Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani_ 112306 - Gramaticke zaklady jazyka slovinskeho. Sepsal Fr. Vymazal. V Brne, 1885. Nakladem K. Winklera (Winkler a \Vehowski). Tiskem mor. akciovč knihtiskarny. Nakladem knihkupectvf Karla Winklera v Brne (Winkler a Wehowski) vyšly: Album Brna, 25 pohledu provedenych svetlotiskeni dle puvodnich foto- ■ grafit s patfičnymi vysvetlivkami a poznamkami Cena 1 zl., poštou 1 zl. 15 kr. Blažek H., professor. Mluvnice jazyka českeho. Dil I. Nauka o slove. Vetši vydani. — Cena 1 zl. 60 kr. — — Mluvnice jazyka českeho. I. Nauka o slove. III. nezmenene vydani. 1 zl., vaz. 1 zl. 20 kr. Vyd;ini toto schvaleno pro školy stfedni a ustavy učitelske vynosy c. k. ministeria kultu a vyueovani, danymi dne 2. kvetna 1882, č. 6722 (pro školy stfedni) a 17. června 1882, č. 9960 (pro ustavy učitelske). - Stilistika, dle Cholevia, Heinsia, Sommera a j. - Večne vyučovani ve škole obecne Dle K. Schuberta pro školy češke vzdelal —. Vaz. 1 zl. 80 kr. i, -- Stručna nauka o vete se sbtrkou prislovi, srovnanjch dle spiisobu vet. Druhe, rozmnožene vydani. Cena 50 kr. Bukovansky K. J., Človek v dobš predhistoricke na Morave a nektere J pamatky moravske. — 32 kr. Burjan Ant., professor, Arithmetika pro ustavy učitelske. — 1 zl. 20 kr., v platnč vaz. 1 zl. 40 kr. Filipovsky K., professor. Stručna methodika vyučovani zemepisu na školach narodnich. — 40 kr. -Zemepisny nastin hejtmanstvi vyškovskeho, boskovskeho, brnen- skeho. — Po 30 kr. - Počatky formalniho cvičeni v reči jakožto methodika vyučovaci feči (I,—III. stuperi). — Po 50 kr. - Statistika zemi v rišske rade zastoupenych, dleurednich dat. 40 kr. - Vlastiveda Moravy, dle posledniho sčitani lidu, s mapkou. — 1 zl. 20 kr., vaz. 1 zl. 40 kr. Schvalena pro ustavy učitelske vy- nosem c. k. ministeria kultu a vyučovani ze dne 25. žari 1883 č. 8888. Havelka J., c. k. gymn. professor v Olomouci. Kratičke dejiny Moravy pro mladež a lid. Se 4 obrazky. Cena 40 kr., vaz. 50 kr. Hladik Jos., professor. Rukovet' dejin mocnarstvi Rakousko-Uherskeho a jeho ustavy s 29 dejepisnymi mapkami. 1 zl. 40 kr., vaz. 1 zl. — — Nauka o ustave mocnarstvi rakousko-uherskeho. — 50 kr. Janaček L.. Deset českych cirkevnich zpevu z Lehnerova Mešnfho kan- cionalu. — 50 kr. Janoušek los., professor. Geometrie pro ustavy učitelske. Dva dily po 80 kr., vaz. po 1 zl. Schvalena vynesenim vys. c. k. ministeria kultu a vyučovani ze dne 24. fijna 1882, čis. 17725 a ze dne 7. kvetna 1883, č. 8086. Iliner-Javurek, Koncert Vaška Kanhala, komicky vyjev s pruvodem piana. — 2 zl. Kalendar moravsky učitelsky na r. 1884 / 85 , s podobiz. feditele Schulze Vaz, 1 zl. Krček Frant., professor na c. k. ustavu ku vzdelani učitelek. Praxe ve škole narodni, aneb: Navod k vedeni spofadane školni kazne a k vyučovanf methodickemu pro učitele školy narodni a kdož jimi. eliti byti. — Vaz. 2 zl. 20 kr. Odporučeno sl. zemskou školni radou markrabstvi morav- skeho, kralovstvi českelio a vevodstvi slezskeho k zakonpeni do knihoven učitolskych. Gramatieke zaklady jazyka slovinskeho. Sepsa! Fr. Vy mazal. V Brne, 1884. Nakladem K. Winklera (Winkler a Wehowski). Tiskem mor. akciove knihtiskarny. r Uvod. Slovinske (domačim jmenem slovenske) krajiny jsou : Krajina (slovensky Kranjsko) s Lublam' bez mala cela; Korutany (Koroško) s Celovcem s 33% Slovincu; Styrsko (Štajersko) se 37% Slovincu; Pomori (Primorsko, t. j. Gorica, Gradiška, Terst a Istrie) se 60% slovanskych obyvatelu. Krome toho bydli Slovinci v Uhrieli za Murou (Prekmurci) a v Benatsku (Rezjane). Take obyvatele županie Križevaeke, Varaždinske a Zahfebske v Char- vatsku jsou puvodem Slovinci. Reč techto charvatskych Slovincu sluje kajkavština od slovinske namestky kaj ===, co? V Štyrsku jim rikaji Bezjaci. Všech Slovincu počita se 1,300.000. Slovinština (domačim jmenem slovenščina) jako reč lidu horskeho vynika velikou rozmanitosti hovoru (nareči) tak že sotva co podobnelro najdeme v jinych zemich slovanskych (Baudouin de Courtenay). Krajina, jadro uzemi slovinskeho, a zejmena hlavni mesto jeji, starodavna Lublaii byla stfedištem literarni činnosti Slovincu. Prvni spisovatel jejich Trubar (1550) byl rodem Krajinec; podobne Dalmatin (prvni prekladatel cele bible), Japelj a Kumerdej (preložili bibli podruhe), Vodnik (prvni slovinsky veršovec), Prešeren (klassicky basnik slovinsky) a jini. 1 - 2 — Spisovna slovinština jest nafeči krajinske (horno- 1 krajinske), vzdelane hlavne pracemi Vodnikovimi a Pre- 1 šernovymi. i Slovinska literatura počala Trubarovym katechismem, ( vydanym r. 1550 v Tubinkach, jimž učeni Luterovo roz- j širiti se snažil. Jine pamatne mezniky slovinske litera- ( tury jsou: j Dalmatin, preklad pisem sv. r. 1584, Japelj a Kumerdej, druhy pr. p. sv. r. 1784, Bleivveis, novy pravopis r. 1844, Spolek sv. Mohora mel 28.472 čl. r. . 1884. t Do roku 1844 psali Slovinci nemotornym pravo- 1 pisem Bohoričovym (1584, psal současne s Dalmatinom). Pioku 1848 založil Bleiweis Novice (noviny) a zavedi ; Gajuv pravopis (gajica), napodobeny podle českelio (čmisto ' Bohoričova zh, ž misto sh atd.). Spolek sv. Mohora *) (v Celovci) založil r. 1852 biskup Martin Slomšek. Za 1 prispevek 1 zl. dost.avaji členove ročne 6 lmih, mezi 5 nimi dve naboženske. Slovinci honosi se nejstarši mezi všemi Slovany ^ pisemnou pamatkou reči sve. Jsou to Frisinske zlomky ' (Spomeniki Brizinski), nalezene 1807 v Mnichove. Ob- sahuji tri spisky: verejnou zpoved’, homilii a zpovedni ' modlitbu. Podoba se, že byly sepsany v dobe pfed- cyrillske. O slovinštine panuje u nas mineni, že je nejtežšim narečim slovanskym. Mineni toto vzniklo za pričinou mnohych slov nam nepovedomych jako miza stul, ol pivo, brati čisti, klop lavice, zlo velmi, kip obraz, kinč ozdoba, - • *) Sv. Mohor (Hermagoras) kazal Lublananum již za doby ■ rimske viru kfesfanskou. 3 — o- e- n, z- a- hlap para, luka pristav, noben žadny, precej lined atd. Nelze take zamlčeti, že ma slovinština vice slov ne- meckeho puvodu nežli čeština, na pr.: voščiti, vošiti (wiinschen) prati, komaj (kaum) sotva, zastonj (darmo, podle nem. um-sonst), postava (zakon, napodobene podle Gesetz), kosilo (snidani) podle Imbiss, brati (nem. lesen je brati, sbirati i čisti). Pismo a vyslovnost. > ). 31 *) a si y y o' Slovinska abeceda ma 25 pismen: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. Krome techto jeste složena pismena Ij, rj, dj = d’, nj = n, tj = t. Vyslovnosti se učime nejlepe od rodileho Slovince; žadny pisemny navod nenahradi ustniho poučeni. Proto vytkneme jenom nektere duležitejši veei. Slovinština ma kratke a dlouhe samohlasky, mezi nimi take r. Kratke pfizvučne samohlasky znamenavaji se gravem: brat bratr, kmet rolnik, potok, kup (kupa, hromada), slab, pes, ves (všecek), deska. Jednoslabičnych kratkych slov netreba znamenati: vrt (zahrada), vrv (provaz), trn, trg, trd (tvrdy). Dlouhe prizvučne samohlasky znamenavaji se nekdy akutem(^), nekdy striškou ("'j: svet (svet), svet (svaty), kralj, dom, ključ (klic), pastir, sosed. Prizvuk byva na ruznych slabikach: nebo (posledni slabika je. dlouha a prizvučna), jelen (predposledni je kratka a prizvučna jako v češtine), jedilnica (jidelni sin), lastovica (vlaštovice), vrba (s dlouhym r). Nekdy pre- chazi prizvuk na jinou slabiku: nosim, nositi, vreme (počasi), vremena (gen. sing.), breme, bremena atd. Slova jako brat, kup maji jenom tyto tvary kratke; všecky ostatni pady maji dlouhe a, u: brata, kupa atd. 1 * - 4 — Jenom pfizvučne slabiky mohou byti spolu d 1 o u h e. j Ktere slabiky jsou pfizvučne-, nelze vyložiti nekolika j pravidly. V tištenycli knihach sliledavame znaky prizvuku a kvantity (delky a kratkosti) dosti zridka; nejčasteji , na posledm' slabiče slov: zelo (velmi), stoji, ljudi anebo ljuclij (lidi). j Pismeno e ma nekolikery klas; svet (svet) čte se i asi jako svejt: uzke e. Slovo svet (svaty) čteme jako češke svet. Uzke e (= ej) odpovida češkemu e (prisneji staro¬ slovenskemu jat: e) t. j. kde ma anebo mivala čeština e, tam ma slovinština skoro vždy e = ej, nekdy e svet = svet. Slova češka s puvodnim e (v koreni) čteme sestal vena v Blažkove vetši Mluvnici, na pr.: beda slov. beda — beham begam — bel, bily bel — beseda (starosl. beseda) beseda (znamena slovo) — bled bled — bfime breme — cely cel — ceoa cena — cesta cesta (silnice) — cisar cesar — človek človek (kratke e), ale gen. človeka — ded ded (kratke e) — delam delam —j les les (drevo) atd. Slova svaty-svetiti, desaty-deset znela kdysi svjaty- svjatiti, desjaty-desjat; staroslovensky: sv^t-n (čti svent) svetiti, des§tyj, desete. Za takove a, e, e klade slo¬ vinština obyčejne e (dlouhe e): svet, svetiti, deset, deseti. Jine pfiklady: pet paty pet peti — devet devaty devei deveti — hovado govedo — jadro jedro — jtitra jetra —j maso meso (s kratkym e) atd. O ma dvoji vyslovnost; o-byčejne o: oko, oknoi gospod (pan), dčm, lepota (krasa) atd. - 5 — u Š i r o k e 6: roka zni asi rouka, goba (huba), bodem j (budu), pot (cesta), golob. Toto široke 6 stoji na tech a mfstech, kde ma staroslovenština nosovku a = on: raka a = ronka. Ceština ma na techto mistech u, ou: hluboky I 1 globok (kratke o) — husa gos — kout kot — kus kos — 0 moudry moder — mouka moka atd. Za slova uclio, jitro ma slovin. uho. jutro jako stara slovenština lej (bulharština). o Za naše mekke (i) i tvrde (y) maji Slovinci jenom i, ale vyslovuji je vždy jako naše y; hoditi čtou hodyty, J biti (byti, biti), milo (mydlo), jezik, kitica, ldnč (ozdoba). a Za naše ch ma slovenština h: hleb (chleb), hmelj } F (chmel), hodim (chodim), hvalim. Ceske d’, n, t’ vyjadfuji se sprežkami dj, nj, tj: _ djanje (jednani), listje (listi). Slovinština ma dvoje 1: obyčejne 1 a mekke Ij: i kaplja (kapka) zni temer jako kapla, Ljubljana, učitelj. Kde psati mekke Ij ? Predevšim v slabikach jako ' lju, Ija, ktere se u nas (pusobenim jotv) pfehlasily L v li, le: ljud lid, obljuba slib, učitelja učitele (misto stareiho a narečniho učitela), podobne učiteljica atd. Jinde nam pomaha analogie -(podobne tvary). Jako tvorime k inf. hraniti (schraniti) hranjen (s mekkym n), tak po- dobne k hvaliti hvaljen, a k ljubiti (milovati) ljubljen Č: misto ljubjen. Po retnicich b, v, p, m vklada totiž slo- °' vinština pred hlaskami jotovamfmi (pred je, ja, ju) často 1: zemlja misto zemja. r konec slov stvrdlo; za naše hospodaf ma slo- “1 vinština gospodar; v ostatnich padech zachovalo se rj: i gospodarja ; podobne klobučar (klobučnik) klobučarja atd. 'O' Za naše fe ma slov. obyčejne re: reka reka, repa repa, režem rezu. — 6 — Za češke št (moravske šč) klade slov. šč: slovenščina, meščan. Pamatny je ukaz, že slov. bezprizvučne samohlasky snadno vypoušti; vedle štirideset čteme take štirdeset, vedle pajek (pavouk) pišou take pajk, vedle Bilec (jmeno) Bilc. Zvlašte vbasnich potkavame zhusta podobne skratky: hval’jo (hvalijo), č’mu (čemu), noč"te (nočete nechcete).' U Ravnikara (preklad žalmu 139) čteme tento verš: ZaznamVani že tistkrat, k’ noben ! ga ni b’lo misto: Za¬ znamovani (so bili moji dnevi) že tistokrat, ko nobenega ni bilo Zaznamenani jsou byli moji dnove již tenkrat, kdy žadneho nebylo (pet vypustek). Pravopis slovinsky je vice foneticky (podle sluchu) nežli česky. Predložka s piše se tak jenom pred tvr- dymi souhlaskami (jako pred p, t, k): s teboj s tebou. Pred vokaly a pred mekkymi souhlaskami (b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž) piše se z: z bogom, z menoj se mnou; pred nj pak z a ž: z njim (s nim) anebo ž njim. Po¬ dobne zvezek, zložim (složim), zvežem (svažu), spoved (zpoved), spomin (pamatka). V letec-h šedesatych psavalo se jeste er za samo- hlaskove r: verba misto vrba, serce misto srce. Vubec Ize lici, že Slovinci v poslednich dobach radi nahrazuji cizi slova slovanskimi (fajmošter z Pfarrmeister, farar, nyni radeji župnik) a že zavadeji tvary pfisne gram- maticke (za drivejši mlade leta pišou nyni jako my mlada leta a pod. *) *) Uvod tento s velikou ochotou prohledl a poopravil dr. liehor Krek, professor slavistiky na uiiiversite Hradecke. Take za jina poučeni jest mu spisovatel povinen diky. Sloveso biti (byti). Nominativy osobnleh namestek jsou: Sing. jaz (ja), ti, on, ona, ono dual pro mužsky rod: midva, vidva, onadva „ pro žensky rod: mldve, vldve, onedve plural: ml, vi, oni, one, ona. Prltomny čas. sg. 1. sem du. sva ž. sve pl. smo 2. si sta ste ste 3. je sta ste so Slovinština ma dual (dvojne čislo) jako stara čeština. Mluvl-li dva muži, reknou o sobe: midva sva (my dva jsme); ku dvema mužum promluvlme: vidva sta; o dvou mužlch bychom rekli: onadva sta. — Dve ženy mluvl o sobe: mldve sve; ku dvema ženam: vldve ste; o dvou ženach: onedve ste. Druha a treti osoba dualu jest štejna: sta, ste. Zaporne tvary. nisem (nejsem) nisva, e nismo nisi (nejsi) nista, e niste ni (nenl) nista, e niso ' - 8 - M i n u 1 y c a s. Minuly čas se sklada jako včeštine: jaz sem bil, bila atd. anebo sem bil. Slovinske vety mohou totiž počinati slovci sem, se, je, mu a podobnimi na pr. se ve da (vi se že, ovšem), obyčejne seveda psano. Veršem: Se kralj Matjaž oženil je počlna znama narodni pisen. Sg. 1. sem bil du. sva bila pl. smo bili ’2. si bil sta bila ste bili 3. je bil sta bila so bili. Zaporne tvary minule lišl se od českych: zaporne nisem nikdy se nerozlučuje: nisem bil nebyl jsem, nisi bil nebyl jsi, ni bil nebyl, nismo bili, niste bili, niso bili. Podobne u jinych sloves: m' odgovoril neodpovedel, niso odgovorili, ni videl, niso videli, ni vedel (nevedel), niso vedeli atd. Nominativy jmen podstatnych a prldavnych. Slova: ten pekny klobouk pfekladame • ta lepi klobuk; ta dobra škola ta (dlouhe a) dobra šola: to pekne mesto to lepo mesto. Mužsky rod, sg.: ta lepi klobuk dual: ta lepa klobuka ty dva p. ki, plural: ti lepi klobuki žensky rod, sg.: ta dobra šola dual: te dobri šoli ty dve d. šk. plur.: te dobre šole stfednl rod, sg.: to lepo mesto dual: te lepi mesti ta dve p. m. plur.: ta lepa mesta. Pamatujme si zvlašte dvojne tvary: a) mužske: ta dva moja sina sta srečna (ti dva moji synove jsou štastni); — 9 — b) ženske a stredni: te dve šoli ste dobri (ty dve školy jsou dobre); te dve mesti ste lepi. Mužsky singular adjektiva čte se zhusta v tvaru nominalnem (lep): Arabija je velik polotok (pulostrov); velik lipov log veliky lipovy haj (luh). Nominalni tvar (lep) klademe obyčejne tam, kde ma Nemec neurčity člen e i n: nov klobuk e i n neuer Hut; z pravidla ve vyroku: moj klobuk je nov; moj prsten je zlat (zlaty); on leži bolan, bolen (nemočen). Určity tvar (lepi) preklada Nemec pomoči určiteho členu d e r: novi klobuk d e r neue Hut. Určitym (znamym) osobam a vecem davame pfivlastek určity: sveti oče svaty oteč (nem. der heilige Vater), sveti evangelj svate evangelium, Karol Veliki Karl der Grosse. Nemeckym složenym slovum odpovidaji slovinska s určitym pri- davnym: deželni poslanec Landtagsabgeordneter, cerkevni zbor Kirchenversammlung Nem. ein Miihlstein prekla- daji: mlinsk kamen. Nekdy čteme tvary neurčite (nominalni), kde oče- kavame určite a naopak. Ostatni tvary maji toliko určitou formu: ta šola je dobra ta škola je dobra atd. Rika se: oče so ?dravi oteč jest zdrav, mati so bolni matka je nemočna a podobne o jinych osobach, jichž si zvlašte važime jako župnik (faraf), učitelj atd. Sr. take: Njih Veličanstvo = Jeho Veličenstvo. Take v promluve uživame tu mužskeho pluralu: Mati, kaj ste storili? Matko, co jste učinila? Slovinština zachovava i v promluve (vykajic) gramm. shodu: Ali ste bolni? Zdali jste nemočen? - 10 - Pfeložte do češtiny a n a u č t e se slov um n a z p a m e £. Midva sva brata — Vidva sta prijatelja. — Onadva sta tovariša. — Midve sve sestri. — Vidve ste pri¬ jateljici. — Onedve ste siroti. — Midva nisva brata atd. — Ali je to res? (Je-li to res?) — To je res. — j To ni res. — Bogat je, a srečen ni. — Ni kruha brez truda. — Ali je to mogoče? — To ni mogoče. — To ni bilo mogoče. — Kje je? — Ni ga tu. — Ta rokopis je laški. — Dober dan (voščim, vošim pfeju*). - Dobro jutro. — Herkulanum in Pompeji ste bile rimski mesti. — Sinaj in Horeb ste znani gori. — Hedžas in Jemen ste najlepši in najrodovitnejši arabski pokrajini. — To so storili moj oče, in ne jaz. — Kaj ti je? — Nič mi ni. — Ti nisi priden. — To vprašanje je lahko, a težek od¬ govor. — Dober dan, gospod (pane **), milostljiva gospa in mila gospica. — Kje so tvoj oče? — Mož beseda so bili. Brat bratr prijatelj pritel tovariš kamarad ali (tazaci slovce) či res (prisl.) pravda srečen štasten kruh chleb brez bez mogoč, a, e možny kje? kde? laški vlasky in a znan znamy rodoviten urodny storiti učiniti kaj ? co ? priden pilen vprašanje otazka gospod pan gospa pani ■*) Konversačni formule, prislovi a pod. treba memorovati. **) Slovinština nema vokativu: gospod = pan, pane, go¬ spica = slečna, slečno; moj Bog miij Bože. 11 — milostljiv milostiv mož beseda (ein Mann ein gospica, gospodična sleena Wort) muz od slova: oče = oteč, otče stali v slove. Pfeložte piše m ne do slov. My (dva) jsme pfatele. — My nejsme pfatele (pri¬ jatelji). — My (dve) jsme pfitelky. — Oni (dva) jsou bohati, a štastni nejsou. — To nebylo pravda. — To neni možne (možna). — To učinil bratr, a ne ja. — Vy (dva) nejste pilni. — Vy (dve) nejste pilny. — My (dve) jsme velmi (zelo) pilny. — Nejsem zde (tukaj) doma (doma). — Pane, nebyl jste (niste bili) doma. — Otče (oče), co jste učinil ? § 2 . Pfltomny čas sloves. Infinitiv na pr. hvaliti rozvrhuje grammatika na kmen hvali- (i- lanen t. j. kmen končiči hlaskou i) a na priponu infinitivni -ti: hvali-ti. Vsecka slovesa na -iti tvori sve tvary stejne, proto je shrnujeme v jedno sku- peni (tfidu). Takovych skupeni (tfid) slovesnych je šestero jako v ostatnich rečech slovanskych. I. Prvni trida obsahuje nejjednoduššislovesa: k jedno- slabičnemu kmenu pfipina se -ti: nes-ti, pi-ti. II. Infinitiv sloves druhe tridy konci se na -noti (obyčejne -niti): vzdignoti, časteji vzdigniti (zdvihnouti), nunoti, miniti. (Kmeny na no.) III. Infinitiv sloves treti tridy ma koncovku -eti: goreti (hoteti). (Kmeny na e.) IV. Infinitiv vychazi na -iti: hvaliti. V. Inf. vychazi na -ati: delati (a-kmeny). — 12 — VI. Inf. vycbazi na -ovati, evati: kupovati, kraljevati (ova-kmeny). Prvni osoba jednotna všeeh sloves vych;izi' na -m (jako v uherske slovenštine): nesem (nesu); treti osoba množna zni obyčejne: nesejo. Ku treti osobe jednotne (nese) prida se totiž -jo: nesejo; bije bijejo, vidi vidijo,, skače skačejo atd. Pro slovesa všeeh šesti tfid vystačime pro pritomny čas jednim vzorem: Sing. 1. nesem 2. neseš 3. nese dual: 1. neseva, ve 2. 