bistrici, 381 strešniki, navadno opeka, cement Portland 1. vrste Dsnieie Pillin, Trsi 29 POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za cdrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 ZALOGI: Via Coroneo 25 telofon 13-06 Viole XX. setiembre 94 telef. 241 rj csf ' Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra, nepozabna mama oziroma stara mama in tašča ^ Iwana Bratina roj. Štrukelj posesfnica dne 13. aprila 1921, ob 9 V, "" zvečer, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek dne 15. apri 1921, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti v Ajdovščini na domače pokopališče. AJDOVŠČINA, 14. aprila 1921. Alojzij, posestnik, Fran, uradnik, Mirko, posestnik, sinovi. — Bvanka por. Lasič, Ernesta por. MaBaSan, Marica por. Jurcay hčere. Ivan Dietz, zas. uradnik, HenrPk Lasič, sod. nadsvetnik, RucfOlf Halalan, posestnik, Jesšp Jurca, not. kandidat, zeti. Tinca Bratina« Lojzka Brafinav Minka Brati na, sinahe. Zoran,Božena, Dušan, Slavita, Dragica, Hudi, Anica, Mirica* 302 Ivanka, vnuki in vnukinje. FELBERBAUM & ROLICH 287 ' (prej H1DŽET & KORITNIK) Gorica — Corso Verdi Stev. 7V vogal Šolske ulice Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega perila, nogavic itd., kakor tudi vseh • potrebščin za krojače in šivilje. — Opreme za neveste! Ho debelo! Cene brez konkurence. Ho drobno«