na gori naj bi še pele sekire in ropotali gozdarski in gradbeni stroji. Plečnikova kapelica na Kr­ vavcu je dobesedno ujeta med jeklene vrvi, načrtujejo množično uporabo snežnih topov, torej veliko porabo vode, ki je na Krvavcu ni, pa dodatne turistične zmogljivosti pod goro, vezane na smučarske zmogljivosti Krvavca, čeprav bi, recimo, lahko v Preddvoru in na Jezerskem uredili smučišča, tudi umetno za- sneževana, brez večjih problemov. Zaradi mno­ žičnega odvzema gramoza se je začelo proti dolini pomikati melišče pod Ledinami, na celot­ nem območju ob avstrijski meji pa je načeto zdravje rastlinstva. Ljudi, ki opozarjamo na to, skušajo prikazati kot pobudnike gonje zoper Krvavec oziroma pose­ ge v naravo, kot ljudi, ki želijo uničiti Krvavec, sebi pa skovati slavo branilcev narave, pravijo v komisiji za varstvo planinskega okolja pri Planinskem društvu Kranj. Ni nam jasna funkci­ ja in odgovornost inšpekcijskih služb, ki dajejo najrazličnejša dovoljenja. Ne nasprotujemo raz­ voju smučarstva in rekreacijskega sistema, ven­ dar morajo biti posegi v naravo razsodni, stro­ kovni in tudi ekonomsko upravičeni. Posloviti se bo treba od priučenosti in nestrokovnosti, od podrejanja prostorskega urejanja in njegovega načrtovanja trenutnim užitkom in željam in od izgovarjanja na množičen interes. Posegi v naravo niso igra slepih miši, so zadeva odgo­ vornost, znanja, discipline, predvsem pa so gore kot naravno bogastvo stvar vseh in ne le izbranCeV- (Gorenjski gias) 40 let PD Brežice Planinsko društvo Brežice je v petek, 7. decem­ bra lani, proslavilo 40 let svojega obstoja in dela. Prireditev je bila v Domu JLA v Brežicah. Kulturni program so pripravili mladi planinci iz osnovnih šol Brežice, Dobova, Globoko in Cerk­ lje ob Krki, sodelovali pa so tudi pevski zbor društva upokojencev iz Brežic ter gosta amater­ skega gledališča iz Ptuja. Poleg domačih pla­ nincev in planincev iz Posavja so se prireditve udeležili tudi predstavniki društev iz Zagreba in Samobora. Ob pregledovanju in urejanju društvenega arhi­ va in pisanju kronike za vseh 40 let smo dodobra spoznali, kako težko je bilo v petdese­ tih letih (pa tudi kasneje) vzbuditi zanimanje za planinstvo v kraju, ki je oddaljen od planinskega sveta in je bil brez širše planinske tradicije. Pobudo za ustanovitev društva so dali tukaj živeči ljubitelji planin, saj so vedeli, da bo mogoče planinsko dejavnost izvajati in širiti le v lastnem planinskem društvu. - Planinsko društvo Brežice je bilo ustanovljeno sredi leta 1950. Kljub temu, da društvo v prvih letih svojega delovanja ni imelo usposobljenih vodni­ kov in mentorjev, so izlete mladine in odraslih vodili starejši izkušeni planinci in iz leta v leto širili krog ljubiteljev planin. Počasi so nastajale tudi drugačne planinske dejavnosti, vendar šele takrat, ko nam je za vodenje teh dejavnosti uspelo usposobiti pri­ merne kadre. Na tečajih, ki jih prireja PZS, se je do danes izšolalo 40 mladinskih in planinskih vodnikov ter mentorjev planinske vzgoje. V zadnjih dvajsetih letih smo poleg že dobro utečenega izletništva začeli izvajati tudi druge vrste dejavnosti. Od leta 1973 vsako leto orga­ niziramo mladinski planinski tabor; sprva smo ga skupaj s posavskimi planinskimi društvi, od leta 1978 pa samostojno. Zadnjih nekaj let prirejamo tudi tabore za odrasle in najmlajše planince. Leta 1965 smo ustanovili prvo planin­ sko skupino, danes pa imamo planinske skupi­ ne na vseh osnovnih šolah v občini, razen na Bizeljskem. Planinska skupina deluje tudi v VVZ v Brežicah. Pred 13 leti smo organizirali prvo planinsko šolo, od takrat dalje pa je to vsakoletna oblika izobraževanja mladih planincev. Pred sedmimi leti smo prvič priredili tudi planinsko šolo za odrasle. Doslej je planinsko šolo opravil skupaj 401 planinec. Poleg tega smo v zadnjih letih nekaj­ krat organizirali tečaj za gorske stražarje. Vzpo­ redno z navedenimi dejavnostmi smo postopo­ ma razvijali še orientacijo in izvedli vrsto uspe­ šnih tekmovanj. Leta 1984 smo na spominskem območju Gorjanci-Žumberak odprli našo prvo planinsko pot, v letu 1986 pa še spominsko pot, ki smo jo poimenovali »Po poteh kozjanskih borcev«. Za obe poti smo izdali tudi dnevnik poti. Obe poti sta privabili v naše kraje veliko planincev iz različnih krajev Slovenije, Hrvaške in Bosne, pa tudi posameznike iz drugih delov Jugoslavije. Ob tem smo razvili mnogo pristnih stikov z nekaterimi društvi in posamezniki. Z nekaterimi od njih zdaj redno sodelujemo na različnih planinskih akcijah. Vsega tega pred odprtjem poti ni bilo. Za prehojeno brežiško planinsko pot je doslej prejelo značko 1865 planincev, za prehojeno spominsko pot pa 258 planincev. V zadnjih letih nam je uspelo v stari šoli v Pečicah urediti večjo sobo z 10 ležišči. Prostor uporabljamo za društvene aktivnosti, dobro pa služi tudi planincem, ki želijo prenočiti na svoji poti od Artič do Bizeljskega (spominska pot »Po poteh kozjanskih borcev«). Število članstva v našem društvu je iz leta v leto naraščalo, posebno še zadnja tri leta; danes je v društvo vključenih 900 planincev. V tem prispevku smo prikazali le nekaj podatkov o našem 40-letnem delu, podrobnejši podatki pa so zbrani v kroniki društva, ki smo jo izdali ob tej priložnosti in ima naslov »Naših 40 let«. Dolgoletni, prizadevni planinski delavci in drugi sodelavci ter delovne organizacije, ki so nam v tem obdobju na ta ali oni način pomagali uresni­ čevati naš program, so prejeli republiška, med- društvena in društvena priznanja. Marija Veble Z Viharniki na Rašici Na povabilo PD Viharnik iz Ljubljane je skupina članov Hrvaškega planinskega društva Željezni- čar iz Zagreba in Japetič iz Samobora 22. decembra lani obiskala Rašico (641 m). Do PLANINSKI VESTNIK 90