3. neseta, te plur.: 1. nesemo 2. nesete 3. nesejo, neso Podle toho utvorime: n. trida: vzdignem, vzdigne, vzdignejo III. trida: gorim, gori, gorijo, gore IV. trida: hvalim, hvali, hvalijo V. trida.: delam, dela, delajo VI. trida: kupujem, kupuje, kupujejo. Ul o ha. Napište k temto peti slovesum 1. prvni osobu množnou: vzdignemo atd. 2. dual: kupujeva, ve, kupujeta, te. Minuly čas se tvori jako v češtine vyjma prvni tfidu: nesel, totiž vzdignol, gorel, hvalil, delal, kupoval. Pamatujte zvlašte: nehledal = ni iskal, nedelali = niso delali atd. Govorite-li vi dobro slovenski? Zdaj že precej dobro govorim. — Kdaj me mislite obiskati? — Obljuba dolg — 13 — dela. — Solnce je zatonilo za gorami; v gozdu so umolknili razni glasovi. — Kaj imate na prodaj ? — Ce (ako) slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. — Sloga jači, nesloga tlači, pravi pregovor. — Ogenj in voda dobro služita, slabo gospodarita. — Konec delo hvali. — Zastonj se je trudil. — Sraka in golob sta obiskala pava. — Slovenske besede se pišejo sploh s ma¬ limi črkami. Dobro dobre zdaj nyni že již precej dosti kdaj kdy obiskati navštiviti obljuba slib dolg dluh zatonoti zapadnouti gozd (sr. hvozd) les umolknoti, -iti glasovi hlasy imam mam če, ako = když padem padnu sloga svornost jačim silim od jak == silny pregovor prislovi (pre == pri) slabo zle zastonj (um-sonst) darmo sraka straka beseda slovo, reč sploh vubec črka pismeno * § a. Slovesa prvni a druhe tridy. Slovesa prvni tridy deli se na nekolik skupin (vzorcu). Vystačime šesti vzorci. I. Prvni vzorec: ples-ti (misto plet-ti), pletem, ple¬ tejo, pletel. Podobne: krasti kradem, presti predem, evesti cvetem, pasti (padnouti) padem, rasti rastem (rasem), sesti (sednouti) sedem (sednu). Dale kmeny na s jako nesti, nesem, nesel atd., a kmeny s vloženem s pred ti: tepem (tepu, biji) tep-s-ti, tepel; sopem (syptim, težce oddycham), sopsti, sopel; skubem (škubu), skubsti, skubel. — 14 — II. Druhy vzor obsahuje kmeny hrdelnicove (na k, g); peči (peci), pečem (peku), pečejo (peko), pekel; reči (lici), rečem, rekel; leči (lehnouti, stč. leči), ležem (lehnu), legel; seči (misto seg-ti, sahnouti, sr. do-sici), sežem (sahnu), segel; vreči (vrči, vrhnouti), vržem, vrgel; tleči, tolči (tlouci), tlečem, tolčem, tolkel. Moči (moči), morem (misto možem mohu), moreš, mOre, morejo, mogo, mogel. Z morem vzniki sesileny tvar moram (musim), morati. Zakon hlaskoslovny. Za češke c ve slovech jako peci (z pek-ti) ma slov. č: peči. Take za jine c, ktere vzniklo ze skupiny tj klade č: sveča (ze svetja) svice. III. Treti vzorec obsahuje kmeny nosovkove (na nosovky n, m vychazejici) jako peti (z pen-ti, piti, p j ati , pnoirti), pnem, pel; žeti, žnjeti (žati) žanjem a ženjem (žnu); vzeti (vziti), vzamem, vzameš atd., vzel; objeti (objati), objamem. Verjeti vzniklo z vero jeti (viru jati, vefiti sr. Glauben schenken), verjamem (vefim). Jal se (počal) bežeti = jel je bežati anebo jame (jme se) bežati. Vneti se (vznati se), vname, vneme se. IV. Ctvrty vzorec obsahuje slovesa jako mreti, mrem, mrl (mfel, sr. u-mrl-y). Vedle mrem je take merjem (jakoby reki mru). Odpreti (otevriti), odprem, odprl; zapreti (zavriti), zaprem, zaprl. Take zreti (zfiti) mužeme sem položiti: zrem, zrl. V. Paty vzorec obsahuje kmeny samohlaskove jako bi-ti (biti) bijem, bijejo, bil; peti (peti) ma pojem (peji). Deti, djati (diti, deti) ma denem ve smyslu postavim, položim (sr. kams to po-del = položil?); odtud vdeti, vdenem navliknouti (do jehly), odeti odenem pfikryju (odeja pokryvka), zadeti, zadenem stihnu. IJruhe praesens — 15 — dejem, dem znamena delati, nci (dim): to nič ne de to nic nedela. Djal je (del, reki). Nadjati se naditi se. Druha tffda sloves ma jeden vzor vzdignoti, oby- čejne vzdigniti, vzdignem, vzdignejo, vzdignol, vzdignil. Utegnoti (utegniti, vtegniti) znamena dovesti neeeho, moči, miti kdy: danes ne utegnem v mesto iti dnes ne- mohu jiti do mesta; to bi ti škodovati vtegnilo to by ti mohlo škoditi. P o z n. Hlasky u a v se rady stridaji: vdova = udova. Vdar udar udefeni; ukaz (rozkaz) je podle slovnika (Ja- nežičova) lepši než vkaz. Dober glas seže v deveto vas. — Roka roko umije. Ali utegneš danes zvečer priti? Ne, ravno danes ne utegnem priti. — Mati je vezla. — Vedno ne morete delati. — Odprite mi vrata. Ne moremo jih odpreti. — Kdaj se vležeš danes spat? Danes se hitro spat vležem. Jutre moram zgodaj vstati. — Kako vam tekne kosilo (zajutrek)? Prav dobro nam tekne. — Zakaj si luč ugasnol ? — Moji starši (stariši) so že umrli. — Iz malih krajcarjev narastejo zlati. — Deklice pripojejo (pfipeji, pejice prichazeji) navadno na polje žet. — Jež žre naj¬ raje miši. r— Volk je neizrekljivo samogolten, vedno bi žrl. — Kar *) te ne peče, ne gasi. — Ali mi utegnete pokazati pot? — Jabolko ne pade daleč od jablani. — Cesar Franc je rekel, da je pravičnost temelj državam. — Roža ne more cvesti, če jej Bog ne pomore. — Kakor poje stari kos, tako poje tudi mladi. — Kdor ne seje, ta tudi ne žanje. — Bog je dal, Bog je vzel. — Drevi utegne marsikaj drugače biti, nego je davi bilo. — Rad sem ustregel tvojemu naročilu. — Skoda, da nisi utegnol *) Slovcem kaj (co) se tažeme: kaj je to? slovce kar je vztažne: podobne kdo-kdor, kje (kde) -kjer, kako-kakor atd. — 16 - priti — Lazniku se še resnica ne verjame. •— Kakor kdo živi, tako umerje. — Minola sta noč in dan. — Dnevi so tekli kakor ure. — Včera nas je nesreča za¬ dela. — Krasno pojejo zvonovi z visokega stolpa. — Po večerji ležeta*) spat. — Vojska v ravno iti jame, Boj srdit pa tu se vname (Hicinger). — Prosil je, da bi ga na pokoj deli. — Jaz se ne nadjam dobička. vas vesnice danes dnes zvečer adv. večer ravno zrovna vezti, vezem vyšivati vedno (v jedno) porad vrata dvere vleči se ulelmouti hitro rychle moram musim zgodaj časne teknoti chutnati kosilo snidani prav adv. pravdive, velmi zakaj (za kaj = zač) proč luč f. svetlo stariši rodiče (podle Eltern) zlat dukat deklica devče navadno obyčejne najraje nejradeji neizrekljivo nevyslovne samogolten žravy peči paliti pot cesta daleč daleko pravičnost spravedlnost temelj zaklad država stat če jestli tudi take ta ten drevi dnes večer, budoucne marsikaj ledaco drugače adv. jinak nego než davi dnes rano ustreči posloužiti, vyhoveti naročilo rozkaz nič nic lažnik lhar še jeste (ani) resnica pravda teči teci, plynouti *) ležeta = lehnou, lelili. Ve slov. je vypravovaci praesenS velmi obllbeno. Spat je supinum jako v češtine. — 17 ura hoclina nesreča neštesti stolp (sloup) veže ravena, ravna rovina zadeti, zadenem stihnouti, srdit lity trefiti zvonovi zvony da aby dobiček zisk § 4 . Slovesa treti a čtvrte trldy. Treti tfida ma dva vzory: šteti m. čte-ti (citati, odtud število čislo), štejem (počitam), štejo (počitaji), Druhy vzorec goreti ma gorim, goriš, gori, gorimo,t gorite, gorijo vedle gore, gorel. Po mekkych hlaskach jako č, š, ž nasleduje -ati: molčati, molčim, slišati slišim, bežati (utikati) bežim. Zdeti se (zdati se), zdi se (zda se). Ctvrta trida ma vzor hvaliti, hvalim, hvalijo, hvalil. Motiti se — myliti se. Tri ure sem se mudil. — Marsikateri hrepeni po časti. — Zgubil sem ključ od vrat. — Ničesa nisem videl. — Cesta drži skozi gozd. — M vse zlato, kar se sveti. — Kaj se ti zdi? — Kar sem od njega slišal, ne dela mi nobenega veselja. — Vošim ti srečo. — Storil sem svojo dolžnost in upam, da ni moj trud brez nspeha. — Jaz tega nerazumem. — M vse smešno, kar se komu smešno zdi. — Vsakemu se svoje najlepše zdi. —■ Dva slepca sta sedela kraj poti. — Nikoli nismo kaj takega videli. — Zares, tako krasnega prizora že nisve tukaj videli. ura hodina marsikateri mnohy ®uditi se zdržeti se, meškati hrepeneti bažiti štel počital. Živel! (at’ žije), živeli! 2 18 — zgubiti z tratiti ničesa mčeho cesta drži silnice vede skozi gozd skrz les noben, nobeden zadnji veselje radost vošiti prati sreča štesti storiti učiniti dolžnost povinnost upati doufati trud usili naj lepši nejkrasnejši kraj poti vedle cesty nikoli nikdy zares opravdu prizor pohled tukaj tu že, uže již (jeste) § 5 . Slovesa p&te a šestd tridy. Slovesa pate tridy (a-kmeny) tvori sve praesens čtverym spusobem (fidi se čtyrmi vzorci): a) dela-ti dela-m delal b) pisa-ti piše-m pisal c) bra-ti bere-m bral (čisti) d) seja-ti seje-m sejal (siti) K druhemu vzorci naležeji: jokati (plakati) jočem, dihati dišem, lagati (lliati) lažem (Ižu), klicati (volati) kličem, vezati (vazati) vežem. Češkemu z (hlozu hlodati) odpovida slov. j: glodati glojem ; t prechazi v č: metati mečem (česky meču, metam). Po retnicich (b, p, v, m) vklada se 1 (srovnej zemlja m. zem-ja), ponevadž na- sleduje jotovana hlaska je: zibati (kolebati) zibljem (take zibam), kopati (koupati) kopljem (koupu), šivati (siti šivljem (šiju), dremati dremljem. Vedle techto tvaru uživa se take novejšich: diham, jokam, glodam, šivam, drema® jako u nas; ba i plakam, plakaš (plaču). Ku vzoru brati berem (odtud berilo čteni, čitanka) naležeji na pr. slovesa: zvati (volati) zovem, žgati (paliti) žgem (odtud žganje palenka), gnati ženem atd. — 19 Vzor sejati sejem obsahuje jenom nekolik sloves jako sijati (svititi), solnce sije; smejati se, smejem se, take smejim se. Šesta tfida ma jedno paradigma: kupovati, kupujem. Po mekkych souhlaskach jako po j, č, š, ž atd. nasle- duje -evati: bojevati bojujem, kraljevati kraljujem, za¬ ničevati (pohrdati čim) zaničujem atd. Verovati (vefiti) ma verujem a verjem. Sloveso marati za kaj (dbati oč), maram vede se od slova mar (dbalost). Mar pry je ze st. nemeckeho mari. Pamatujte tyto fraze: mar mi je za tebe dbam o tebe mar ti je za mene dbaš o mne mar mu je za njega dba o neho mar nam je za vas dbame o vas atd. za življenje mi ni mar nedbam o život za življenje mu ni mar nedba o život atd. Ti ljudje mi niso mar do tech lidi mne nic neni. Kaj je meni mar? Co je mi po tom? Mar znamena take asi, s nad, či: Kdo je mar? Kdo je to asi? (Počatek zname pisne od Koseskeho.) Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Ci nesmim snad se svym učiniti co chci? Mar spi? (či spi?) Sem naleži jeste rčeni: v nemar pustiti, zanemariti zanedbati. Sr. stnem. unmari = nevšimany. Prestati se preklada slovesy nehati, neham (nehal je veter) a jenjati, jenjam; jenjaj prestah! dosti! Ceske nechati jest pustiti: pustil sem ga stati. Ne poznam = neznam; plačam = platim, zaplatim. Tebi ni nič mar. — Ne ma r am za to nič. — Solnce n e sije cel dan. — Zdi se mi, da igrate komedijo. — 2 * — 20 — Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. — Kam pelja ta pot? Ta pot pelja v gozd, iz gozda pa v trg. — Zakaj plakaš? — Zakaj se smejiš? — Kočevje in okolica imate nemške naselnike, ki kupčujejo z raznim blagom daleč po svetu. — Kranjsko vežete se sosednimi deželami dve železnici, namreč južna in cesarjevič Rudolfova. — Kam se peljate danes na sprehod. Jaz se danes peljam na sprehod tja do naše pristave. — Zakaj sejočeš? — Na Koroškem in Štajerskem se imenujete glavni mesti Ce-, lovec in Gradec. — Zakaj ne bereš dalje? Jaz ne morem dalje brati, ker se ne vidi več. — Kaj delate, prijatelj, tako zgodaj na njivi? — Ce se srečata dva Slovenca, pozdravljata se s pozdravom: *) Sluga ali zdravo. — Litar plzenskega piva velja petdeset in šest novcev (kraj¬ carjev). — Kteri kamen se po gostem premeče, se z ma¬ hom *) ne obraste. — Pred dvema dnevoma (dnema) odpeljal se je v kopel. — Poprej je stanoval v Pragi, zdaj pa stanuje na Dunaji. — Nobena ni htela odjenjati. Ni odjenjal od vojne. — Jaz nisem hotel prej jenjati orati, dokler nisem cele njive izoral. — Zahvaljujem se vam za te tolažilne besede, gospod doktor. zdravnik lekaf nego než, nybrž peljati vesti gozd (hvozd) les pa pak trg mestys zakaj proč naselnik osadnik *) Pouheho instr. slov. te z očmi. kupčevati obchod vesti blago zboži daleč daleko dežela zeme namreč totiž peljati se vezti se sprehod prochazka tja tam aer nema; vidim očima = vidim — 21 pristava dvur jokati se plakati Koroško, kega Korutany Štajersko, kega Štyrsko brati čisti ker (vi. kde) ježto zgodaj časne njiva role če jestli srečati potkati velja stoji novec krejcar po gostem často, zhusta odpeljati se odejeti premetati se (premitati se) obraceti se poprej dfive stanovati bydliti zdaj nyni na Dunaji ve Vidni; Dunaj (reka) = Donava odjenjati popustiti, ustoupiti prej drive dokler dokud zahvaljevati se dekovati; lepa hvala dekuji pekne tolažilna beseda slovo utechy 6 . Slovesa tak nazvana nepravidelnd. Slovesa tato jsou nad jina duležita, ponevadž se jich velmi zhusta uživa. Jsou asi tato: vem (vim) vedeti, grem (staženo z gredem) jdu, iti, jem (jim) jesti, dam dati. Sg. vem du. veva, e pl. vemo veš vesta, e veste ve vesta, e vedo, vejo Sklohujte podle toho ostatni: grem (jdu), greš, gre, greva, gresta, gremo, greste, gredo, grejo. Vedle vesta, veste rika se take veta, vete podle ostatnich sloves jako neseta, nesete. Imam (mam), imeti, nimam (nemam), ne imeti (nemi ti.) Otazky se uvozuji, neni-li tu jineho slovce tazaciho (kdo, kam), sluvkem ali: Ali veste, da je danes ne- — 22 — delja? či vite (vite-li), žeje dnes nedele? Odpoved’: Da, vem (ano, vim). Ne, ne vem. Tazaci slovce: kdo? kaj (co)? zakaj (za kaj zač, proč)? kje (kde)? kam? kdaj (kdy)? kod (kudy)? odkod? dokod? kteri? kak (jak, jaky)? kakošen (jaky)? Pamatujte frazi: to gre meni to patri (sluši) mne. Kam greš? Jaz grem v mesto (v Brno, v Prago, na Dunaj). — Kam gre tvoj brat? Bog ve, kam*) gre. —• To ne gre. — Ne vesta, kaj*) prosita. — Vsak ve, kje*) ga črevelj tišči. — Jaz nimam časa. — Pobotnica mora odgovarjati tem-le vprašanjem: Kdo plača? Koliko se plača? Za kaj se plača? Komu se plača? Kje in kdaj se plača? — Meni gre ta cvetlica. — Oni le jedo in pijejo. — Ali ne misliš tudi ti tako ? Seveda. na Dunaj do Vidne črevelj strevic pobotnica kvitance odgovarjati odpovidati tem-le tem hle, temto vprašanje otazka kje kde? kdaj kdy? cvetlica kvitek le jenom tudi take seveda ovšem § 7 . Verba iterativa. Slovesa jako choditi, davati nazyvaji gramatikove iterativa (opetovaci), ponevadž take opetovany dej zna- menaji; chlapec obodi do školy na pr. každy den. Za naše davati ma slov. dajati, dajem, za stavati stajati; prodajati, prodajem (prodavam), odtud prodajalec (prodavač), podajati, vdajati se (vdavati se), pridajati, *) Po slovese vem, prašam (tažu se) naslednje tazaci kam, kaj, kje atd., nikoli relativni kamor, kar, kjer. — 23 — izdajati (vydavati), odtud izdajatelj (vydavatel); vstajati (vstavati); ubijati, ubijam (zabijim). Češkemu prichazeti odpo vida prihajati (chuze = hoja): izhajati (vyehazeti), odhajati, nahajati se (nachazeti se), zahajati, vzhajati (solnce vzhaja in zahaja), izprehajati se (proehazeti se 1 , obhajati koga zaopatfiti nemoeneho. Privajati od privaditi (zvyknouti koko); vaja = cvičeni. Prihajati miva take smysl nem. werden (byti, sta- vati se): Beda je prihajala neizrekljivo velika bida se stavala nevyslovne velka. Totež znamena postati, po¬ stajati: meni je boljše postajalo (delalo se mne lepe). Iterativa s pfiponou -ati, -jati jsou v slov. oblibe- nejši nežli u nas. K obnoviti netvofime obnaveti (obnav- jati), nybrž obnovovati, ale Slovinec ma ponavljati (po retnicich b, v, p, m vklada se tu zname 1: zemlja); po¬ dobne : stavljati (staveti), stavljam, dogotavljati (dohoto- vovati), opravljati (vykonavati, pomlouvati), pozdravljati, pridevati, pridevljati, pridevljem (pfidavam), blagoslavljati (velebiti), ispremljati (provazeti), pozabljati od pozabiti (zapomenouti *). Iterativa druheho stupne: Z puščati vznika izpušče- vati, z presajati (presazovati) presajevati, izplačati (vy- placeti) izplačevati, izplačujem atd. Slovinština ma mnoho sloves zdrobnelych (demi- nutiv) jako naše hopkati, spinkati, na pr. gledkati (po- kukovati), stopkati, sedkati, zibkati (zvolna kolebati)! bolehati (postonavati), bežljati (cupkati), jecljati (zajikati se), skakljati (poskakovati) atd. *) Zabiti (zapomenouti) tvori zabim, dobiti (dostati) dobim vedle staršiho dobom (dobodem = dobudu), znebiti se (zbyti, zba- viti se), znebim se. Kmeny by-ti a bi-ti splynuly tu v jeden kmen: bi-ti. 24 — češke lomcovati znamena silnejši (intensivnejšl) dej než lomiti. Takovym slovesum se rlka intensiva. Z korene lom vznika lomast (lomoz, praskot, když se haluze lamou) a z toho intensivum lomastati (nemotorne choditi, hrabati se), prilomastiti se pfihnati se. Prisopihal je se pfihnal se udychteny atd. Z prlkladu (§ 5): ne poznam = neznam, plačam = platim je patrno, že sl. poznati je neskonale (trvaci); plačam nenl iterativni, nybrž trvaci. Podobne se roz- chazeji oba jazyky dosti často. Pamatujte : obležal je kakor mrtev zustal ležeti jako mrtvy. On se je zavedel prišel k sobe (k vedomi). Pri nas je navada po letu zgodaj vstajati. — Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, nego kar izhaja iz ust, to skruni človeka. — Če vedno samo jemlješ ter nič ne pridevlješ, tebi gotovo enkrat izmanjka. — Kakor se pozdravlja, tako se odzdravlja. — Mraz je vedno silnejši prihajal. — Ljudje rajši opravljajo kot hvalijo. — To se razumeva samo ob sebi. — Slovan (lublansky tydennlk) izhaja vsak četrtek popoludne. Po¬ samične številke se prodajejo po 10 kr. - - Proklinjal je, kar je imel blagoslavljati. — Prebivalstvu je začelo nedostajati potrebnega živeža. — Njegova bolezen je vedno huje prihajala. — Nastaja vihar. — Kdo ve, kaj to pomenja. —• Nikdor ne deva novega vina v stare mehove. — Kdor išče, nahaja. — Živinoreja natvezuje človeka na travnato zemljo in napeljuje h kmetiji. — Danes sem mnogo spaval. — Strašne misli so se po¬ rajale v njegovi glavi. — Kako je to razumevati, gospod baron ? pri nas u nas navada zvyk po letu v lete skruniti skvrniti — 25 — številka čislo prebivalstvo obyvatelstvo živež potrava njegov jeho bolezen nemoč huje hure pomenj ati znam enati, značiti iskati, iščem hledati živinoreja chov dobytka, dobytkarstvi natveziti privazati, poutati napeljevati navozovati kmetija rolnictvi misel myšlenka porajati se porozovati se § 8 . Imperativ. Všecky slov. imperativy vychazeji na i (anebo j): dovoli (dovol), bodi (bud’), piši (piš), reci (rci), beri (čti), orji (or). Imperativy na j shoduji se s českymi: bij, štej (počitej), delaj, sej, kupuj, stoj (stuj). Sg. 1. — du. bodiva, e pl. bodimo 2. 3. bodi bodita, e bodite Pamatujte imperativy: glej (gledam) hled’, viz, vej anebo vedi (vez), povej (povez), jej (jez). Slovesa jako učim se (s dlouhym i) maji v imper. uči se, molčim molči atd. Vedle ne sodite (nesudte) rikasetake: najte soditi. Najte je staženo z nehajte. Podobne: naj bode, da bode (at’ bude). Kdor bere, da (— naj) ume kdo čte, rozumej! če jestli vedno pofad samo jenom jemati brati ter a pridevljati pričinovati, pii- davati gotovo zajiste enkrat jedenkrat ■ izmanjka nedostane se odzdraviti dekovati rajši radeji opravljati pomlouvati kot než posamičen jednotlivy — 26 — Slovce naj nestojt vždy pfecl slovesem: razpne naj se! (necht’ se ukrižuje) budiž ukfižovan! Interjekce ajd, hajd vzhuru! Odtud: hajdi, (pojd’) hajdimo (ajdmo), hajdite ! Bodite srčni. — Bodi volja tvoja. — Zgodi se volja tvoja. — Pripelji sem sina svojega. — Verjamite mi. — Plačaj mi, kar si dolžen. — Povejte, *) kaj vas tako teži. — Molči, stene imajo ušesa. — Sezi mi v roko in obljubi, da me spremiš nocojšnji večer. — Naj ga vzame vrag! — Govoriva rajša o pametnejših rečeh. — Ogiblji se tistih, ki vse podirajo, nikoli pa nič ne zidajo. Ne odhajaj. — Beseda dana sveta naj ti bo (bode). — Dovoli mi, da se poslovim z domačimi mojimi. — Jejte in pijte. — In ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši nas zlega. — Hajd z menoj. — Naj vam bo mar, da časa ne tratite. — Nič ne marajte, to je dobro. — Povej, ali so tvoji stariši doma. — Bog pomagaj! — Zdrav ostani! Zdravi ostanite! Srečno hodite! Zdravi bodite! Bog daj srečen pot! — Nesite ta mali zavitek na pošto in vrzite to dopisnico v listno omarico. — Povejte, kaj želite; le recite, kar mislite; potolažite se. — To pismo izročite mojemu prijatelju. — Ne obupajte nad samim seboj! — Vzemi svoje in pojdi! — Ne ubijaj! — Govorica vaša bodi: Da, da; ne, ne. — Z orožjem in desnico nesimo vragu grom! — Bog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo! — Dajte cesarju, kar je cesarje¬ vega. — Naj velja Vaša. — Glejte ga šaljivca. — Izidi se pravica, makar propade svet (fiat iustitia, pereat mundus). — Izidi se tvoja volja. — Drži se mere in *) Po povem (jako po vem, prašam) nasleduji tazaci t,vary kaj, kdo, kje (kde) atd. — 27 - glej na skončatek (tene mensuram et respice finem : heslo Max. I). — Ne zamerita, da vaju motim. Blagovolite, me, gospod doktor, predstaviti' temu gospodu. srčen srdnaty zgoditi se stati se pripeljati privesti ušesa uši sezi mi v roko isahni mi do ruky) dej mi slovo obljubiti slibiti da že spremiti vyprovoditi nocojšnji (teto noči) dnešnf naj vzame nechf vezme vrag čert pameten rozumny reč vec ogibati se vybybati se tisti ten podirati boriti zidati staveti naj bo = budiž posloviti se rozloučiti se vpeljati uvesti, uvoditi izkušnjava pokušenl rešiti zbaviti z menoj se mnou zavitek balieek dopisnica korresp. listek listna omarica schranka na listy želeti prati si potolažiti se utešiti se izročiti doručiti, dodati obupati zoufati govorica slovo orožje zbran desnica pravice naj velja vaša — nech plati vaše (vule), budiž po vaši šaljivec šprymar makar i kdyby zameriti miti za zle motim vaju vytrhuju vas dva blagovoliti raeiti § 9 . Futurum. Futurum se sklada obyčejne tak jako minuly čas: dal sem, dal bodem — dal budu, dam. Sem dal zname- nalo puvodne: jsem darce, bodem dal budu darce. — 28 — Sg. 1. bodem bom du. bodeva, bova pl. bodemo, bomo 2. bodeš boš bodeta bosta bodete boste 3. bode, bo bodeta bosta bodo, bojo Stažene tvary bosta, boste vznikly z bod-ta, bod-te (sr. ves-ti z ved-ti). Misto nich tika se take bota, bote podle neseta, nesete. Priklady k deklinovani: bom padel (padnu), bom šel (pujdu), bom poginil (zahynu), bom vzel (vezmu), bom našel, bom spal, bom poznal. Praesens sloves skonalych (vezmu) nema tedy vy- znamu budouciho. Jenom nekolik sloves složenych s pri- ponou po ma vyznam budouei: pobežim, povlečem, po- dirjam (pobehnu, poklusam), poženem, pojdem, *) poležem, poletim, ponesem, popeljem (povedu), popeljem se (povezu se), potečem (pobehnu), pojezdim (pojedu na koni), po¬ rečem (feknu) a bodem. Ve vedlejšich vetach (počinajidch slovei když, jestli atd.) mivaji i jina skonala slovesa vyznam futurni: Ge slepec slepca vodi, padla bosta oba v jamo, anebo: oba v jamo padeta. Prihodnjič ne bom več tako zanikern. — Sel bom v Mostar. — Dokler boste v ljubezni med seboj zdru¬ ženi, ne bodo vaši sovražniki nič opravili nad vami. — Ne boš se kesal. — Ne sodite (najte soditi), da vam se ne bo sodilo. — Prosite, in dalo vam se bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo vam se bo. — Kdor se povišuje, ponižal se bo; in kdor se ponižuje, povišal se bo. — Kdor pretrpi do konca, ta se bo zveličal. — *) My lišime pujdu a pojdu (zliynu) pomoči kvantity (dlou- heho a kratkeho o: pojdu-pojdu); jinak ponekud slovinština: pojdem (pujdu) a poidem (pojdu). 29 — Kakor si bodeš postlal, tako bodeš spal. — Kara pojdete jutre? Jutre pojdem na Dunaj. — Drevi se popeljem na sprehod. — Kdaj se pripeljete nazaj? — Vse je čakalo, kaj poreče nato Robert. — Ker vi molčite, hočem*) govoriti jaz. — Midva se bodeva o tem drugje zmenila! — Hočem ti povedati, zakaj imam tako slabo mnenje o njem, in vem, da se bodeš nad njim sam čudil. — Hočeva čašico zlatega vina popiti na zdravje tvoje. — Ako tega ne storite, hoče si on sam priti po zadostilo. — Tega ne storim nikdar. — Mislil sem skoro, da te ne bo. — Dobro ti bo postreženo. **) Prihodnjič prište več vice (již) zanikern nedbaly ljubezen laska med mezi sovražnik nepfitel kesati se litovati trkati tlouci zveličati se spasiti se jutre zitra drevi dnes večer nazaj (nazad) nazpet ker (vi. kde) kdy, když, ježto drugje jindy zmeniti se promluviti slab špatny čuditi se diviti se čašica sklenice zadostilo ***) dostiučineni nikdar nikdy da te ne bo = že te nebude, že nepfijdeš postreči posloužiti *) hočem chci, budu; nočem nechci, nebudu. **) Lepe: dobro se ti bo postreglo. Passivni tvary se pre¬ kladaj! nejradeji aktivnimi; sr. da se vam ne bo sodilo = abyste nebyli souzeni. Ve vete: Soba je bila zaprta (pokoj byl zavreny) je zaprta adjektivum. ***) Slov na -lo (česky -dlo) ma slov. hojnost: vabilo pozvani, vošilo blahoprani, berilo čitanka, perilo pradlo, število čislo, po¬ sojilo pujčka, poročilo zprava, rozkaz, oznanilo oznamem, vyhlaška> kosilo snidani, občilo Verkehrsmittel. - 30 - § io. Kondicional a optativ. Za naše bych, bys, by, bychom, byste ma slovinština jetline bi: jaz bi delal ja bych delal je kondicional pri- tomny, jaz bi bil delal kond. minuly. Slov. kondicional (podminkovy spiisob) ma jenom tri tvary: Sg. bi delal delal bych, bys, by dua. bi delala my dva bycliom delali atd. pl. bi delali my bychom delali atd. Slovcem bi muže počinati veta: Bi li šel tožit osla, ako bi me brcnil? Sel-li bych žalovat osla, kdyby me kopi? Bi li jo (srečo) mogel najti? Bi, išči jo. Mohl-li bych je (štestf) najiti? Molil, hledej je. Slovinec muže tedy take pouhym bi odpovedeti. Zaporka ne stava zhusta pred bi: Kdo bi verjel, ako ne bi videl? Kdoby uveril, kdyby nevidel? Vetu: ja bych šel (zadam si jiti) preklada Slovinec optativem (žadacim spusobem): naj grem jaz. Pomoči slovce naj vyjadfuje se často naše miti: Kdo ma pro tebe pfijiti? Kdo naj pride po te?. Naj je staženo z nehaj a odpovida často češkemu nechat (nech, nech at), at’ (aby): Zgodi naj se ti, kakor hočeš. Necht se ti stane, jak chceš. Jaz moram, naj velja kar hoče, še danes v mesto ja musim, at stoji co stoji (bud' co bud’), ješte dnes do mesta. Patrno, že nelze fici na pr. nechej at jdeš ty. To¬ liko prvni a treti osoba je možna: nech atjdu ja, nech at jde on. Take slovinsky optativ ma toliko prvni a treti osobu. 1. osoba: Naj grem jaz, naj greva midva, na gremo mi; kaj bi vam naj pisal? Co bych vam mel psati? — 31 Nisem vedel, kaj bi naj bil storil. Nevedel jsem, co bych si počal. 3. osoba: Kdo naj gre? Kam naj vas prideta iskat? Kam vas maji jiti hledat? Kam naj vas idejo iskat? Ceske aby preklada se pomoči slovel da, naj, da naj. 1. da s indikat.: Nisem prišel, da prinesem mir, nego meč, Neprišel jsem, abych prinesi pokoj, ale meč. da s kondicionalem: Prosim vas, gospod, da bi mi dali Novice, kadar jicli boste prečitali. Prosim vas, pane, abyste mne dal Novice (Noviny), až je pfečtete. 2. naj: In zapreti jim, naj ga ne razglase. I po- hrozil jim, aby ho nerozhlašovali. Prebivavci so se stekli, naj bi videli atd. 3. da naj: Prosil me je, da se naj ogibljem slabe druščine. Prosil me, abych se vyhybal špatne spo- lečnosti. Jestliže, když preklada se nejčasteji slovci ako, če: Ako (če) slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Kež = da: da bi bolan ne bil! Kež by nebyl ne¬ močen ! Kež neni nemočen! Ze = da. — Kdyby = ko bi: Prišli za nas bi bdi že zlati časi, ko bi bil klasik vsak, kdor Kranjcem kvasi. Byly by nam už pfišly zlate časy, kdyby byl klassik každy kdo Krajincum blabola (Prešernova epigrama). Gospod, ko bi bil tu bil, brat moj ne bi bil umrl (Janez, 11). — Jaz bi bila samega strahu umrla, — Mene bi nebil nikdo rešil, ko bi ne bilo vas. — Kričal je na pomoč, kakor da bi bil kožo raz njega rezal. — Najbolje za te bi bilo, da se takoj jutre od nas posloviš. — Prosil je, da bi ga te službe oprostili. — Prosil jih je, — 32 — da se vrnejo domu. — Gosposka je poslala komisijo, ki naj preiskuje krivdo. — Prosila je, naj reši nesre¬ čnega brata. — Kaj je meni mari (= mar), če me hvalijo, če grajajo. — Začel se je bati, da bi se ne bilo pismo izgubilo. — V soboto bi že bil moral dobiti odgovor, a še danes v pondeljek ga ni. — Ni bilo dneva, da bi ne bil videl Vogrin svoje izvoljene. — Bodive tiho in ne povejve nikomur ničesa, kakor da bi se ne bilo celo nič več dogodilo. — Misel, da mu vzame Vogrin z de¬ klico vred tudi doto, ki naj reši njegovo posestvo, ta misel mu je bila strašna. — Kaj bode tvoj sin? Bog ve, kaj naj bode. — Ti li si tisti, kten ima priti, ali naj drugega čakamo? (čili jineho čekati mame? Lukaš 7). Prosil ga je, naj bi jedel ž njim. — Prosil ga je, naj vnide v hišo njegovo. — Učenik, kaj naj storim, da zadobom večno življenje? — Potem ti hočem povedati, kaj bi naj ti počel v sedanjem kritičnem položaji. — Ker je nekterim naročnikom naročnina potekla, prosimo jih, da naj svojo naročnino dopošljejo. — Ko bi česa potreboval, povej mi odkritosrčno. — Nimam časa, da bi se mogel pri tebi posloviti. — Prosimo, kjer bi ter¬ jati imeli. — Učitelj je svetoval kmetovalcem, naj bi bolje pazili na gnojnico. — Kolikrat naj se orje njiva, to zavist od kakovosti zemlje. samega strahu od sameho strachu, samym strachem rešiti vysvoboditi kakor jako raz njega = s nebo najbolje nejlepe za te = pro sebe takoj, koj = hned j utre zitra posloviti se rozloučiti se vrnoti se vratiti se domu = domu gosposka vrchnost ki ktery, a, e atd. § 11 . Deklinace podstatnych a prldavnych. Slovinska deklinace podstatnych je jednodušši nežl 1 češka. Ženska jmena na samohlasku na pr. (žena-zeme) spravuji se u nas dvema vzorci; v slovinštine vsak tvori zemlja sve tvary zrovna tak jako žena. Mužska (volk, mož) a stredni jmena (mesto, polje) maji, jak znamo, v podstate touž deklinaci ; na pr. jed- notny genitiv vychazi u všech na a: volka, moža, mesta, 3 — 34 - polja. Stredni jrnena maji pro dva pady (nom. a akk.) vždy touž formu: sg. mesto, polje, pl. mesta, polja. Vychody dualu již zname: volka (dva vici), moža, mesti, polji. Tyto tvary slouži nominativu a akkusativu. Krom e tohoto tvaru (volka, mesti) ma dual jen jeste jeden zvlaštni tvar, spoleeny dativu a instrumentalu: volkoma (dvema vlkum, dvema vlky), možema, mestoma, poljema. Genitiv a lokal nahrazuji se tvary množnymi: volkov, pri volkih. Slovinstina nema již pouheho lokalu a instrumen- talu (vyjma fidke pripady). Stfileli težkou zbrani preklada se: streljali so s težkim orožjem. Pro jednoduchost spojime s deklinaci' podstatnych take deklinaci pridavnych. S i n g u 1 a r. Nom. akk. lepi klobuk, lepo mesto gen. lepega klobuka, mesta dat. lepemu klobuku, mestu lok. pri lepem klobuku, mestu instr. z lepim klobukom, mestom Plural. nom. lepi klobuki, lepa mesta akk. lepe klobuke, lepa mesta gen. lepili klobukov, mest dat. lepim klobukom, mestom lok. pri lepili klobukih, mestih instr. z lepimi klobuki, mesti Dual. nom. akk. lepa klobuka, lepi mesti dat. instr. lepima klobukoma, mestoma - 35 - Vokativu slov. nema; moj Bog jest muj Buli i muj Rože! gospod doktor pane doktore! Cestiti gospod cteny pane! Vzory klobouk, mesto mužeme nazvati tvrdymi na r.ozdil od mekkych, vychazejlclch na hlasky č, š, ž, j (Ij, nj, rj) a c, pak strednlch na e: meč, koš, mož, kraj, kralj, penj, znanec (znamy); polje, srce. Za clsar ma slov. cesar, ale ve všech ostatnlch padech rj: cesarja, cesarju, cesarji; podobne doktor, dok¬ torja, Cezar, Cezarja a tak často. Mekke kmeny (vychazejlel na hlasky kličkovane, na j, c a mnolidy r a strednl na e) pfehlasujl o v e, to jest: na mlste možorn (podle klobukom) se rlka možem (mužem a mužum), na mlste možov (podle klobukov) možev, na mlste možoma (klobukoma) možema. Podobne u všech ostatnlch: cesarjem, cesarjev; znancev, znancem; poljem, polj, poljema. V novejši dobe pfehlasujl množi take lokalni pri¬ porni ju v ji: za drlvejšl na Dunaju (ve Vidni) piše se nynl často na Dunaji, v muzeji, po polji. Sklonujte aspon tri mekke kmeny: doktor, znanec, polje. Rozuml se, že životna mužska maji za sg. akk. tvar genitivnl: videl sem doktorja, znanca. Odchylky pravidelnych vzorcu od češtiny jsou tyto: 1. neživotna maji stary gen. sing. na a (chleba, do kostela): mraza, srpa, lova, dežja (dešte). 2. Lokal jednotny ma pflponu u: v Rimu (v Rime), na svetu, na nebu, po dvoru, v svetem pismu. 3. Hrdelnice (g, k, h) se pred i nemenl: vojaki (vojaci), pri vojakih, v potokih, Turki, pri Turkih. 4. Strednl jako poslopje (palač), predmestje jsou 3* — 36 - misto poslopije, predmestije a maji tedy pravidelny gen. množny poslopij, predmestij (polje-polj). Pravidelna deklinace je tedy snadna. Ale mnoho slov a to slov denni potreby odchyluje se všelijak od vzorcu horejšich. Na pr. se rika miru (pokoje), lasje (vlasy), možje (muži), sinovi (synove) atd. Učiti se takovym od- chylkam — vedecka gramatika ukazuje, že tyto odchylky jsou jenom zdanlive — je vec nudna a spletena. Kdo si chce vec tuto zprfjemniti, muze to učiniti timto spu- sobem. Vezmi šest pularcku, rozdel každy na troje pole, pro singular, plural a dual. Na prvni pulareh napiš nahofe nominativ, na druhy genitiv atd. Z dobre slo- vinske knihy (Novy zakon, č|tanky, časopis Kres, Lju¬ bljanski Zvon) vypisuj na archy zajimave nominativv, geni- tivy atd. Konečne si z materialu tak sebraneho sestav vzorce odchylnych slov jako jsou dan, mož, las atd. Potom teprv miiže sahnouti k systematicke gramatice. Nechtice čtenare nuditi pfidame toliko nekolik pri- pominek. 0 mužskych jmenecli podstatnycli. Otrok dite ma otroci deti. Nekolik jednoslabičnyeh ma v jednotnem gen. pri- zvučne u: miru, volu, vratu (krku), daru, dolgu, medu, gradu. Takova jmena maji v množnem čisle: gradovi, gradov, gradovom, gradove atd. Vubee. maji' jednoslabična rada prlponu -ovi: bregovi, bregove (sr. kralove, ne krali). Ljudje (lide) se sklonuje bez mala jako češtine: gen. ljudi anebo ljudij, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi. Pri¬ pona -je zhusta se vyskytuje: bratje (bratfi), gospodje (panove) vedle souborneho gospoda (panove), Rimljanje vedle Rimljani, Francozje, možje, lasje, sosedje, kmetje — 37 — (sedlaci), očetje (otcove) atcl. Hofejšl jmena s prizvučnym li, a v gen. sg. mohou se sklohovati take jako ljudje: gradje, gradem, v gradeh, z gradmi. Take naš stary gen. množny (pet loket m. loktuvj shledavanie nekolikkrate: otrok (deti), mož (mužu), las (vlasu). Den ma v gen. sing. dne, dneva, nom. pl. dnevi, dnovi atd. 0 s t f e d n 1 eh j m e n e eh. Stredm' jako ime (jmeno), imena, slovč (loučenl, jemljem slovo loučlm se) slovesa, tele, teleta jdou pravi- delne podle mesto. Oko očesa, uho ušesa, drevo (strom) drevesa, pero (pero, list) peresa. Drva (drlvl). Množn6 tla (puda, podlaha, zeme) tal, tla, na tleh. Odtud tlak (dlažba). O p f 1 d a v n y ch. My Hkame: Když prišel do domu sveho, našel v y- meteny a ozdobeny. Slovinec klade za takova samo¬ stojna adjektiva neživotna tvary životne (genitivy): Ko pride v dom svoj, najde pometenega in olepše- nega. Mesto, kterega so si delati začeli. Jmena zeml jako Kranjsko, Cesko, Avstrijsko (Ra- kousy) jsou adjektiva: Kranjskega, Češkega, Avstrijskega; na Češkem (v Ceehach), na Moravskem (na Morave), na Laškem (ve Vlašleh). Pfldavna na -ov, -ev (cesarjev clsaruv) jdou jako lepi, lepega: Dajte cesarju, kar je cesarjevega dejte cl- safi, co je clsafova (sr. naše dial. do Kraloveho Pole). Vedle drugega dne, nekega dne (nektereho dne) čteme tu a tam: druzega, necega. Delaš račun brez gospodarja. — Veselja so jokali. — Oni so le tisti jezik za najboljšega imeli, kteri je imel - 38 — največ veljave. — Jaz sem njegov rojak in enakega stanu. — Ta sreča je cvetela le teden dnij (dni). — To mu ni dajalo miru. — Tu napev, na kterega je zložil pesen. — Brez potu ni medli. — Tožno peresa vise drevesom. — Vsi ljudje so moji bratje. — Pri Lipskem je obledel blišč Napoleonovega imena. — Bik se brani z rogovoma. — Kaj znancev že zasula je lopata (Pre¬ šeren). — Slovenci žive po Kranjskem, Štajerskem, Ko¬ roškem in v Primorji. — K malu bo leto dni, odkar nismo slišali o tebi. — Sosedje so čudni ljudje. — Celjski grofje so bili v rodu s cesarji, kralji, knezi, grofi in drugimi mogočnimi gospodi. — Gospod! dobro je nam tu biti. Ce hočeš, naredili bomo tu tri šatore, tebi enega, in Mojzesu enega, in Eliju enega. — Težko ranjen zgrudi se na tla. — Od dneva do dneva je mraz huje pritiskal. — Ta dneva sta bila praznika. — Kaj delaš po dne*) doma? — Tarz je rojstveno mesto apostelja (aposteljna**) Pavla. — Hodi iz enega kraja v drugega. — Spali smo na golih tleh. račun učet veselja od radosti, radosti jokati se plakati le jenom tisti (ten jisty) ten najboljši nejlepši veljava platnost rojak krajan *) Podobne: po zimi (v zime), po letu (v lete), po noči. **) Slova (cizi) na Ij pribiraji v ostatnich padech n: tempelj, tempeljna, v Baseljnu (v Bazileji). Novejši toto n jako cizi za- vrhuji. enak (jednak) stejny stan stav tožno smutne kmalu brzo odkar co čuden divny če jestli narediti (zfiditi) udelati šator stan zgruditi se svaliti se huje Mre - 39 mraz pritiska doraži praznik svatek, prazdny den rojstven rodny § 12 . Deklinace ženskych jmen. •I mena na -a (ženska i mužska) spravuji se jednim vzorem : riba. Zenska jmena na souhlasku maji tolikež j eden vzor: nit. S i n g u 1 a r. Jako riba skloiiuji se take slova na -ev: crkev (kostel, vedle cikva), vyjma ovšem akk. sg. crkev, a instr. s cfkvijo (fidčeji efkvo); molitev .modlitba), ločitev loučeni), britev (britva), žetev (žen). — 40 — Ze se hrdelnice pred i nemem, vime z predešleho paragrafu: v bitki (v bitve), v vojski služiti, v roki. Jednotny dativ-lokal .všech ženskych jinen vychazi na i: pri steni, v kavarni, v hiši, po zimi (v zime), v šoli. — Jednotny akk. a instr, a-kmenu maji touž pfiponu: ribo (rybu, rybou); množny nomin. jest ribe, (J v oj n y ribi (jako mesti). Adjektivum dobra muze miti v. sg. tytež vychody jako riba; dat.-lok. mlvaji často naši (dial.) pfiponu ej: dobrej. Jako nit, gen. niti jdou ta podstatna (na souhlasku), ktera maji v gen. bezprizvuke i: miš, miši, mišim; misel (myšlenka), misli, mislim; pesen, pesni; bolezen (nemoč), bolezni; jesen, i. Ktera maji i prizvučne jako kost, kosti, nahrazuji -im, -ih, -ima priponami -em, - eh -ema: kostem, kosteh, kostema; vas, vasi, vasem; klet (sklep), kleti, kletem. Na obou stranach = na obeh straneh. Z lokalu straneh uhodneme nom. stran a gen. strani. Jednotlivosti. Voda, gora a nekolik jinych mohou miti take srbskf gen. množny: voda (vod), gora (gor). Beseda (slovo, reč) mi vedle besed take besedi. Gospa (pani) jde bezmala jako dobra : gen. gospe dat.-lok. gospej (dobrej), akk.-instr. gospo. Množne čislo, nom.-akk. gospe, gen. gospa (sr. gora), dat. gospem, lok. pri gospeh, instr. z gospemi. Dual ma jediny tvar go¬ spema. Slovo pot (cesta; pout = božji pot) je rodu muž- skeho i ženskeho: lepega pota anebo lepe poti. Množny nom. potje je mužsky, pota stfedni (sr. luka). — 41 — Mati, liči (dcera, dci) maji' akk. sg. mater, hčer, instr. z materjo, hčerjo. Ostatne jdou jakoby znely matera, hčera: nom. pl. matere, hčere, gen. mater, hčer atd. Oči (vedle očesa) dtf se jako žensky plural: dobre oči, z dobrimi očmi; jine podobne pluraly jsou: pod nogami, z rokami. Misto uši se vyskytuje ušesa: slišim z ušesi (slyšfm ušima). Vedle: imam bele rokavice se rika: imam dve beli rokavici. Kniha se jmenuje knjiga a bukve, bukev. Hočem čez most na drugo stran vode k svojej hiši. — Odhaja se solznimi očmi. — Deček moli roke iz vode in vpije na pomoč. — V velikej sili sva in ni- koga nimava na zemlji. — Šolske bukve ne smejo dražje prodajati se, kot je na prvem listu postavljeno. — Kaplja je kaplji podobna. — Ljubljana je glavno mesto kranjske dežele. — Ali si bral Slomšekove pesni (pesmi)? — Kteri izmed vas pojde z menoj za pričo? — Razpravljali so o mnogih stvarech. — Lahko noč. — Odprta noč in dan so groba vrata (Prešeren). — Odprti so ti potje na vse strani. — Se združenimi močmi (viribus unitis). — Bila sta si prijatelja od mladih nog. — Kedar nas v roke, v noge, v ušesa zebe, jih drgamo, da se ogrejejo. — Dosti besedi dobrega ne rodi. — Bolje verjeti svojim očem kot tujim ušesom. čez skrz, preš del ek chlapec moliti vystrkovati vpiti volati sila nouze kot než kaplja kapka dežela zeme priča svedek stvar vec odprt otevren drgati tfiti kedar když tuj cizi — 42 - § 13 . O jmene pridavnem. Nekolik pridavnych se nikdy nemem (nesklonuje) jako všeč (z vošeč--= žadouci) mily, prijemny: Ali so ti njegove besede všeč? res skutečny, pravda: Ali je to res? peš pešk Falš-beseda, luterš-vera, šent-Juri (svaty Jiri). Komparativ se tvori priponami: -ji, -eji, -ejši, -ši. Drag ma draž-ji anebo draži (dražši); čist ma čisteji a čistejši; ljub (mily) ljubši. Vedle pogumnejši (srdnatejši) jest take pogumniši. lep (krasny) lepši sladek slaji, slajši globok globji, globočji tanek tanji, tanši 'grd (ošklivy) gfji, grši hud (zly) huji, hujši rad raji, rajši mlad mlaji, mlajši visok, višji, viši, visokejši kratek kračji, krači trd (tvrd) trji, trši lagek, lahek, lažji Tak zvane nepravidelne (od jinych kmenu odvozene) komparativy jsou: dober bolji (= lepši), boljši, super!, najboljši; majhen, mal (maly) manji, manjši; velik večji, veči; dolg (dlouhy) dalji, daljši; k brhek statečny na¬ lezi gorji statečnejši. Komparativ opisujeme slovcem bolj (vice): bolj vroč vice horky, bolj učen učenejši. Superlativy slovcem naj¬ bolj (nejvice': najbolj priden nejvice pilny. Jinak stuphujeme pridavna slovy: prav (hodne), zelo (velmi), kaj, silno, močno, jako (silne): on je zelo (zlo) priden je velmi pilen; on je kaj prijazen je velmi privetivy. Smysl sesiluje se často zdvojenim: veliko veliko. - 48 — Ti si starši než muj bratr preložime: ti si stareji kot moj brat, ko moj brat, nego m. br., od mojega brata, kakor moj brat, mimo mojega brata. Ivtery je z vas nejstarši? Kteri je najstarejši izmed vas? Rozumi se, že adj. mekkeho vychodu maji neutrum sg. na -e: bolji (lepši), bolja, bolje. Prislovky od pndavnych maji neutralni tvar: lepo (krasne, krasne), divje divoce. Nemecky = nemški. Mnolio pfislovek ma koncovku - oma: skokoma (skokem), hipoma (okamžite), polagoma (ponenahlu). Več vice, manj mene. Veliko (= mnoho, mnohem). Srednja pot je najboljša pot. - Boljša je bobova slama kakor prazne jasli. — Bolje je danes pet kot jutri šest. — Kdor mnogo ima, rad bi še več. — Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba. — Kdor mali dar hvali, temu se vekšega (večjega) hoče. — Med ogerskimi čikoši so čikoši (konjski pastirji) najpredrzniši, najponosniši in najbolj vztrajni. — Švehat ima največjo pivovarno na evropskej celini, Potten- dorf pa največjo predilnico za bombaž. — Cim više stanu¬ jemo nad morjem, tem ostreji in mrzleji je zrak. — Koroška dežela je po večjem gorata. — Z njegovo po¬ močjo zamorem veliko veliko storiti. —Boljša je kratka sprava mimo dolge pravde. — On ni za las boljši. — Nič m' srečnejšega od srečne smrti (beata morte nihil beatius: geslo nesrečnega Friderika III.). — Kdor manje prosi, več mu se daje. — Hodi iz enega kraja v dru¬ gega. — Našich je bilo veliko manj kot Prusov. — Les starih dreves je sploh trdnejši mimo lesa mlajših dreves. — Trdi les je vedno težji. Surov les je težji mimo suhega. — Najhujši les je beraška palica. - 44 — jutri zitra reč vee ampak nybrž česar čehož ponosen hrdy vztrajen vytrvaly celina pevnina bombaž bavlna zrak vzduch gorat hornaty sprava srni feni, vyrovnani pravda spor les drevo sploh vubec vedno vždy beraška palica žebracka Ml- § 14 . Zajmena jaz, on, moj. Osobni namestky jaz, ti a zvratna sebe, sklonuji se bezmala jako v češtine. S ing. nom. jaz ti g. akk. mene me, tebe te dat. meni, mi, tebi ti lok. pri meni. tebi instr. z menoj, teboj Dual. midva, e vidva e naju vaju Plur. mi vi nas vas nam vam nama vama nas vas naju vaju nami vami nama vama Gen.-akk. sebe, se; dat. sebi, si; lok. pri sebi; instr. s seboj. Pamatujme zvlašte dvojne tvary. Gen. brez naju (bez nas dvou), brez vaju (bez vas dvou). Akk. vidim vaju (vidim vas dva), vidiš naju. Priklonne (bezprizvučne) tvarv me, te, se skladaj! se s predložkami: za-me, za-te, za-se; na-me, na-te, na-se. Akkusativni vazby: sram me je hanba je me anebo mene je sram, nas je sram, naju je sram, mene je bilo zelo sram; groza me je (hrozim se), strah me je; skrb me je (dbam, pečuji): lenuha ni skrb dela; volja meje 45 — (chci); škoda me je. Mfsto: čista dobrota je on lze take ffci: čista dobrota ga je. Sr. neni ho než bricho. Ctenaf nech napiše tyto vazby s dualnymi tvary: naju je škoda atd. Zajmena jaz, mi, ti, vi jsou bezroda; toliko v ne- kterych zvlašte zapadnich krajinach obvykle jsou ženske novotvary: me, ve, medve, vedve. . Ukazovaci on, ono, ona ma tytež pNpony jako lepi, lepo, lepa. njiju, nju anebo prehlasene nji, ji (sr. naju, vaju).: srebrna poroka (svatba) Njiju Veličanstev, dat.-instr. njima, lok. pri njih. Njega (ga) je akk. sg. mužsky i stfedni čili: naše akk. jej, jeho, ho, je preklada Slovinee svym genitivnim tvarem njega, ga: ljubo doma, kdor ga ima. Doma je tu patrne neutrum. Take množny akk. (je) hradi se genitivnim jih, njih pro všecky tri rody. Misto u Lukase (6): A pohledev na ne na všecky, *) reki človeku: Vztahni ruku svou, nachazime preloženo: In pogledavši na vse njih, reče človeku: Stegni roko svojo. — Dvojny gen.-akk. je nju *) Ani čeština nemuže snadno rici: na všecky ne; pomaha si však jinak než slovinština. — 46 - (nji, ji): Odvežita ji, in pripeljita k meni (Mat. 21). Odvažte je (oslici s oslatkem) a privedle ke mne. Jenom s predložkami splyvaji stare akkusativy j, je (nah == na-n-j, na ne = na n-je): nanj, ponj (pon, pro neho), zanj, vanj (ven), vanje, zanje. Zvlaštnost slov. Prvni verš Kovafske: Nem' muze nad kovare preložili si Slovinci: Ni moža ga nad kovača (neni ho muže). V prose by rekli nejspiše: ni ga moža nad kovača. Vazba tato (ni ga, ni je) čte se vehni zhusta: Ni ga Boga (neni Boha) anebo ni Boga. Ni ga učenca nad učenika svojega (Luk. 6). Neni (ho) učenika nad učitele sveho. Zares, ni ti ga moč popisati tega prečudnega podzemeljskega čuda. Opravdu, neni ti (ho) Ize popsati toho predivneho podzemniho divu (Posto- jenske jeskyne). Zridka se vyskytuje dativ: gorje mu gospodu Jarneju, če jim pride v pest beda (mu) panu Bartolomejovi, jest-li se jim dostane do rukou. Vazba tato neni ani nam neobyčejna. Onehdy bylo čisti v jednech novinach tuto vetu: bylo jich mnoho ctitelu zemreleho (Ivodyma). V nekterych krajinach promenilo se ni ga v stalou formuli (isolovalo se): na steblu ni jedne hruške ni ga na proutku ani jedne hrušky neni. Ni ga čez fan¬ tovski, čez dekliški stan, Neni nad stav pacholeci, nad stav divči. Prisvojovaci zajmena moj, tvoj, svoj, naš, vaš jsou nam znama. Z genitivu njega (jeho) vznikla prisvojiva njegov: njegov oče, njegova hiša; z ženskeho gen. nje (jeji) pfi- svojka njen: njen oče (jeji otecj, njena hiša; pluralni gen. njih dal vznik pfisvojovacimu njihov: njihova hiša (jejich dum) a dualni gen. nju pfisvojovacimu njun: njuna hiša (jich dvou dum). Z naju, vaju vzniklo najin, vajin: najini stariši (nas — 47 - clvou rodiče', čegav (čl): čegavi so ti otroci? Gi jsou ty deti? Pfisvojovaci jeho atd. preklada se rado dativem mu atd. Desna roka mu je bila suha prava ruka j e h o byla sucha. Nekemu stotniku pa je bil hlapec bolan. Setnika n e j a k eh o služebnik byl nemočen. oni (onen), onega (onoho) atd. 6ni-le (onen lile). Iz vaju ne bode nikoli nič prida. Zakaj bi ne bilo iz naju nikoli nič prida? — Povej nama, kako ti je ime> da te veva po imenu poklicati. — Dozdeva se mi, da si hud na-me. — Bog pomaga onim, ki si sami poma¬ gajo. — Kar je po volji temu, to ni onemu (unemu). — Kdo tepe, ga tepo. — Nihče si ne upal nadenj. — Njegov govor je mi povšeči. — Usmili se naju, gospod! — Sama lepota in dragota ga je. — Kdor hoče po plugu obogateti, mora ga v roke vzeti. — Onega vprašajte! mene pa v miru pustite in storite z menoj, kar vas je volja. — Ne skrbite za-me, prijatelj. — Za-te imam po¬ sebno naročilo. — Olga in nje mati ste molčali. — Ne zamerita, da vaju motim. — Niti Vogrin niti Robert nista bila več pri mirnej pameti. Strast in krvoločnost zavladala je v njunih prsih. — Ni ga drevesa dobrega, da bi rodilo slab sad. — Ni ga človeka na svetu, da bi bil srečen. ■— Ni ga letnika, da rekel bi, ni je številke Novic od začetka do njegove smrti, da bi ne bil Bleivveis pisal v nje. — Ni ga podjeda od hudega soseda. — Ime jej (dativ) je bilo Elizabeta. — Veliko se jih (= množi) bo rojstvu njegovemu radovalo. nikoli nikdy ne upati se netroufati si prid dobre nadenj na neho poklicati zavolati povšeči mily, po vuli nihče nikdo usmiliti se smilovati se — 48 — pamet rozum, mysl strast vašeir slab sad zle ovoce letnik ročnik številka čislo podjed pilous rojstvo narozeni § 15 . Zajmena tazaci a vztažna Namestky kdo, co preklada Slovinec bud’ slovy kdo, kaj, anebo kdor, kar. Namestkami kdo, kaj se taže: Kdo pojde z menoj? Kaj ti je? Co je ti? Take v zavislych otazkach, to jest po slovesech vem. povem, vprašam (tažu se), slišim, poslušaj (poslouchej) a pododnych (verba dicendi et declarandi) naslednje otazne kdo, kaj : Ne vem, kaj mi je. Nevim co mi je. Poslušajte, kaj vam pravim. Kdor a kar vzniklo z kdož, ka-ž (což) tak jako se možem promenilo v morem (moliu). Kdor a kar je vztažne (relativni), t. j. ono ukazuje k slovu predchazejicimu anebo nasledujicimu, na pr. Ni vse zlato, kar se sveti. Nem' všecko zlato, co se trpyti. Tu ukazuje kar na slovo zlato. Kar sem ti povedal, vse je res. Co jsem ti povidal, všecko je pravda. Tu tahne se kar k nasledujicimu vse. dragota asi: lepota vprašati tazati se skrbeti starati se poseben zvlaštni naročilo rozkaz, vzkaz zameriti miti za zle motiti vytrhovati 49 Neobvykle jsou nam toliko tvary česa (eeho) a s kom (s kvnij. Neco podobneho mame take v češtine. Tak se mn- žeme tazati jenom slovem kdy: Kdy k nam prijdeš? Nevim, kdy k vam pfijdn. Tazal jsem se lio, kdy pfijde. K tazacimu kdy nalezi vztažne když (sl. kedar): Když prišel, bylo už pozde. .lina takova slova jsou: Karkoli se vyskytuje ovšem jenom ve vetach rela- tivnieh: Karkoli delaš, delaj previdno. Cokoli delaš, delej opatrne. Ako, ko (jako) nema zvlaštniho tvaru relativniho: Ko sem bil to ogledal (plusquamperfectum), šel sem na otok. Když jsem to prohledl, šel jsem na ostrov. Kar, kaj jako častice (pnslotky, spojky) pfipoušteji ruzny preklad: Kar ga poznam co ho znam; komaj sežem po njem, kar se zgrudi sotva po nem sahnu, jak (v tom, hned) se svali; kar odjahal, če ravno (— wenn gleich) mu nikdo ni zapovedal. Hned odejel, ač mu nikdo nekazal. Ko ga zagledajo, pozdravljajo ga kar od daleč pozdravuji ho už zdaleka. Pod košatim drevjem se je kar miza tiščala mize. Pod košatym stromovim až (takožka. nem. formlich) j eden stul tlačil do druheho. Nekdy je kar tautologicke (zbytečne): Truden od pota je šel kar 4 — 50 takoj spat. Onaven cestou šel ihned spat. Obe slova, kar i takoj, znamenaji hned. Kaj dobro velmi dobre zname z paragrafu o stup- novani. Kaj (bezprizvuke a temer kej znejici) pripina se k ruznym slovum: Kaj si kaj na travniku (videl)? Co jsi to videl na travniku? Kdaj pride kaj domov? Kdy prijde domu? Dejal je: Menda nikoli (snad nikdy). Kako si kaj stražil? Jak jsi to hlidal? Bolnika je vprašal zdravnik, kako mu je kaj bilo po noči (jak mu bylo v noči), kako je kaj spal, kako se kaj čuti. — Kar nič je misto nikar nič (pranic). Se slovem ravno srostlo kar v ravnokar (prave, zrovna). S prislovkou tukaj (tu) a podobnymi srovnejme naše dneska. Dokaj = kdo ve kaj, kdo vi co, dosti, hodne : videl je dokaj sveta. Vztažne ki se nemeni jako naše co: človek co tam byl atd. Gen.-akk. jest ki ga — co ho (človek, co jsi ho videl), dat. ki mu = co mu, lok. ki pri njem — co pri nem, instr. ki z njim = co s nim. Hvala ti za tvojo preveliko ljubezen, ktere jaz ne zasložim in ki je (= ktere) vreden nisem. Ten ktery = isti kteri, tisti (taisti) kteri: Varuj se tistih maček, ktere spredaj ližejo, zadi pa praskajo (škrabou). Nobeden, noben (žadny) vzniklo snad z ne-obojen. Nihče (nikdo), nikoga. Marsikdo (leckdo) bude asi mari si kdo (sr. hud’ si kdo chce); marsikteri (ledaktery), marsikak atd. Do sih mal (do tech dob), od sih mal obsahuji touž namestku si (ten), kterou mame v danes (dnes). — 51 Ve Štyrsku a vubec na vyclfode uzemi slovinskeho zna lid toliko namestky kdo, kaj atd. Kdo-kdor roze- znavaji se prisne toliko v zapadnim uzemi. Jsou. take vety, kde kaj anebo kar stati muze. Tak o vete: Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti muze byti spor, zda-li tu neni kar lepe na miste. Ti ne veš kaj delaš, kaj govoriš. — Dobro vem, da vam ni všeč, kar govorim. Pomagati si ne morem. — Storite, kar vam ljubo. — Izpij, kar si si natočil. — Morda si kdaj kaj cul o tem. — Kdor neče, kmalu izgovor najde. — Kovač kuje železo, dokler je vroče. — Kakor si bodeš postlal, tako bodeš spal. — Zgodilo se, česar so se bali previdnejši možje. — Pomagal, kjer koli je mogel. — Kakoršna setev, takšna žetev. — Ne- odlagaj na jutro dela, ki ga danes lahko storiš. — Bog že ve, zakaj kozi rogi odbije. — Jaz nimam, kamor (kamo) bi glavo položil. — Dokler ti sreča cvete, šteješ dosti prijateljev. •— Kolikor je glav, toliko je misli. — Tega ne storim nikdar. — Beži kolikor more. — Vaš sosed nima tako dobrega vina kakor *) vi. — Ako ku¬ puješ, česar ne trebuješ, bodeš prodajal, česar trebuješ. — Nocoj bode temno kakor v rogu. — Kdaj prijde in odkod ? — Nihčer naj se srečnega ne čisla, dokler živi. — Okusil zgodaj sem tvoj sad spoznanje, Veselja dokaj strup njegov je vmoril (Prešeren). — Nekaj je bolje od ničesa. morda (može da) snad čuti slyšeti kdaj kdy, nekdy kmalu brzo kaj co, neco izgovor vymluva *) Kakor to to nelze nahraditi ani slo vem kako ani spojenim kako pa, ovšem ale slovem kot. 4 * - 52 — zgoditi se stati se odlagati odkladati nocoj tuto noc čislati pokladati zgodaj zahy sad ovoce veselje radost strup jed nekaj neco vmoriti zabiti § 16. Cislovky. 1 eden, en 2 dva, dve 3 trije, tri 4 štirje, štiri 5 pet 6 šest 7 sedem 8 osem 9 devet 10 deset 11 ednajst 12 dvanajst 13 trinajst 14 štirinajst 15 petnajst 16 šestnajst 1. prvi 2. drugi 3. tretji 4. četrti 5. peti 6. šesti 7. sedmi 17 sedemnajst 18 osemnajst 19 devetnajst 20 dvajset 21 eden in dvajset 30 trideset 40 štirideset 50 petdeset 60 šestdeset 70 sedemdeset 80 osemdeset 90 devetdeset 100 sto 200 dve sto 1000 tisoč 2000 dva tisoč Cislovky rad o v e. 8. osmi 20. dvajseti, dvadeseti 30. trideseti 40. štirideseti 90. devetdeseti 100. stoti 1000. tisoči - 53 Cislovkam se učime pomoči nasobi!ky : štirikrat pet je dvajset, devetkrat osem je dva in sedemdeset. Sestavte celou nasobilku. tisoč nezmenitelna: tri sto, tri tisoč, štiri sto, štiri tisoč, pet sto, tisoč atd. Ostatni čislovky se mohou sklonovati bud' podle trije (tri) anebo podle štirje (štiri). Tvary trije, štirje jsou mužske: trije sinovi, štirje sosedje; tvary tri, štiri se pridavaji k jmenum ženskym a strednim. Akkusativ techto čislovek zni tri, štiri: Leto ima štiri letne čase ali četrletja. nom. trije — tri štirje — štiri Take dva, oba maji v gen. dveh (dvou), obeh. Podobne jdou ostatni: Nom.-akk. pet, gen.-lok. petih (peteh, srovnej kosteh), dat. petim (petem), irtstr. s petimi Ob kolikih? (O kolika hodinach?) Ob dveh, ob treh, ob štirih, ob petih, ob šestih, ob sedmih, ob osmih, ob devetih, ob desetih, ob ednajstih, ob dvanajstih. O pol- dveli, o polšestih, o poldne. Ob eni uri popoldne. Roku 1879: leta tisoč osem sto devet in sedem¬ desetega; 20. ledna: dvajsetega januarja. Po dvou po dva in dva, po trije, po četvero. Po pfedložkach se čislovky obyčejne nemeni: po pet grošev, izmed deset omoženih (vdanych). Naproti tomu se tekne: Pred tri sto petdesetimi leti. Jak ukazuje dve sto, dva tisoč, jsou slova sto a gen. treh dat. trem akk. tri lok. pri treh instr. s tremi štirih štirim štiri štirih s štirimi — 54 — Distributiva: clvoje duri (dvojeMvere),' troje bukve (tri knihy). Desetinne čislo 4'4444 čteme: štiri celotine, štiri desetinke, štiri stotinke, štiri tisočinke (in) štiri desetero- tisočinke. Kdor molči, desetim se odgovori, veleva narodna prislovica. — Pred tri sto devetdesetimi leti so Evropejci Ameriko našli. — Sliši se govoriti na primer o peti deset, dvajset i. t. d. (in tako dalje) goldinarjev avstri- janske veljave. Kaj je to? To se pravi, da iz enega colnega funta, to je iz pet sto gramov čistega srebra se skuje pri nas pet in štirideset goldinarjev. — Koliko je ura? Zdaj je na mestni uri ob poldvanajstih. — Ob- korej greš v šolo? Dopoldne ob osmih, po poldne pa ob dveh ali treh. — Trije bratje so stanovali pod eno streho. — Na Avstrijanskem je stal prvi strelovod že 1. 1754. Postavil ga je bil na župni dvor blizu Znojma Prokop Diviš. — Ob hudej uri ne stopajmo k stenam, durim, oknom ali pa pod dimnik. — Reomirjev toplomer kaže med obema točkama 80, Celsijev pak 100 stopinj. — Kranjski deželni zbor šteje 37 poslancev; v državni zbor pa pošilja Kranjsko 10 zastopnikov. — Bilo je tričetrt na ednajst. — Ako še ne zdobrovoljita prvič, utegneta se drugič, tretjič ali četrtič o ugodnem času. — Deset deklic in nijeden mož (znama opereta). na primer na pfiklad goldinar zJaty veljava valuta obkorej o kolika strelovod bleskosvod župni farm' huda ura (zla hodinaj povetri deželni zbor zemsky snem državni zbor fišsky snem zdobrovoljiti se smiriti se prvič ponejprv ugoden pfihodny - 55 — § 17 . O pričestich. Pričesti pritomne vychazi bucT na e (delaje) anebo na č: delajoč (sr. delajic). Obe formy moliou se s každym nominativem skladati (nemeni se): beroč hodi sem ter tja čta (etouc) ohodi sem a tam; beroč hodijo sem ter tja čtouce chodi sem a tam. Take minule pričesti na -ši se nemem': To videvši veli kočijažu, da naj konje ustavi. Spatfiv to kaže ko- čimu, aby kone zastavil. P o z n. Naši pisari, kteri neznaji prisne gramatiky, vystačuji formou rikajic pro všeeky nominativy jako Slovinci svym rekoč. Ba i ve spisovne češtine dovolil - jeme si fikati: tak rikaje i tak rikajic. Pritomne piičesti tvori se celkem jako naše: jiletoč, pekoč, vroč, vpijoč (volaje), štejoč (počitaje), goreč (hofic), noseč (nosic), delajoč, beroč (čta), kupujoč. Vedle techto starych čili organickych vyskytuji se zhusta novejši tvary jako pisaje (piše), premišijevaje (pfe- myšluje), kupo vaj e (kupuje). Stare piičesti ma jako t.var praesentni tyž kmen jako praesens: pišu, piše-š, piše pišic. Nove participium vypiijčuje si však kmen od in- ftnitivu: plaka-ti plakaje (m. plače). Toto pričesti muže se sklonovati: Glas vpijočega v puščavi hlas volajiciho na poušti. Zarja zahajajočega solnca. Vzniklo z neho nekolik pndavnych jako všeč misto vošeč od vošiti (prati), vmerjoč (smrtelny), dereča reka drava reka. Pričesti na -ši je ridši; tvary pletši, pekši, umrši uvadi Miklošič v zavorkach jako neobvykle. Ku vzeti nalezi vzemši (staroč. vzem-ši, vzavši), ubivši, podignovši, 56 - pogorevši, pohvalivši, nakupovavši. Tvori' se tedy od sloves skonalych. Pričesti minule trpne (pleten) Uši se zridka od na- šeho: pleten, nesen, pečen, pet (roz-pjat), tren, bijen ' (u nas bit), dignjen (zdvižen), štet (poeitan), hvaljen, delan, pisan, kupovan. D vzora hvaljen treba si všimnouti hlaskovych promen: hranjen (uschovan), merjen (meren), ljubljen (milovan), rojen (rožen), zmočen (od zmotiti pomasti), obnošen, izvožen. Vedle osramočen (zahanben) jest take osramotjen a osramoten (sr. črten), vedle nasičen (na-. sycen) take nasitjen a nasiten. Mimogrede se je pri nas oglasil. — Jokaje jemlje od nas slovo. — Zakaj stoječ jeste? — Strme čakajo kaj bode. — Prepevaje junaške pesmi so šli pogumno v boj. — Medved napada in se brani s tacami vzpenši se na zadnji nogi. — Padajoče listje straši zajca. — In vzemši kelih, zahvali, in da jim, govoreč: Pijte iž njega vsi. (Mat. 26).* —■ Vredivši vojsko za na boj, prileti Karel (u Aspernu) kakor sivi sokol, na brzem konju pred njo. Tako molče mimo dolgih rajd dirjaje, navdaje vojščake svoje, samo pogledovaje jih, s srčnostjo in z ognjem. — Nevede je govoril resnico. — Stal je molče ter gledal ves osramočen v tla, dobro vedoč, da je resnica, kar mu vpričo vseh oponaša Vogrin. strmeti žasnouti pogumno srdnate taca tlapa vzpenši se vzepjav se kelih kalich vrediti spožadati brz rychly raj da rada dirjati jeti navdati naplniti srčnost srdnatost vpričo vseh prede vsemi oponašati vytykati — 57 - § 18 . O predložkach. Z pfedložek vytkneme lilavne ty, ktere se nejak — hud’ tvarem anebo vjznamem — od našich lisi, blizu: blizu hiše na bllzku domu, bllž domu. brez: brez denarja bez penez, brezskrben bez- starostny. črez pfes: črez morje preš more; črez noč, črez gore in doline. do: ljubezen do starišev laska k rodičum,-prijaznost do ljudij vkdnost k lidem. glede hlede, ohledne, pokud se tyče: Glede Vaše izvrstne moči in Vaše vztrajnosti se Vam nakazuje nagrade sto goldinarjev. iz z: iz ljubezni z lasky. kij ubu (k ljubu) vzdor, pfes: kljubu njegovej obljubi vzdor jeho slibu, pfes jeho slib. Kljubovati vzdorovati. kraj vedle: kraj potoka. Dva slepca sta sedela kraj poti (u cesty). Onkraj gore. med mezi: med tujimi ljudmi mezi cizlmi lidmi. nad (na): nad Turka iti jlti na Turka, ob: ob potoku u potoka, ob potu u cesty, ob eni uri popoldne o jedne hodine odpoledne. od mlsto o s lok. nenl již obllbeno: o bratu govo¬ rimo, dflve: od brata govorimo. okrog, krog; o kol o, okoli: okrog mize sedeti sedeti okolo stolu; okoli vrta okolo zalirady. p o s akk.: po očeta priti pfijlti pro otce, po brata poslati poslati pro bratra. S lokalem: po dveh dneh po dvou dnech; po zimi v zime, po noči v noči, po letu. - 58 - poleg podle: zvezda poleg zvezde hvezda vedle hvezdy. prek preš: prek Donave preš Dunaj, pri: pri nas u nas. raz s: raz konja pasti padnouti s kone, raz mizo vzeti vziti se stolu; take s genitivem : raz klopi vzeti vziti s lavice. razim, r a z v e n, razen krome, vyj ma: razun očeta, s (pred vokaly a zvučnymi konsonanty z, sr. zvezek): s klopi vzeti, z omare se skfine, z gore s hory (dolti). S (shora dolu) a iz, z (z nečeho ven) se zhusta michaji. skoz skrz: skoz vrata skrz dvere, skoz okno, skoz gozd, skoz celo noč. s r e d i prostred: sredi mesta. tostran na teto strane, onostran na one (druhe) strane: tostran roke. tik (dotykati se): tik nje na mizi je stala lampa u ni (u same ni) na stole stala lampa. v pričo u pritomnosti, pred: vpričo vseh ljudi j prede vsemi lidmi. Pričnost pritomnost. Priča svedek (°čity). vrh: vrh drevesa na vrchu stromu. zavoljo (sr. um-willen) za pričinou, pro: Usmrtila se je zavoljo toge in žalosti. Za Božjo voljo pro Boha. Za tega voljo, za voljo tega proto. Tehož vyznamu jsou: za tega deli proto, a zaradi, radi tega proto; radi matere pro matku. zoper proti: zoper sovražnike proti nepratelum, zoper povelje proti rozkazu, zoper mojo voljo proti me vuli. zraven, taven vedle: zraven hiše še stoji vrt vedle domu stoji jeste zahrada. — 59 - znotranj, zunaj vne (venku): Po vseh deželah zunaj Avstrije velja Ljubljanski Zvon 5 gld. 60 kr. na leto. Slovinština ma rada složene predložky jako izpred moje hiše, izmed njih z nich, izza gor ze zahoti, izpod klopi z pod lavic. Jdi mi s oči se preklada: Pojdi mi izpred oči. Na prodej se muze preložiti: za na prodaj, na cestu za na pot. Zdaj uderi znamenje za na boj tu uderilo znameni k boji. Vstal je izza mize. — Ležal je mrtev v skalah ob morskem bregu. Njegova puška je ležala zraven njega. — Izginol je brez sledu. — Zvečer je prišel v neko vas. — Šiloma mu je hotel strgati plašč raz pleča. — Hiti dalje kljubu silnemu viharju in snegu. — Gledal je temno izpod čela. — Svet ni imel nobenega veselja za me. — Tu sedi tik mene. — Za tega delj govoriva rajša o pa¬ metnejših rečeh. — Z Bogom, na svidenje! glasilo se je od vseh stranij. — Pometaj smeti izpred hiše. — Tik sreče nesreča preži. — Laž hodi ob enej nogi. — Zakaj ne pošlješ po zdravnika? — Ostanem črez celi teden, noter do nedelje doma. — Celi dan lije dež izpod neba. — Pevcu brez c in brez s. „Brez četo v teče vir mi Hippokrene, In esov v pesmah mojih najti ni.“ Za- Torej nimajo nobene cene, Zato so pesme tvoje brez soli. Prešeren.) — Kdo ni slišal še praviti od čudežev dežele Kranjske, od njenih podzemeljskih praznin? Kdo ni že slišal praviti od imenitne jame Postojnske, na sredini med belo Ljubljano in bogatim Trstom? (Miklošičovo Berilo VI.) — Nikjer ni prerok brez časti, razen v do¬ movini svojej. — Karkoli me boš prosila, dal ti bom, noter (= až) do polovice kraljestva mojega. — Za voljo prisege in gostov jej ni hotel odreči. — Onostran bistre — 60 Mure (v Gradci) se iz visokih tvorniških dimnikov vali gost dim, tostran pa se razgrinja lepo zasajena obmestna ravan (glasij) s pretmjališči. — Blizo po celej Sloveniji je pripovedka od kače kraljice doma (Kfižkova' Anthol. jihoslov.}. šiloma nasilim hiteti chvatati prežati čihati noter až vir zdroj zatorej, zato proto čudež div imeniten znamenit,y tvornica tovarna razgrajati se prostirati se kača had § 19 . O spojkach. Spojkami važeme slova a vety. Vetšina spojek jsou relativni slovce (vznikle z korenu pronominalnjch ten, tak atd.). Vetu: Kakor se posojuje, tako se vračuje sva- žuje relativum kakor a demonstrativum tako v jednotu souveti; bez ničli rozpadlo by na dve vety samostatne; posojuje se, vračuje se. Skolni knihy rozvrhuji spojky na soufadne (ktere svazuji klavni, soufadne vetyj a na podfadne, jimiž ve- dlejši vety počinaji. Tohoto rozdeleni provesti nelze. V souveti na pr. Blahoslaveni chudi duchem ; nebo jejich jest kralovstvi nebeške nema druha veta sama pro sebe žadneho smyslu a preče pry je souradna. Vytkneme aspofi nektere spojky. ino, in, no = a. Jindy se preklada naše a spojkami ter (vlastne tež), pa (pak). Solnce vzhaja in zahaja. Ce vedno samo jemlješ ter nič ne pridevlješ, tebi gotovo enkrat izmanjka. I zname nam kar miva podobny smysl: — 61 — Kar pride žena iz Samarije zajemat vodo. 1 prišla žena z Samari važiti vody (Jan 4). a, ali, pa, pak — ale. Sanj je laž, a Bog je istina. Borili so se peš (nesklonne!) ali (anebo) na konjih. Človek je počel govoriti v druščini, ne pa sam s seboj. ne le — ampak tudi, ne samo — ampak tudi, ne le — temveč tudi = netoliko — nybrž i: Smrt ne pokosi le starosti, ampak postreli tudi mladino. Bog ne gleda besed, ampak on gleda srce. ne-ne, ni-ni, niti-niti = ani-ani: Ni se ozrl ne na desno, ne na levo in ne nazaj. • toda = a preče: spal sem, toda naspal se nisem, vendar (z vem da že) = preče: Laž nima rok, vendar človeku zaupanje razdere. kajti = neboČ, zajiste, ker == ježto, nebot’: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Nikdor ne more dvema gospodoma služiti: kajti (='neb zajiste) ali bo enega mrzil (nenavideti), in dragega ljubil. saj, vsaj zajiste, ovšem: Ne skrbite torej, in ne govorite: Kaj bomo jedli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. torej, zatorej, zato, zategavčljo, zategadel, zaradi- tega = proto : Brez cetov teče vir mi Hipokrene, In esov v pesmah mojih najti ni. Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesme tvoje brez soli. ( Prešeren.) Ze zato vzni- kaji tvary zator-ej a torej. Tri ostatni jsou vyrazy pred- ložkove: za-voljo, za-del, zaradi znamenaji, jak znamo, pro. kedar = kdy, když: Kedar pije ena gos, pijo tudi druge. Kaj bi bil rad, kadar boš velik? predno, preden, prej ko = drive než: Kdor pozno vstane, dela ne zvrši; predno prav začne, pride zopet noč, - 62 če, ako, ko, da uvadeji vety podminkove (jestli, když): Če (ako) slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Prišli za nas bi bdi že zlati časi, ko bi bil klasik vsak, kdor Kranjcem kvasi (Prešeren). Ko drv pol sežnja (sahy) v peč bi se delo, Če zraka (vzduchu) ni dovolj, ne bi gorelo (Levstik). da si, da-si tildi, če tudi, ako tudi, če prav, da-si ravno, ako ravno = ačkoli: On vedno dela, da si tildi (če tudi, če prav) zdrav ni. Kar odjahal, če ravno (če tudi) mu nikdo ni zapovedal. Vol je vol, če mu tudi (i když) roge odbiješ. da = že: Ne žabi, da ha svetu sreča nesreči roko podaje. Da bi = aby: Človek ne živi, da bi jedel, ampak le je, da more živeti. § 20. Doplnky syntakticke. Shoda. Dve osoby, na pr. mužska a ženska, maji vyrok dualny a mužsky: brat in sestra sta prišla, brat s sestro sta prišla anebo brat s sestro je prišel. Rika se: Midva z bratom sva šla. Tri a vice osob maji vyrok množny a mužsky: Sosed, brat in sestra so šli. . Plural vtcty je mužsky: Sinek tolaži (teši) mater, da naj bi ne bili tako žalostni, ker jih nič ne boli in so zdravi. Jiny nežli syn by reki: Mati sedi s sinkom Milkom v hiši pri odprtem oknu ter gleda v lepi sadni (ovoeny) vrt okoli hiše. Take pri neživotnych panuje rodmužsky: Veter in morje sta me pokorna. Minila sta noč i dan. Zenska a stfedni maji tyž dual: Kočevje in okolica imate nemške naselnike. — 63 — Souborna jmena jako gospoda (panstvo, pani) maji vfrok jednotny i množny: gospoda se sprehaja. Podobne deca, otročija (deti), beračija (žebrota), siromačija (chu- dina), zverjad, zverjadina (zver). Nelze vsak fici trije gospoda, štirje deca, nybrž: trije gospodje, štirje otroci. In Jezus izide in ugleda mnogo ljudstva; in zasmilijo mu se, ter uzdravi njih (=jejich) bolnike. A k k. Dosadili ho za starostu (purkmistra): Posta¬ vili so ga kot (za) župana. Mi si ga bodemo za (kot) voditelja izbrali (z volim e). Bojovati boj, vesti valku = boj biti, boj boriti: Boril je silni boj. Gen. Radosti plakati, od radosti plakati a podobne vety prekladaj! se pomoči genitivu: veselja se jokati: žeje zevati žizni prahnouti; lakote umreti hladem umfiti. Ves Dunaj tega je vesel. Cela Viden se z toho raduje. Genitivy takove jmenuje gramatika genitivy pričiny (radost je pričina plače). Genitivy: Daj mi kruha (chleba), daj mi kos kruha sluji obyčejne delive, ponevadž tu kruha jakysi neurčity dil (kus, krajic) znamemL Slovinština zachovava tyto genitivy i po predložee. Pošli ho pro vino (dones vina) preklada se tudiž : Pošlji ga po vina, pro penize, po denarja, pro ovoce po sadja. Idi po hladne vode. Oblibeny jsou zaporne vazby negativni jako: Ni ga bilo ves dan nič k njemu. Nepfišel k nemu cely den; Zakaj ga včeraj ni bilo? Proč včera nepfišel? Mislil sem, da te ne bo (§ 9). D ati v za naš genitiv je vetrni rozšifeny: Ne budi izdajalec svojemu narodu nebud’ zradcem sveho narodu. Vse to je začetek nadlogam (souženi, bed). Podobne: Rodna mi mati vlastni ma matka. — 64 — Vedle imam dosti denarja tika se zhusta meni je dosti denarja. Vsakemu človeku je dolžnost človeštvu koristiti. Každy človek ma povinnost prospivati člove- čenstvu. Vzemi, kar ti gre (co ti nalezi, patri). Instrumenta! pouhy temer vyhynul. Cim my instrumenta! opsati miižeme (aspon ve všednim hovoru), tim ho opisuje Slovinec z pravidla. My mužeme rici: orači ofou s voly (s volama), Slovinec musi rici: Orači z voli orjejo. Misto: Ne samym chlebem živ hude človek lze nam rici: Ne o samem chlebu; slovinsky toliko: Ne bo živel človek ob samem kruhu. Podobne: To se ume samo ob sebi to se samo sebou rozumi. Za naše : do domu vchazime vraty (skrze vrata) ma Slov.: V hišo hodimo skozi vrata. Jindy pomahaji si predložkou po: po telesu (telem) je bil slab in hud. Predložkou v: Blagor *) ubogim v duhu Blahoslaveni chudi duchem : predložkou z: Z večine vetšinou, z vetšiho dilu; pred¬ ložkou od: truden od pota unaven cestou. Našemu vyrokovemu nominativu - instrumentalu a vyrokovemu akk.-instrument, odpovida ovšem vyrokovy nominativ : A slovo telem učineno jest In beseda je telo postala. Dozdeva se mi, da sem še včeraj tekal otrok (ditetem jako elite) okrog domače hiše. O praesentu vypravovacim bylo již podo- tčeno, že ho slovinština velmi rada uživa. Na dukaz stači srovnati kterekoli vypravovani. Kapitola 3. ev. sv. Matouše počina veršem: V tech pak dnech prišel *) Blagor vzniklo z interjekce blago ž (blaze). Blagor je spolu podstatne: za blagor očetnjave (za blaho otčiny). Blago znamena boliatstvi, zboži. — 65 — Jan Krtitel kaže na poušti v zemi Judske. SIovinsky preklad ma: V tistih dneh pa pride Janez Krstnik, ter je v puščavi Judejskej oznanjeval. Imperativ za indikativ neni neobyčejny. Narodni' pisen o Laudonu počina veršem: Oj stojaj, stojaj Beli- grad (Oj stoji, stoji Belehrad). Pokazal vam bom (anebo : hočem vam pokazati), koga se bojte (koho se mate bati). Hočem, da mi daj v skledi glavo Janeza Krstnika (Chci, at mi daš, abys mi dal na mise hlavu). Infinitiv s a m o s t o j n y nahrazuj e pričesti: Kralj to zvedeti, se razsrdi Kral zvedev to rozhneval se. To videti, so vsi ostrmeli vidouce to všiehni se zdesili. To slišati, vzdigne se turski paša še to leto. Te videt, grje videti napake, je srcu rane vsekalo krvave (Pre¬ šeren) ty videti (když jsem videl), horši videti prevra- cenosti, vtinalo srdci rany krvave. S u p i n a šetži slovinština prisneji nežli čeština proto, že ma pro ne zvlaštni tvar (inf. učiti, sup. učit), kdežto my učiti i učit jako infinitiv eitime. *) Ba i k slovesum jako leči (lehnouti) tvori se supinum: gre domov leč. Supinum nemusi miti po sobe genitiv (za akkusativ): Oče je rekel sinu travnik stražit Gre tožit jde žalovat. Izšel je sejalec sejat češka bible opisuje: Vyšel rozsevač, aby rozsival. Kralj Antioh se je na Perzansko spustil, Perzepol, dežele velko mesto, jemat in izropat (vylou- piti) ga. Eli psu, jakon se aspoh nam zda, si snadno do- phiime: Nemčeval in koval je (Pohlin) tak, da nikdar takega (že nikdy podobneho nebylo, jak nikdo pred nim). *) Navadeti žaky ku konstrukcim jako: žak Sel psat ulohy (gen. sing.) je počinani proste všeho historickeho smyslu. 5 — 66 - Znal je (Prešeren) strunam glas, da nikdar takega. Srov- nejte take vetu (§ 10): Bi li jo mogel najti? Bi, išči jo. Doslov. K dukladnejšimu poznani slovinštiny scliazi nam po teclito počatcich jeste mnoho. Dalši cvičeni bud’te dvojiho druhu: Jednak vypisujme ze slovinskeho čtem' neznama slova a učme se jim nazpamet 1 , jednak pr-e- kladejme snadnejši kusy do slovinštiny. Vybirejme si takove elanky, ktere na pr. z češtiny již do slovinštiny preloženy jsou, abychom meli kontrolu. Dobre se hodi k takovemu cvičeni nektere evangelium. Slovinske čteni. 1. Svornost tvori, nesvornost bori. Dva soseda sta si bila iskrena prijatelja. Vestno sta si pomagala, kedar je katerega izmed njiju zadela kakova nesreča. Pa tudi drugače sta si skazovala svoje prija¬ teljstvo. Da ni bilo treba jemati' dninarjev in težakov, hodila sta drugi drugemu pomagat z vso družino, ko¬ likokrat je bilo delo nujno in potrebno. Tako je jimo rastlo premoženje in imetje. A na enkrat nastane med njima prepir zarad mejnika, o katerem je prvi trdil, da je postavljen predaleč v njegovo zemljo. Začne se pravda, ki je tekla, dokler nista oba vsega denarja k odetnikom znosila Na zadnje so jima zarubili in prodali posestvi. V ubožnici sta imela priliko, obžalovati svojo neslogo in strast. iskren uprfmn^. — drugače jinak. — jemati brati. — dninar nadennik. — težak delnik. — družina rodina, čeled’. nujen nuznf. — premoženje jmetri (sr. za-možnost). — imetje majetek. — prepir spor. — mejnik meznik. — pravda soud. -— odvetnik advokat. — zarubiti zajati, zfantovati. posestvo držebnost. — ubožnica chudobinec. — prilika pfi- ležitost. — nesloga nesvornost. — strast naruživost. 5 * 68 - 2. Z Trdinovych B&ji' o vina. Ljubljanski Zvon 1884. Vino je učeno. Človeka domisli kdaj takih reeij, o katerih mu se treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slovenci hrvatsko, nemško, talijansko, pretresajo duho¬ vito skrivnostne besede sv. pisma, ugibljejo težke mate¬ matične probleme. Tudi Noeta se je um čudno razjasnil in izbistril o prvem pridelku iz vinograda. Premišljujoč pota in načine, kako bi si olajšal in polepšal truda polno življenje svoje, izumel je črke in pisanje, ki je bilo do takrat ljudem povsem neznano. Vesel in oduševljen je hotel novo umetnost poskusiti i zapisati stavek: Meni se danes prav dobro godi. Mesto papirja je rabil cesto, mesto črnila cestni prah, mesto peresa svoje noge. Sel je naravnost štiri korake naprej, potem dva nekoliko v stran, nazaj pa zopet dva nekoliko na desno naprej, in slednjič štiri naravnost nazaj. Tako je narisal po¬ polnem pravilno prvo črko svojega stavka, veliki M. Po nesreči pa je nastopil takrat zanj tisti usodni tre¬ nutek, da se je moral zrušiti. Leže na tleh ni mogel se ve da nič več pisati, tudi je kmalu potem zaspal in kdaj kdy, nekdy. — trezen stfi'zlivy. — sanja se sni' se. — duhovito duchaplne. — skrivnosten tajn^. — ugibati rešiti. —. pridelek plodina, vytežek. —- pota in načine (Mittel und \Vege). — olajšati ulehčiti. — izumeti vymy- sliti. — črka pismeno. — povsem docela. — stavek veta. rabiti uživati. — cestni silnični. —■ naravnost pžimo. — desno pravo. — slednjič naposledy. — usodni trenutek osudn^ okamžik. — zrušiti se svaliti se. — kmalu brzo. - 69 - Zasmrčal. Ko se je zopet iztreznil, izginile so mu Črke iz glave, kakor bi jih nikoli ne bil poznal. Ali njegovo slavno izumenje ni ostalo brez sledu in spomina. Veliki M pišejo pijanci prav pridno po cestah še dan denašnji. Ta črka je torej med vsemi najstarejša in jedina, o kateri se ve čisto za gotovo, kdo jo je prvi izumel in zapisal. 3. Kres. Z časopisu Kres v Celovci 1883. Jutre v nedeljo, dne 23. junija, je predvečer sv. Janezu Krstniku. Ta večer netijo Slovenci kres, to je oni sežigajo ognje po gorah in gričih, na hribih in holmih. Vsaka gora, vsako brdo ima ta večer svoj ogenj. Ni lepšega nego gledati, kako plapolajo in se vzdigujejo ognjeni slopi proti nebu, ter opazovati šege in navade prostega naroda pri teh nočnih svečanostih. Iz teh običajev govori nad tisoče let stara preteklost našega naroda. V sivej, poganskej starodavnosti častili so naši slovanski pradedje solnčno božanstvo, in ta običaj ohranil seje do današnjega dne. Saj že dandanes ljudstvo govori: „0 kresi se dan obesi“, in to je prej in slej po več tisoč letih pomenjalo, da začne o tem času solnčna smrčati chrapati, chrupati. — iztrezniti se vystrfzliveti. •— izumenje vynalez. — pridno pilne. — čisto za gotovo zcela bezpečne, jisto. netiti zanecovati, paliti. —• kres svatojansk^ ohen (rusky kupalo). — grič pahorek. — hrib pahorek. Asi: na horach a pahorctch, na kopcich a navršlch. — brdo navrši. — opazovati pozorovati. — šege in navade zvyky a obyčeje. svečanost slavnost. — preteklost minulost. — prej in slej - 70 moč pojemati. In v istini, kres se vrši tedaj, ko je solnce največjo moč razvilo ter došlo na vrhunec svoje gorkote in veličanstva. Kakor se je visoko vzdigovala proti nebu gromada, ktero so pred Trojo zgradili Ahilej in njegovi Myrmi- donci, da se sežge na njej truplo Patroklejevo in daro¬ vane mu žrtve, taka je bila tudi kresova gromada, ktero so nanosili Doljani na večer pred sv. Janezom Krstnikom. Ko je zašlo solnce in odzvonilo „večno luč“ v bližnjej crkvi: Marija na Otoce, prihajali so vaščanje na holm h gromadi. Cela vas bila je že zbrana. Med tem pa ko so se vaščanje in gospoda med seboj pogovarjali, začeli so že okrog po holmih in gorah goreti kresovi. Zdaj se je vzdignol vzadi nad Porečami velik plamen, in njemu na desno in levo kazali so se majhni ognji. Tam daleč na zahodu se je videla kakor zvezda goreča pičica; to je bil kres na visokem Dobrači. A kaj je pa to tam na vzhodu? Kakor da bi se goreča mesečna krogla vzdigovala izza rtastega Obirja, takov blišč je odseval z njegovega vrha. A to ni bila polna luna, ampak kres je plapolal ondi proti nebu, kažoč, da ni vrha, kamer bi ne nesel Slovenec svojega ognja. „Zdaj moramo pa tudi mi, dekleta in fantje, kres zapaliti,“ izpregovori Milko Vogrin. „Kdo ga bode pa nocoj ožgal? Tedaj ko sem še bil jaz mlad dečko doma, bila je med fanti in dekleti lepa navada, da je najkras- nejše in najljubeznivejše dekle iz vasi zanetilo kres. In (sice: poslej) dfive a potom. — pojemati ubyvati. — istina pravda. — graditi staveti. ■— truplo telo. — luč svetlo, vaščan vesničan. — pičica tečka. — krogla koule. — rtast špičaty. — nocoj Juto noc (dnes). ■— plamenica pochodeii. — tl¬ ako se je dobro ožgalo, in je začel plamen takoj visoko švigati, bilo je to znamenje, da se ona deklica prihodnjo zimo srečno omoži.. .“ In zdaj je Olga z gorečo plamenico zanetila kres na štirih oglih, radovedno čakajoča, kako se bode ka¬ zalo prorokovalno znamenje. Kakor bi trenol, bila je vsa gromada v ognji. Za¬ čelo je prasketati in pokati, plamen švigati in plapolati* kakor da bi sama smola in olje gorelo. Ogenj je rastel višje in višje, žar se je vzdigoval visoko proti nebu, in kakor rakete letele so kvišku iskre iz plamenečega morja. Okoli stoječi fantje pa so med tem vriskali, dekleta in drugi pa častitali gospici Olgi na dobrem znamenji. Tako se častili nekdaj v poganskej starodavnosti Slovani svoje solnčno božanstvo ter molili žrtvujoč, da jim milše solnce posije. Jak. Šket. 4. Naprej. Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri, Za blagor očetnjave Naj puška govori. Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom, Zapisat v kri pravico, Ki terjajo naš dom. radovedno zvedave. — trenoti mžiknouti. — švigati šlehati. častitati blahopfati. Napfed, prapore Slavy. — kri krev. — z orožjem atd. (se) zbrani a pravici nesme nepriteli hrom. — zapisat atd. — 72 - Naprej .. . Drum, drum, drum. Draga mati je prosila, Roke okol vrata vila Je plakala moja mila, „Tu ostani ljubi moj!“ Z Bogom, mati, ljubca zdrava! Mati mi je očetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, hajdmo za njo v boj! Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri. . . 5. Laudon. Narodni pisen (Z Miki. Berila 5). Ej stojaj, stojaj Beligrad, Za gradom teč’ erdeča kri, Za gradom teč’ erdeča kri, Da b’ gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži; On hoče ’meti Beligrad, In tursko vojsko pokončat’. zapsat do krve pravo (tech) kteh' žadaji' naš domov. — okol vrata okolo krku. — mati mi je očetnjava matkou je mne vlast’. — ljubca moja čast in slava milenkou moji čest a slava. — hajdmo pojdine, vzhuru. stojaj nristo stoji. — erdeč rudy. — ošaben naduty. - id Ošaben Turk se mu smeji, In Lavdonu tak govori: Si prišel mene ti častit, Al’ prišel zajcev si lovit? Ne prišel zajcev sem lovit, Al’ prišel tebe sem častit: Te skoro s krogljami škropil, In s črnim prahom bom kadil. Cesarske puške pokajo, Turske gospe se jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki ’z grada vlečejo. Glej, tak mogočen Lavdon je Premogel vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji, Naj slava Lavdona slovi. 6. Bartol. Kopitar. Z Miklošičova Berila VII. Slavni jezikoznanee slovenski, sin kmetiških starišev, se je rodil leta 1780, 23. avgusta v Repnjah, vasi Vo¬ diške fare na Kranjskem. Ko vidi oče, da sinek ni slabe glavice, in da ga nauk veseli, pelje ga devet let starega pastirčka v belo Ljubljano. častiti ctiti. — kroglja koule. — kaditi koufiti. — pokati bouchati. — mečejo metajf. — sovražnik nepfltel. .-e- slo¬ veti slynouti. kmetiški selsky. — pastirček pastušek. — 74 — Ondaj je živel v Ljubljani mož, za našo domovino in njene bistroglave sinove posebno vnet in učen, baron Žiga Cojz. Učenost mladega Kopitarja mu ni mogla ne¬ znana ostati. Vzame ga odrastlega v hišo za učenika svojemu sinovcu. Ko sinovec na Dunaj odide, priderži blagi dobrotnik Kopitarja, kteri mu se je bil neizrečeno prikupil s svojo učenostjo, za svojega tajnika ali osker- bovavca vseh svojih opravil. Ker se mu je pri Cojzu zdaj še veliko bolje godilo kot poprej, ostane pri njem po doveršeni osmi šoli še osem let, od leta 1800 do 1808. Med tem se je samotež učil mnogoverstnih lepih in koristnih naukov. Posebno veselje pa je imel do gerškega jezika. Po latinski je znal pisati, da malo kdo tako. Leta 1808 je natisnil v Ljubljani slovensko slovnico tako dobro zloženo, da je m bilo boljše. V nji primerja Kopitar bistroumno pervi slovenščino našo z drugimi • slovenskimi jeziki. Se tisto leto (1808) se gre Kopitar s prihranjenim denarjem na Dunaj pravdarskega učit. Ali pravdoznanstvo ga nič kaj ne veseli. Čez dve leti ga popusti. Kopitar je bil stvarjen za druge nauke, posebno pa za slovensko jezikoznanstvo. Vede, da je na Dunaju za slovensko vnet zam'ceuy. — blag šlechetn^. — dobrotnik dobro- dinec. — prikupiti se zalfbiti se. — tajnik sekretar. — oskrbovavec opravil obstaravatel zaležitosti. — samotež sam. -— mnogovrsten rozmanikf. — natisniti vytisknouti. slovnica niluvnice. — primerjati srovnavati. — slovenski slovenski, slovansky. Nyni rozeznavaji Slovinci tyto dva tvary jako my. — prihraniti nastradati. — pravdarsko pravnictvi, prava. — 75 — jezikoznanstvo v cesarski pridvorni bukvarnici naj več pomočkov, zaprosi službe v nji. Izpolni se mu želja. Čeravno zadnji urednik cesarske bukvarnice, dobi leta 1814 častno povelje, da se v Pariz napoti, in vse bukve, ktere so Francozi leta 1809 odpeljali iz pridvorne bu¬ kvarnice dunajske, nazaj pripravi. To častno povelje mu je bilo prav po volji, ker si je že davno želel, sloveči Pariz viditi. Iz Pariza je šel tudi v London in Oksford. Že poprej je vidil Prago, Berlin, Lipsko, Norimbetg in Mnihovo, pozneje Benetke, Bologno, Kirn, Milan in več drugih mest. Leta 1836 da na dan svoje imenitne bukve po imenu: Glagolita Clozianus; leta pa 1839 druge, Hesy- chius imenovane. V obojih razklada učeni mož slovenske jezikoznanske reči po latinski. V pervih je na svetlo dal nekoliko najstarših ostankov staro-slovenske pismenosti z glagolskim pismom. V njih beremo tudi tri najstarše spise v našem jeziku. Eden izmed njih je po misli učenih mož cerkven govor frizinskega škofa Abrahama, govorjen med letoma 957 in 994 v Loki na Kranjskem. Iž njega vidimo, kako so ondaj naši očaki govorili. V znamenje posebnega spoštovanja njegove visoke učenosti mu podeli papež Gregor XVI. red svetega Gre¬ gorja, pruski kralj red za zasluge. Leta 1844 mu dodeli cesar Ferdinand I. službo pervega varha pridvorne bu¬ kvarnice s častnim nazivkom dvorni svetovavec. bukvarnica knihovna. — želja prani'. ■— zadnji po- sledni. — povelje rozkaz. — napotiti se odebrati se. — pripraviti opatfiti. — sloveči slavny. — očak predele. — Kopitaruv exemplaf fadu ordre pour le merite nosil po Kopitarovi Šafafik. — varh kustos. — svetovavec rada. Pa že 11. avgusta 1844 konča Kopitar, 64 let star, slavno svoje življenje. Kopitarjevo truplo počiva na du¬ najskem pokopališču, Marxer Frieclhof imenovanem. 7. Anton M. Slomšek. Pravopisem z r. 1865. (SI berilo VIII.) Po izgledu kranjskih Slovencov so začeli tistih dob tudi nekteri domorodci po Štajerskem in Koroškem slo¬ venščino v knjige presajati in jo marljivo pleti, da bi nagleje rastla, lepše se razcvetala in zmirom bolj rodila. Pervak izmed njih je bil nekdanji Vozeniški fajmošter, po teni knez in škof Lavantinski Anton M. Slomšek. Njegovi najimenitnejši spisi so ti le: Kerščansko devištvo pervič v Celovcu (1. 1834); Hrana evangeljskih naukov (v Gradcu 1. 1835); Mnemosinon slavicum (v Celovcu 1. 1840); Življenja srečen pot za mladenče (v Celovcu 1. 1837); Blaže in Nežica (v Celju 1842). Leto 1846 je osnoval letne bukve Drobtinice, učiteljem in učencom, starišem in otrokom v poduk in kratek čas, ki jih je vredoval najprej sam; po tem pa so opravljali ta posel drugi; vendar jih je oskerboval Slomšek do svoje smerti 1. 1862 s svojimi spiski. 8. France Prešeren. Mikloš. Berilo VIII. France Prešeren je doslej najslavnejši pevec slo¬ venski, ki sluje po izverstnih svojih pesmih po vsem pokopališče hrbitov. — izgled vzor. — marljivo be- dlive. — zmirom — zmerom porad. — fajmošter farar. — škof biskup. — devištvo pannenskost. — hrana potrava, krme. — letne bukve každoročnf knihy. — vredovati Kditi, redigovati. — oskrbovati opatrovati. — izvrsten vytečny. 77 — Slovenskem. Znal je strunam glas, da nikdar takega. ^Poezije doktorja Franceta Prešerna,* ki so prišle, v knjigo zbrane, 1. 1847 v Ljubljani na dan, kažejo očitno, da je bil naš France za pevca rojen. Ne moreš se načuditi, prebiraje jih, njegovim novim, visokim mislim, ki ti jih razgrinja z merjeno besedo tako po domače. Prešeren se sme meriti z najslavnejšimi pesniki slovenskih narodov. Na žalost vsem Slovencom ga je pobrala nemila smrt 8. svečana 1849, potem ko je do¬ živel malo več kot 48 let. Rodil se je 3. grudna 1800 pod Verbo na Gorenskem. Tisto leto pred smertjo (1848) so ga bili izvolili za pravdnika in poslali v Kranj. Ondi je tudi umeri, ondi so mu postavili na čast in slavo domorodci spominje s sledečim napisom: Ena se tebi je želja spolnila, V deželi domači de truplo leži. 9. Rehor Krek. Podle Svetozora a Slovana (Lubl.). Gregor Krek se je porodil 8. marca 1840. od nei- movitih kmečkih starišev v Cateni ravni, v župniji javorski na Gorenjskem. Osnovne šole je izvršil v Škofji Loki, latinske pa v Ljubljani. prebiraje pročitaje. — razgrinjati rozestlrati. — slo¬ venski; nyni rikaji Slovinci v tomto širšim smyslu slovanski, svečan unor (jakoby reki mesic sviček). — gruden prosinec (take_ polsky grudzieh). — pravdnik advokat. — želja piani. Napis tento jsou verše Prešernovy ze Spominu Andreja Smoleta. — kmečki, kmetiški selsky. — župnija fara, far- nost. — Gorenjsko Horni Krajinsko. — osnoven zakladni, izvršiti dokončiti. — 78 — Osoclepolno leto 1848. dalo je narodom spoznavanje samega sebe. Navdušenje za svoj jezik privrelo je do 1860. leta skoro do vrhunca po vsem Slovenskem, posebno pa med učečo se mladino. Vse je pisalo in pelo. Iz te dobe izšli so nam najboljši pisatelji slovenski: Jurčič, Levstik, Stritar itd. — Tudi Krek ni zaostajal. Ljubezen do materinega jezika dovela ga je kmalu k leposlovnim pokušnjam, koje so bile osobito v časo¬ pisa „Novice“ in ^Slovenski glasnik 11 vzprejete. Kolikor je med njimi pesnij, natisnene so bile z večine v po- sebnej knjižici z naslovom „Poezije“ (v Ljubljani 1862). Vsi ti prvenci kažejo nadarjenost pisateljevo, posebno pa ljubezen do domovine. A tudi na vseučilišči se je pečal poleg svojih zna- nostnih študij s pesništvom; kajti 1863 leta (v Celovcu) je izdal „Na sveti večer o polnoči/ epično pesem v treh spevih. Vender je čutil sam, da pesništvo ni njegovo polje. Z vso marljivostjo poprijel se je slovanske filologije kot učenec mojstra v tej stroki, Miklošiča. Napravil je že 1. 1864. doktorat in prihodnje leto pro¬ fesorski izpit. Kmalu dobi mesto na graški realki ter se 1866. 1. habilituje na tamošnjem vseučilišči za docenta ^slovanske filologije 11 , t. j. jezikoslovja in slovstva, na podstavi razprave: „Uber die nominale Flexion des Adjectivs im Alt- und Neuslovenischen 11 (Wien 1866). navdušenje nadšeni. ■—■ privreti vzkypeti. — vrhunec vrchol. — leposloven belletristicky. — poskušnja pokus. nadarjenost nadani. — vseučilišče universita. — znanosten vedecky. — pesništvo basnictvi. — marljivost pilnost. — stroka obor. —■ napraviti učiniti. — izpit zkouška. — slovstvo slovesnost, literatura. •—■ podstava zaklad. — 79 — Kot akademičnemu učitelju bila mu je prva skrb, da se s strogo jezikoznanskimi predavanji vrstijo taki, po kterih je moči na tenko spoznavati zgodovinske, slovstvene in kulturne razmere slovanskih narodov. Pri tem se poleg literarne zgodovine v prvej vrsti oziral na slovansko starinstvo ter na predmete tako imenovane tradicijonalne literature, t. j. ostaline obširnega ustnega slovstva slovanskega. Kljubu velikemu poslu pri učiteljevanji na srednji šoli ter predavanjem na vseučilišči izdal je skoro potem razpravo: „Uber die Wiclitigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der My- thologie“ (Wien 1869). A glavno njegovo delo izšlo je v Gradci 1874. leta z naslovom: „Einleitung in die slavische Lite- ra tur g e s ch i chte und Darstellung ihrer alteren Perioden. Er st er Theil. Einleitung in die slavische Literaturgeschichte.“ To delo mu je storilo mahoma ime slavno med prvimi slavisti naše dobe. Prišel je do zdaj prvi del na svetlo, a ki so ga prečitali, pričakujejo s hrepenenjem nadaljevanja. S tem delom je Krek dokazal, da stoji na vrhunci znanosti, da pozna vso literaturo dotikajočo se tega predmeta in skrb peče. — strogo pfisne. — predavanje prednaška. vrstiti se stfidati se. — na tenko zevrubne. -— zgodovinski historicky. — razmera pomer. — v prvej vrsti v prvin' rade ostalina zbytek. — posel prače. — Hlavniho drla sveho Einleitung, vynikajiciho jak metodou tak ohromnosti po- drobneho vedeni, chysta prof. Krek nove rozmnožene vydani. mahoma razern. — hrepenenje toužebnost. — nadaljevanje pokračovam. — 80 — da s kritično bistroumnostjo ve ločiti resnico od jalovih domnev. Za to je bilo to delo vzprejeto od kritike ne samo v vseh slovanskih deželah, marveč tudi v Angliji, Franciji in Nemčiji s soglasno pohvalo in z neomejenim priznavanjem. Nekoliko oddelkov je prevedenih do drugih jezikov in od jako kompetentne strani se je tudi izreklo, da knjiga akademičnim predavanjem posebno ugaja. Kakor se vidi iz teh del, izbral si je Krek na širokem polji slavistike literarnozgodovinsko stran. A da ima jezikoslovje v ožjem pomenu besede ravno tako v oblasti, umeva se samo ob sebi, ker to je ravno podstava vsej slavistiki; vrh tega pričajo vsa njegova dela, posebno ocene izšlih razprav, tikajočih se tega predmeta, ki so raztresene po Jagičevem „Archiv f. slav. Philologie 1 ' „ttottinger gel ehr te A nz e i g e n,“ „Zeitschrift f. osterr. Gymnasien,“ »Deutsche Literatur- zeitung“ itd., da ni bil zastonj učenec mojstra Miklošiča. Omeniti nam je tudi dr. Kreka temeljiti spis „Ne- koliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni“ (v Ljubljani 1873). Od leta 1881, odkar izhaja leposlovni in znanstveni list „Kres,“ mu je prof. Krek glavni sodelavec, kakor je lahko posneti j )0 mnogih učenih razpravah, ki so tu natisnene in kterih snov je toliko kulturnozgodovinskega, kakor strogo jezikoslovnega in literarno-znanstvenega značaja. Omenjamo samo razprave: „Kres,“ »Jeziko- marveč nybrž. — omejen omezen. — ugajati hoveti. pomen vyznam. — oblast moc. — vrh tega nad to. — pričati svedčiti. — temeljit dukladn^. -— opazka poznamka. izdaja vydavam. — sodelavec spolupracovnik. — posneti seznati. — snov latka. — 81 slovne malenkosti," „0 novoslovenskem roko¬ pisu zgodovinskega d ruš tv a k or o š k ega, “ P o- lyfem v narodnej tradiciji slovanskej," ,,Ivri- tične ocene," „Razne malenkosti." Ko je znanstveni svet pripoznal Kreku častno mesto med svojimi prvaki, čakala tudi ni država. Mnogobrojno obiskovana predavanja Krekova bila so povod, da se je začelo mislili na ustanovitev stolice slovanskega jeziko- znanstva na graškem vseučilišči. Dotični nasvet učitelj¬ skega zbora modroznanskega oddelka bil je soglasno sprejet in za prihodnjega profesorja te stroke Krek prav tako soglasno nasvetovan. Ministerstvo je bilo oboje odobrilo in je bil Krek imenovan 1. 1870. izrednim in 1. 1875. rednim profesorjem tega predmeta na graškem vseučilišči, kjer uči še zdaj. L. 1877. izvoljen je bil dekanom modroslovnega oddelka. Za znanstvene zasluge izvoljen je bil po „kralj. češkem društvu znanostij" v Pragi kakor po „srbskem učenem društvu" v Belem gradu dopisnim členom. Te kratke poteze kažejo nam veljavo Kreka kot učenjaka, a slika njegova bila bi le polovična, ako bi ga ne omenili kot učitelja vseučiliški mladini. Kajti on ne navaja učencev samo do više vede, temveč je v vseh okolnostih njih svetovalec in vodnik. S pravo požrtvovalnostjo oskrbljuje predsedništvo ^Podporne mnogobrojno četne. — obiskati navštevovati. — nasvet navrh. — modroznanski filosoficky. — izreden mimofadny. potega črta. — učenjak učenec. — slika obraz. — omeniti zminiti se. — navajati vesti. — svetovalec radce. — vodnik vudce. — požrtvovalnost obetovnost. — oskrbljevati opatrovati. 6 - 82 zaloge," skrbi za dijake ter jich podpira; a na drugi strani zanima se z isto ljubeznijo za njihovo društveno življenje. Vsako priliko uporablja, da jih s svojo navzoč¬ nostjo in z gorko besedo, naj bo v navadnih shodih dijaških društev ali pri njih veselicah, navdušuje za vedo, posebno pa za ljubezen do domovine in svojega jezika. In ta ni najmanjša med njegovimi zaslugami; kajti to kaže, da Krek ni samo učenjak, temveč tudi goreč domoljub. 10. Lublah. (Ze 4. čitanky pro nar. školy.) Ljubljana na Ljubljanici je glavno mesto kranjske dežele; razprostira se baje na mestu rimske Emone in šteje 26.000 prebivalcev. Velikih fabrlk sicer nima, vendar ji lepo cvete rokodelstvo in trgovstvo. Izmed lepih cerkev je posebno imenitna stolna zarad lepih slik in podo¬ barskih izdelkov iz mramorja. Nad mestom se vzdiguje trdni grad z razgledom na lepo okolico. Tu vidiš kam¬ niške in sploh gorenjske gore, mično Šmarno goro in njeno lepo cerkev, obširno sv. vidsko polje, ljubljansko močvirje, katerega je že nad polovico posušenega. Na tem močvirji, ki daje Ljubljančanom obilo šote za kur¬ javo, so našli leta 1875 prezanimive ostanke starodavnih zaloga fond, matice. — dijak študent. — uporabljati uživati. — navzočnost pfitomnost. — baje pry. — imeniten znamenity. — zarad pro. — slika obraz. — podobarski izdelek obrazafsky vjtvor, soeharske dilo. — sploh vubec. mičen puvabn^. — močvirje močar. — obilo šote hojne rašeliny. — kurjava topeni, topivo. 83 — staveb na koleh. Nadaljevali so potem izkopavanje in odkrivanje teh važnih ostankov ter jih shranili v de¬ želnem muzeji. Kras ljubljanske okolice je Latermanov drevored in grad „Podturen“, za katerim se razprostira gost les s sprehajališči. Ljubljana se je za' času rimljanskega gospodstva imenovala Emona in je bila po svojej legi za Rimljane važno mesto. Mimo njega je peljala cesta iz starodavnega Ogleja proti Sisku, Ptuju in na Koroško. Že takrat je Emoncem prisvetila luč sv. vere, katero sta oznanovala sv. Mohor in Fortunat. Ob času pre¬ seljevanja narodov je stara Emona mnogo trpela. Naj¬ hujši udarec jo zadene, ko pridrvi do nje silni Atila, kralj hunski, s svojimi ropaželjnimi, divjimi četami. Po¬ žigal je vasi, razdiral mesta. Enaka osoda zadene tudi Emono. Rogato mesto je bilo v kratkem prah in razvalina, blizu katere se je potem sezidala nova Ljubljana. V sledečih stoletjih je večkrat menjala vladarje. Po smrti koroškega vojvode Ulrika III. se nje polasti češki kralj Otakar II. leta 12d8. Ko propade njegova moč leta 1278 na moravskem polji, zastavi Rudolf Habsburški kranjsko deželo tirol¬ skemu grofu Majnhardu. Od leta 1335 pa je pod slavno vlado habsburške vladarske rodovine. Avstrijanski vojvode so se večkrat mudili v tem mestu. Leta 1360 obišče Ljubljano Rudolf IV., leta 1444 pa Friderik, ki je bil nadaljevati pokračovati v čem. — drevored stromoradl. sprehajališče prochazka. '— lega poloha. — pridrviti pri- hnati se. — ropaželjni loupežny. — razdirati boriti. — polastiti se zmocniti se — obiskati navštlviti. 6 * — 84 ob enem tudi nemški cesar. Ta je ustanovil ljubljansko škofijo I. 1461. Veliko je trpela Ljubljana pod napadi krvoločnih Turkov, ki so pogosto razsajali po slovenskih in sploh avstrijanskih deželah. Leta 1472 se priklati Osmanov kakor listja in trave. Vse poplavijo, poteptajo, pomore. Jamejo tudi naskakovati Ljubljano ter sežgo š. petersko cerkev; meščani pa srčno zgrabijo nevernike in jih od- ženo. Leta 1528 je Ljubljana zadnjikrat videla obritoglavce. Tri leta pozneje začne Primož Trubar pridigovati novo vero. Tako so nastale verske homatije, ki so trajale blizu 100 let. Ko se vrne mir in red v deželo, zasijejo mestu zopet lepši časi. Dostojno je sprejemalo cesarje Leopolda I., Karola VI, Jožefa II., pa tudi papeža Pija VI. Ko se vnamejo silovite francoske vojske, postala je Ljubljana središče istih dežel, katere je nenasitljivi Napoleon pod imenom ilirskega kraljestva cesarju Francu I. vzel. Pride pa čas, da tudi zmagovalnega Napoleona sreča zapusti. Leta 1812 podrobf v malo tednih prestrašna zima, grozovita lakota in meč raz¬ kačenih Kusov neštevilno francosko vojsko ; pri Lipskem pa je leta 1813 za zmerom obledel blišč Napoleonovega ob enem (unter einem) zaroveh. — škofija biskupstvf. razsajati boufiti, zufiti. — klatiti sražeti ovoce se stromu pomoriti povražditi. — naskakovati pfepadati. — srčno srdnate. — zgrabiti uchopiti, dati se do koho. — obrito¬ glavec holihlavec. — pridigovati (predigen) kazati. — ho- matija zmatek. — trajati trvati. — vrnoti se vratiti se. red rad. — sprejemati pfijmiati, vitati. — silovit našiln^- zmagovalen vitezny. — lakota hlad. — neštevilen nesčetny. za zmerom na vždy. - 85 — imena. Cesar Franc dobi odtrgane mu dežele nazaj. Ne- popisljiva radost prešinja avstrijanske narode, ki so zopet zbrani pod milo vlado preljubljenega cesarja. Cesar obišče Ljubljano večkrat, najdalje se v njej mudi leta 1821, ko so se tu sešli vladarji. Razen avstrijanskega pride tudi ruski cesar Aleksander I. in Ferdinand, kralj na¬ politanski. Druge vlade pošljejo svoje zastopnike, tako da Ljubljana še ni imela nikdar toliko sijajnih gostov. Leta 1844 je prišel v Ljubljano cesar Ferdinand I., leta 1856 in 1883 pa sedanji vladar Franc Jožef I. 11. Loučenl s mladosti. Od Fr. Prešerna. Dni mojih lepša polovica kmalo, Mladosti leta! kmalu ste minule; Rodile ve ste meni cvetja malo, Se tega rož’ce so se koj osule; Le redko upa solnce je sijalo, Viharjev jeze so pogoste rjule; Mladost! vendar po tvoji temni zarji Srce bridko zdihuje: Bog t’ obvarji! Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril; Sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje Svet zanieVati se je zagovoril; rožice so se koj osule raže se hned osypaly, opadly. upa solnce slunce nadeje. — jeza hnev. — rjuti, rjovem, rjujem fvati. — bridko trpce. — obvarvati, am, arjem ochranovati. — zgodaj zahy.— sad plod, ovoce. —veselja dokaj strup njegov je vmoril radosti bojne jed jeho (poznani) zhubil. — vest svedomi. — dobro djanje dobre jednani. — zaničevati pohrdati. — zagovoriti se umluviti se. 86 - Ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril; Modrost, pravičnost, učenost, device Brez dot žaFvati videl sem samice. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, Komur sovražna je, zastonj obrača, Kak’ veter nje nasproti temu vleče, Kogar v zibeli vid’la je berača, Da le petica da ime sloveče, Da človek toliko velja, kar plača; Sem videl čislati le to med nami, Kar um slepi z goljfijami, lažami! Te videt’, grje videti napake, Je srcu rane vsekalo krvave; Mladosti jasnost vendar misli take Si kmalu iz srca spodi in glave; Gradove svetle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v puščave, Povsod vesele lučice prižiga Jej up goljfivi, ki iz stisk jej miga. Ne misli, da dih prve sap’ce bode Odnesel to, kar misli so stvarile; zvest veren. — sanje sneni. — pravičnost spravedl- nost. — dota veno. — žalovati truchliti. — samica osa¬ mela. — sapa dech, vanek. — sovražen protivny. — zibel kolebka. — berač žebrak. — petica petka. — toliko velja za tolik stoji. •— čislati važiti si. — goljfija podvod. — spodi vypudi. — zidati staveti. — trata travnik. — puščava poušt’. — lučica svetelko. —• up goljfivi klamna nadeje. — stiska svizel. Pozabi koj nesreč prestanih škode In ran, ki so se komaj zacelile: Dokler, da smo brez dna polnili sode, ’Zuče nas v starših letih časov sile; — Zato mladost! po tvoji temni zarji Srce zdilrvalo bo mi: Bog t’ obvarji! 12. Vrba. Od Fr. Prešerna. Miki. Berilo VIII. O Verba! srečna draga vas domača, Kjer hiša mojiga stoji očeta; De b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedil bi, kako se v strup prebrača Vse, kar serce si sladkiga obeta; Mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ne bil viharjov notranjih b’ igrača! Zvesto serce in delavno ročico Za doto, ki je njima miljonarka, Bi bil dobil z izvoljeno devico; Mi mirno plavala bi moja barka, Pred ognjam dom, pred točo mi pšenico Bi bližnji sosed varoval svet Marka. sapica vanek. — pozabi koj zapomene hned. — sode sudy (marne se snažili). — izuče nas časov sile pouči' nas času moči. — zdihovati vzdyehati. — de b' uka žeja: kdyby nauky žizeh me z tveho sveta nebyla svedla, podvodna hadice. — strup jed. — notranji vnitfnf. — zvest verny. barka lod’. — toča krupobitf. — Nad vesnici Vrbou (ro- dištem basnikovym) stoji kostelik sv. Markovi posveceny. — 88 — 18. Memento mori. Ocl Fr. Prešerna. Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata ; At dneva ne pove nobena prat’ka. Pred smrtjo ne obvaPje koža gladka, Od nje nas ne odkupjjo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, ne pevcev pesen sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta In od veselja do veselja leta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Zna biti, da, kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva Molče trobental bo : Memento mori! 14. O Bide jednooke. Ruska nar. pohadka. Vzdelal R. Krek. Živel je neki kovač. Hm, pravi, nadloge jaz še nikdar nisem videl. Pravijo, da je nadloga na svetu ; pojdem tedaj in si jo poiščem. On vstane in gre nadloge iskat. Na potu ga sreča krojač. Zdravstvuj! Tudi ti. Kamo ideš? Lej bratec, vsi pravijo, da je nadloga na svetu, ali jaz je nisem še videl. Pojdem je iskat. Tudi jaz pratika kalendar. — obvarvati, va.rjem uchraniti. — tat zlodej. — hrup hluk. — dozoreti dozravati. — zna biti = more biti, možna. — prt plachta. — trobentati hlasati. nadloga svfzel, bida. — krojač k rejci. — lej — glej. — 89 — živim dobro in nisem še videl nadloge; potujva samo- druga in poiščiva jo. — Gresta, gresta in prideta v gost, temen les, v kterem najdeta ozko stezo; stopata po ozkej stezici, kar ugledata visoko kočo. Noč; ne vesta kamo. Stopiva v to kočo, svetuje kovač. Vstopita; ni¬ kogar notri ni bilo, — vse pusto in grdo. Sedeta in čakata, — kar pride visoka ženska, suha, šepava, jedno- oka. Aha! reče ona, imam torej gosta, — dobro mi došla! Zdravstvuj babica! došla sva k tebi prenočit. — Dobro, dobro, bodem imela vsaj kaj za večerjo. Prestra¬ šita se. Ona gre iz koče in prinese veliko butaro drv, vrže jih v peč in uneti ogenj. Potem se vrne k tujcema, seže po krojači, ga zakolje, vrže v peč in ga za večerjo pripravlja. Kovač sedi in premišljuje: kaj mi je storiti, kaj bode z mano? Ona vzame pečenko in jo povečerja. Kovač gleda v peč in pravi: Babica! kovač sem. Kaj umeješ delati — kovati? Vse znam. Naredi mi tedaj oko! Dobro, reče kovač, ali imaš kako vrv? Moram te zvezati, ali ti se mi menda ne daš; jaz bi ti oko vkoval. Starka prinese vrvi, tanko eno, drugo debelo. Kovač jo zveže s tanjo vrvjo. Vlezi se babica! Ona leže in rastrga vrv. Ta ni nič prida, babica, nič prida. Kovač vzame na to debelejšo vrv in zveže starko čvrsto. Zdaj se vlezi, babica! Ona leže in ne rastrga več vrvi. Po tem vzame kovač šilo, je razbeli, nastavi na oko, na zdravo, seže po sekeri in udari obuhom po šilu. Starka kar tu najednou. — koča clialoupka. — svetovati ra- diti. — grd škaredy. — šepav chromy. — dobro mi došel vltam te. — vsaj kaj aspoh neco. — butara nuše. — na¬ rediti udelati. — vrv provaz. — menda asi. — debel tlustV vlezi se lehni. — ta m' nič prida ten nem' k ničema. . čvrsto pevne. — razbeliti rozžhaviti (do bela). 90 - rastrga vrv in sede na prag. Čaj vrag! ne bodeš mi ušel! — Kovač spozna, da je zopet v nadlogi; sedi, premišljuje: kaj početi? Kmalu pridejo ovce s paše; starka jih žene v svojo izbo prenočevat. Zjutraj je puščala ovce zopet na pašo. Kovač vzame kožuh, ga obrne, obleče in se jej bliža po vseh štirih. Starka potiplje vsakoj ovci hrbet in jih pušča drugo za drugo na piano. Tudi kovač prileze; tudi njega po¬ tiplje starka po hrbtu in ga ven vrže. Ko je bil izven koče, vstane in reče: Srečno Nadlogo! pretrpel sem dosti nadloge od tebe; zdaj mi ne moreš ničesar več storiti. Postoj, odvrne starka, še bodeš trpel, kajti nisi mi še ušel. Nato krene kovač zopet v les po onej ozkej stezici, kar ugleda na drevesu sekiro z zlatim toporiščem; hoče se mu vzeti jo. No ko je hotel sekiro vzeti, prilepi se mu roka na toporišče. Kaj početi? Nikakor je ne od¬ trgaš. Ozre se in zapazi, kako stopa Nadloga proti njemu in kriči: Zdaj vidiš zlodej, da mi nisi ušel. Kovač seže po nožič v žep, odreže z njim roko in uide. Pri- šedši v domačo vas, kazal je roko, češ, da je zdaj Nad¬ logo videl. Glejte, pravi, kakšna je: ja sem ob roko, tovariša pa mi je celo snedla. 15. Velike dane. Podle Franklina. Bilo je v nedeljo po svetej maši. Ljudje so vreli iz cerkve ter so silili proti občinskemu ohodniku, ki čajati Sekati. — paša pastva. — potipati ohmatavati. na planem pod šfrym nebem. — odvrnoti odpovedeti. — krenoti dati se. — zapaziti zpozorovati. — zlodej (kdo zle čini) lotr. — žep kapsa. — češ (chceš) pry. — siliti hnati se. — občinski obecni. — oliodnik (kdo obchazi) posel. - 91 je oglaševal, da ima davke v kratkem plačati vsak, ki bi jih ne bil še odrajtal. To slišavši so začeli ljudje govoriti o slabih časih. Eden izmed množice se obrne do starega, obče spošto¬ vanega, in kakor je bilo na njegovej obleki videti, imo- vitega moža ter ga vpraša: „Kaj mislite, oče Jože, o teh slabih časih? Ali ne menite tudi Vi, da veliki davki pripravijo našo deželo ob vse blagostanje ? 11 Oče Jože pravi na to: „Moji ljubi prijatelji in so¬ sedje! Davki res niso majhni, vendar mislim, da bi jih lahko plačevali, ko ne bi imeli še družili razen tistih, ki jih odrajtujemo flržavnej in občinskej blagajni. Imamo pa še druge, ki nas huje pritiskajo nego državni in občinski. Naša lenoba, na primer, nam jemlje dvakrat toliko, naša prevzetnost trikrat, naša nespametnost štirikrat toliko kolikor gosposke. Teh davkov nas ne more oprostiti nijeden, niti deželni, niti državni poslanec, pa tudi jih nam ne more izmanjšati. Ce hočemo pa po¬ slušati dober svet, nam je še pomagati. Bog pomaga onim, ki si sami pomagajo. Nad vlado, ki bi hotela ljudstvo siliti, naj robota deseti del leta, bi vsak godrnjal; lenoba pa nam vzame še več. Računite, koliko časa izgubite brez vsakega dela ali pa v veselicah, ki nič ne koristijo, in videli boste, da imam prav. Lenoba je mati vseh pregreh; ona nam odrajtati odvesti. — slab špatny. — blagajna pokladna. prevzetnost pycha. — nespametnost nerozum. — gosposka vrchnost. — svet rada. — siliti nutiti. — godrnjati reptati. računiti počitati. — koristiti prospivati. — pregreha ne- pravost. prinese bolezni, nas slabi in nam izkrajša življenje. Lenoba je rja, ki moči huje zjeda nego delo. Ključ, katerega rabimo čestokrat, je vselej svetel. Kdor ljubi življenje, ne zapravlja časa, ker v času teče življenje. Koliko izgubimo le s tem, da spimo dalje, nego nam treba, ter ne pomislimo, da spijoča lisica ne ulovi kokoši, in da bomo v grobu dosti spali. Izgublje¬ nega časa ne moremo zopet najti, in kadar pravimo „dovolj časa,“ vidimo, da na zadnje komaj zadostuje. Gibajmo torej roke, dokler imamo dovolj moči! Lenemu je vse težko, pridnemu vse lahko. Kdor pozno vstane, dela ne zvrši; predno prav začne, pjjide zopet noč! Le¬ noba lazi tako počasi, da jo uboštvo doteče. Goni ti opravilo, da te opravilo ne vžene! Zgodaj v posteljo in zarano iz postelje stori, da je človek zdrav, bogat in moder. — Kaj pomaga želeti in upati boljših časov? Preme- nite se Vi, pa se Vam premenijo tudi časi! Pridnemu ni treba takih želj. Kdor se pita z upanjem, je v ne¬ varnosti, da umerje za lakotjo. Ni kruha brez truda. Kdor zna rokodelstvo, ni brez imetja. Kdor hoče delati, temu kruha ne manjka. Pridnemu možu gleda lakota skozi okno, noter pa si ne upa. Delavnost je mati sreče, in pridnemu Bog vse daruje. Delaj danes, ker ne veš, kaj bi te utegnilo jutri zadrževati. Eden danes je več izkrajšati kratiti. — rj& rez. — moč sila. — rabiti potfebovati. • — zapravljati mrhati. — kokoš slepice. — dovolj dosti. — zadostovati stačiti. — počasi pomalu. — uboštvo clmdoba. — opravilo prače. — pitati se krmiti se. nevarnost nebezpečl — lakot hlad. — imetje j meni. — delavnost pracovitost. — 93 vreden nego dva jutri. Odkladki so odpadki. Lotite se pridno dela; v rokovicah mačka miši ne lovi. Pa še marljivost sama ne zadostuje; mi moramo biti tudi vztrajni, ne pa nemarni ali uporni; treba da pazimo na svoje delo, da se ne zanašamo preveč na druge. Drevo, katero se večkrat presadi, ne raste tako dobro kakor ono, ki ostane na mestu. Ne zapuščaj delavnice, in de¬ lavnica ne zapusti tudi tebe! Če hočeš svoje reči dobro opraviti, hodi sam. Kdor hoče po plugu obogateti, mora ga sam v roke vzeti. Gospodarjevo oko koristi več nego njegovi roki. Mala nemarnost ima včasih hude nasledke. Če manjka cvek, odpade podkev; če manjka podkev, se izgubi konj; če konj, jezdec; sovražnik ga je doletel in ubil, kar ne bi se bilo zgodilo, ko bi bil zapazil, da manjka cvek na podkvi. Dobro orodje, lahkp delo. Kdor ne zna tako hraniti kakor pridobiti, ta se mora z delom gonobiti in vendar ne more novčiča za¬ pustiti. Modri človek se izuči po škodi drugih, nespametni komaj po lastnej. Poznam ljudi, ki trpijo lakoto in odtegnejo potrebni kruh družini, da se lepo oblačijo. Marsikdo si misli, mali trosek nič ne zda; če pa jemljete vselej iz Žaklja, pa nič ne pokladate va-nj, kmalu mu pridete do dna. Se le tedaj cenimo vodo, kadar je ni več v vodnjaku. Hočete vedeti, kaj je vreden denar, lotiti se chopiti se. — marljivost pilnost. — vztrajen vytrvaly. — nemaren nedbaly. — zanašati se spolehati. — delavnica dilna. — orodje načini. — gonobiti se umoriti se . — novčič krejear. — odtegnoti utrhovati. — družina rodina. — trosek naklad, vydani. — zdati vydati. — Žakelj mech. — še le teprv. — vodnjak studne. — 94 — pojdite pa vzemite ga na posodo. Posojilo je skrbilo. Ce si kupiš kaj lepega, moraš si kupiti še kaj priklad¬ nega. Ložje je, ustavljati se prvemu poželenju nego vsem sledečim; revež, ki hoče posnemati bogatega, je prav tako smešen kakor žaba, ki se je napenjala, da bi bila tako velika kakor vol. Velike barke morejo v prostrano morje, mali brodovi se morajo držati kraja. Kaka ne¬ spametnost, delati dolgove zarad reči, brez katerih lahko izhajamo! Kdor dela dolgove, proda drugim svojo svo¬ bodo. Ce ne morete plačati v dogovorjenem obroku, se sramujete, ako Vas upnik sreča. Ce boste ž njim govo¬ rili, se ga boste bali ter se jecljaje izgovarjali. Sčasoma izgubite vero in sramoto in onečastite se z grdo in de¬ belo lažjo. Pošten človek bi moral gledati vsakemu v obraz brez strahu; uboštvo pa, katerega je človek sam kriv, vzame človeku ves ponos, vso samostalnost in krepost. Prazen Žakelj ne more stati po konci. Kdor ima s čim si kaj kupiti, naj si raje kaj prihrani za starost in za vsako silo. Solnce ne sije cel dan. Dobički so kratki in negotovi, troški so pa gotovi in stalni za ves čas Vašega življenja. Pojdite raje spat brez večerje, nego da vstanete zadolženi. Zaslužite si, kolikor morete, ščedite pa s svojim zaslužkom, to je prava modrost. posoda pujčka. — posojilo pujčka (pujčena vec). skrbilo starost. Sr. Dluh zly druh. — prikladen dukladny. revež chudak. •— posnemati napodobovati. — barka lod. brod lod’. — obrok Ihtita. — upnik vefitel. — jecljati za- jtkati se. —• grd ošklivy. — debela lež hruba laž. — obraz tvaf. — kriv vinen. — ponos hrdost. — krepost sila, cnost. po konci vzhuru. — sila nouze. — dobiček vydelek. negotov nejisty. — ščediti skrbliti. - 95 — Taki so nauki izkušnje in modrosti. Šola izkušnje je res draga; ona je pa edina, v katerej se nespameten kaj nauči .' 1 Tako je govoril oče Jože. 16 . Boure. Z Babičky Bož. Nemcove. Kap. XVII. Jutro je bilo soparno. Kdor je mogel, stari in mladi so delali na polji, da se spravi vsaj to, kar je bilo požetega. Solnee je pripekalo, da je zemlja pokala pod pekočimi žarki. Ljudje so se potili, cvetlice venele, ptice nizko letale, živina je sence iskala. Že od jutra so se delale kope na nebu, iz početka majhne, sive, belkaste, sem ter tja raztresene; čim višje je vstajalo solnee, tem bolj so se množile, valile, vzdigale, sprijemale, puščaje za seboj dolge repe, temnele in temnele — in opoldne je bilo vse nebo proti zapadu zakrito s črnimi, težkimi oblaki, ki so se proti solncu valili. S strahom so se ozirale ženjice proti nebu; če tudi so že težko sople, vendar so hitele z žetvijo, kar se je dalo. Babica je sedela na klopi pri pragu in boječe se ozirala na oblake, ki so viseli že nad hišo. Lastovke so nizko letale, skrivale se celo v gnezda; pajek, ka¬ terega je babica zjutraj gledala, kako muho opreda in res pravda, sice. — soparen parny. — spraviti svezti. senca stln. — pripekati pražiti. —• pekoči žhoucf. — žark paprsek (Nemcova piše: pod žhoucimi požary). — živina zvirata. — senca stili. — belkast belavy. — spri jemati se sražeti se. — rep ocas (Nemcova: šmahy). — če tudi so že težko sople ačkoli sotva dechu mely. — pri pragu = na zapraži. 96 — davi, skril se je v pajčevino, perutnina po dvoru se je 1 v hlad stiskala, psa sta ležala babici pri nogah in hitro sopla in jezik iz gobca molila, kakor bi bila prišla j z divjega lova. Drevesa so stala tiho, noben listek ni trepetal. Platno z belišča, perutnina, otroci, vse se je ’ spravljalo in nosilo v hišo. Vse je bilo kakor mrtvo, j solnce so zakrili oblaki. Kar naglo je potegnil veter; blisk je švignil po \ črnem oblaku, zamolklo je zagrmelo. Začele so padati debele kaplje, bliski so švigali po črnih oblakih, grom je bobnel, vihar strašno tulil. Lilo je, kakor bi se bil oblak pretrgal, nebo je bilo vedno odprto, blisk je švigal za bliskom, kakor bi se goreče kače po nebu vile. Na hip nastane tišina — zdaj zopet zablisne modro rumena , svetloba križem po nebu in — tresk! — ravno nad hišo. j Babica je hotela reči: „Bog se usmili!“ ali beseda jej j ostane na jeziku. — Vihar se je na to polegel, kakor bi si bil s tem treskom jezo ohladil. Slabše in slabše : se je čulo grmenje, oblaki so se razganjali, menili barvo, j in že spet so se kazale med sivimi oblaki jasnice. Ne- ■ halo se je bliskati, dež je ponehal, vihar so odtegnil. Kaka prememba zunaj! Zemlja še kakor v odmed- levicah počiva; udje se jej še tresejo, in solnce gleda ! na-nj še z rosnim ali žarečim očesom; sem ter tja je : še na njegovem lici oblaček, ostanek strastnega srda. perutnina drubež. — hitro sopla rychle oddychovali. belišče belidlo. — Kar naglo potegnil veter tu prudce zaval vetrik. — bobneti buraceti. — tuliti vyti. — kača had. na hip na okamžik. — tresk prask. — Bog se usmili Panbiih s nami. — ohladiti jezo schladiti vztek. — jasnice 1 modra obloha. — zunaj venku. — v odmedlevicah zemdlena. strasten srd ..vašnive rozharam'.“ — 97 — Trava, cvetlice, vse je na zemljo potlačeno, po potih teko potoki, v strugi je voda skaljena, drevesa otresajo tisoč kapelj, lesketajočih po njih zelenej obleki. Ptice letajo zopet po zraku, gosi in race se vesele v lužah in potokih, katere jim je ploha nalila; kokoši skačejo po žužkih, katerih zopet dosti po zemlji gomezi, pajek lazi iz pajčevine; vse žive stvari hite uživat novega ži¬ vljenja in veselja. 17. Evang. sv. Matouše 13. 1. Tisti dan je pa izšel Jezus iz hiše, in sedel je pri morji. 2. In zbere se pri njem mnogo naroda, toliko, da stopi v ladjo in sede; in vse ljudstvo je stalo na bregu. 3. In pripoveda jim v prilikah mnogo, govoreč: Glej, izšel je sejalec sejat. -1. In ko je sejal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tiče in so ga pozobale. 5. Drugo je pa padlo na skalnata tla, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo glo¬ boke zemlje. 6. Ko je pa vzšlo solnce, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je. 7. Drugo je pa padlo v trnje; in trnje je zraslo in ga udušilo. 8. Drugo je pa padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, nekaj po sto, nekaj pa po šestdeset, a nekaj po trideset. raca kachna. — ploha lijak. — žužek brouk. — go- meziti hemžiti se. — 3. prilika podobenstvi. — 5. precej rychle. — pognati vzejiti. 6. oveneti vadnouti. 7 — 98 - 9. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! 10. Pa pristopijo učenci in mu reko: Za kaj jim v prilikah govoriš ? 11. On pa odgovori in jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. 12. Kajti kdor ima, dalo mu se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 13. Za to vam govorim v prilikah, ker tisti, kteri vidijo, ne vidijo, in tisti, kteri slišijo, ne slišijo, in ne umejo. 14. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaija, ktero pravi: „S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste videli. 15. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili: da ne bi kedaj z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih ozdravil. 14 16. Blagor pa vašim očem, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo. 17. Kajti resnično vam pravim, da so mnogi pre¬ roki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso vi¬ deli : in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. 18. Cujte torej vi priliko o sejalcu! 19. Vsakemu, kdor besedo o kraljestvu sliši, pa je ne ume, pride hudoba, in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste. 20. Ki je pa posejan na skalnatih tleh, ta je, kdor besedo sliši in jo precej z veseljem sprejema; 21. Ali nima korenine v sebi, nego je nestanoviten. 11 . skrivnost tajemstvi. 13 . umeti rozumeti. 15 . spre¬ obrniti se obratiti se. 17 . pravičen spravedlivy. 19. hudoba zloba, zly duch. 21. nestanoviten nestaly. — 99 — Ko pa nastane stiska ali preganjanje za voljo besede pohujšuje se precej. 22. Ki je pa posejan v trnji, ta je, kdor besedo sliši; ali skrb tega sveta in ničemurnost bogastvauduši besedo, in brez sadu ostane. 23. Ki je pa posejan na dobro zemljo, ta je, kdor besedo sliši in ume; kdor torej rodi sad, in donaša ne- kteri po sto, nekteri pa po šestdeset, a nekteri po trideset. 24. Predloži jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je posejal dobro seme na njivi svojej. 25. Ko so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik, in posejal je kukolj po pšenici, in odšel. 26. Ko je pa zrastla trava in je donesla sad, po¬ kaže se tudi kukolj. 27. Pa pridejo hišnega gospodarja hlapci in mu reko: Gospod! nisi li dobrega semena posejal na svojej njivi? Odkod se je pa vzel kukolj? 28. On jim pa reče: Sovražnik človek je to storil. Hlapci mu pa reko: Hočeš li, da gremo in ga izplevemo ? 29. On pa reče: Ne! da ne bi keclaj, trgaje kukolj, izrovali ž njim vred pšenice. 30. Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve; in v čas žetve porečem koscem: Poberite najprej kukolj, in povežite ga v snope, da ga sežgem; pšenico pa spra¬ vite v žitnico mojo. stiska soužem. — preganjanje pronasledovam. — po¬ hujševati se horšiti se. 22. skrb pečovam. — ničemurnost nicota. 25. sovražnik nepntel. 29. izrovati vyrvati, vvtrhati. vred spolu. 30. skupaj spolu. — spraviti svezti, shro- mažditi. 7 * — 110 — Na tleh leže Slovenstva stebri stari, V domačih šegah vtrjene postave; V deželi parski Tesel gospodari, Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Le tujcem sreče svit se v Kranji žari. Ošabno nos’jo ti po konci glave; Al’ da te neha ta skeleti rana, Ne boš posnel Katona Utičana! Prebila pričujoče ure teže Ne bila poznih let bi g'ava siva; V mladosti vendar trdnejše so mreže, Ki v njih drži nas upa moč golj’flva, Kar, Črtomir, te na življenje veže, Iz tvojih prejšnjih dni se mi odkriva, Ko te vodila ni le stara vera Tje na osredek bleskega jezera. Tje na otok, z valovi ves obdani, V denašnjih dnevih božjo pot Marije. V dnu zad stoje snežnikov velikani; Polja, ki spred se sprosti, lepotije o. steber sloup. — šega zvyk. — vtrjen utvrzen. —- postava zakon. — parski bavorsky. — ošabno hrde. — po konci vzh ura. — skeleti paliti. — posneti napodobiti. Kato nechteje prečkati republiku vzal si život. 4. pričujoči prltomny. — teža tlže. — mreža sit’. — goljfiv klamn^. osredek ostrov. — Bledske jezero s chramem p. Marie na ostrovu nalezi k nejkrasnejšlm v Evrope. 5. božja pot pout’. polja ki: (toho) pole, jež zpfedu se prostlra, krasy ti uka¬ zuje Bledsky hrad. 7 ^ - m — Ti kaže bleski grad na levi strani; Na desni griček se za gričem krije. Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, Ko je z okokeo ta, podoba raja. Tam v časih Crtomira na otoki Podoba boginje se stala Žive, Ki so zroeeni ji mladen’čev stoki, Ki so ji, ve dekleta ljubeznjive, Zročeni vaši smehi, vaši joki. Orožja, ki so nam nepremagljive; Tam boghije vežo Staroslav in lepa Njegova hči odpira in zaklepa. Hči Bogomila, lepa ko devica, Sloveča Hero bila je v Abidi; Nedolžnost vnema ji oči in lica, Lepote svoje sama le ne vidi; Priliznena mladeničev govorica Je ne napihne, srca ji ne spridi. Spolnila komaj je šestnajsto leto: Srce mlado ni za nobenga vneto. Dari opravit bog’nji po navadi, Prinese Crtomira lehka ladja, Od tega, kar raste pri njega gradi, Od cede, žita in novine sadja. griček pahorek. 6. stok vzdech. — jok plač. — veža chram. — odpirati otvirati. — zaklepati zavirati. 7. ne¬ dolžnost nevinnost. — vnemati vznecovati. — priliznen lichotny. — napihniti nadjhnati. — spriditi pokaziti. — vnet vznat. 8. navada obyčej. — čeda stado. — sadje ovoce. > — 112 Ko bliža z njimi se devici mladi. Zadene ga, ko se je najmenj nadja, Iz nje oči v srce ljubezni strela, Plamen je neugasen v njem unela. 0 blagor, blagor Črtomir! ti vneta Je deklica od tvojega pogleda! Kak od zamaknenja je vsa prevzeta; Kak gleda v tla, kak trese se beseda! Ko zarja, kader jasen dan obeta, Zarumeni podoba njena bleda, In v tvoji roki roka nje ostane, Zadržana ji od moči neznane. Naj pevec drug vam srečo popisuje, Ki celo leto je cvetla obema: Kak Črtomir osredek obiskuje; Kak oče omladi med njima dvema, Ki ni, ko meni mu veselje tuje, Ki srečna ga ljubezen v prsih vnema; Pijanost njijno, ki tak hitro mine, Pregnana od ločitve bolečine. Že Črtomir, je . treba se ločiti, Ne slišiš kak glasno trobenta poje! Pripodil s sabo je Valjhiin srditi, Požigat božje veže, divje roje; Povsod vzdigujejo se vere ščiti, Ki si prejel od matere jo svoje, 9. zamaknjen vytržen. — obetati slibovati. 10. obisko¬ vati navštevovati. — ki ni mu: jemuž neni jako mne. — ločitev loučenf. 11. trobenta trouba. — srdit lity. — božja veža chram. — pripodil divje roje privedi dive roje. — 113 — Te vere, ki ji deklica ta služi, Ki zdaj te z njo ljubezen čista druži. Kak težka, bridka ura je slovesa! Stoje po licih jima kaplje vroče, Objeta sta, ko bila bi telesa En’ga, spustiti ustna ustne noče: Si ’z lev’ga oče desnega očesa Jok briše, ki ga skriti ni mogoče, Ko vidi v tako žalost zatopljene, In da tolažbe njima m' nobene. Bi spomnil njima zmage večno slavo, Ko bi, da jo doseči moč’ je, sodil; Al’ preveliko trumo je čez Dravo Po Kokri doli v Kranj Valjhun pripodil; Zdi možu se, da gre le v smrt krvavo, Ne da bi vero, brate osvobodil. List pride, kak vasi in veže božje Gore; — čas, Črtomir! je vzet’ orožje. In šel je boj boj’vat brez upa zmage; Pokazal se je korenine prave. Kjer suče meč, na čelu smrtne srage Leže sovražnikov trupla krvave Mrtvih, al’ zdihajočih duše drage; Vendar ne meč, ne moč gradu trdnjave Bogov ne more rešit’ slavnih staršev, Od smrti ne ohraniti tovaršev. 12. ustna ret. — brisati utirati. — tolažba litecha. 13 . zmaga vitezstvi. 14 . korenina koren. — sraga krupej. sovražnik nepritel. — rešiti zachovati. 8 — 114 - Premagan pri bohinjskem sam jezeri Stoji, naslonjen na svoj meč krvavi ; Z očmi valov globoko brezdno meri; Strašne mu misli rojijo po glavi; Življenje meni vzet’ si v slepi veri : Al’ nekaj mu predrzno roko vstavi — Bila je lepa, Bogomila, tvoja Podoba, ki ’zpeljala ga je ’z boja. Enkrat videt’ želi podobo milo, Pozdravit’ prejšnjega veselja mesto : Al’ srečno je prebila časov silo, Al’ njeno srce mu še bije zvesto, Al’ morebit’ pod hladno spi gomilo, Al’ premagalec mu je vzel nevesto, Al’ živa al’ mrtva je, zvedet’ more, Ločiti prej se iz sveta ne more. Znan ribič privesla od one strani, Opomni ga, kak sam sebe pozabi, Kako povsod ga iščejo kristjani, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi. Prijazno delj mu tam ostati brani, Stopiti k sebi ga v čolnič povabi, Da ga pripelje v varnejše zavetje. Vda Črtomir se v to, kar ribič svet’je. In brž veslata v konec ta jezera, Kjer v njega bistra pribobni Savica. 15. naslonjen opten. — brezna bezdna. 16. zvest veren, gomila mohyla. 17. vjet zajaty. — varen bezpečny. — za¬ vetje utočište. — svet’je radi'. - 115 - Ker srečen veter njij’ roke podpera, Čolnič leti, ko v zraku urna ptica. Se ribič po sovražnikih ozera, Čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica. Ker se mu zdi, da lakota ga grudi, Junaku, kar je v torbici, ponudi. Zeli dat’ Črtomir mu povračilo, Al’ v vojski bili d’narji so razdani. Da Staroslav, se spomni, z Bogomilo Mu v skrivnem kraji tovor zlata hrani: Njij’ poiskati da mu naročilo, In da mu prstan, samo njima znani, Da bi pri njiju storil mu resnico; Prinesti zlata reče četrtnico. Po Bogomilo vprašat’ mu ukaže: Al’ gleda svitlo solnce, je še živa, Al’ so obvarvale jo mokre straže, Ali sovražnikom drugje se skriva, In kod najvarniši se pot pokaže, Tje, kjer zdaj draga deklica prebiva. Pri slapu čakal jutri bo Savice Vesele ali žalostne novice. Slap drugo jutro mu grmi v ušesa. Junak premišlja, kak bolj spodaj lena 18. zrak vzduch. — uren hbity. — lakota grudi hlad trapi. — ponuditi nabidnouti. 19. povračilo nahrada. —• tovor naklad. — naročilo rozkaz. 20. slap vodopad. — 21. Junak premišlja: premyšli, jak doleji (bolj spodaj) lina voda liuči. 8 * — 116 Voda razgraja, kak bregove stresa, In kak od nje se gore ziblje stena, Kak skale podkopuje in drevesa, Kak do nebes leti nje jeze pena. Tak se zažene, se pozneje vstavi Mladenič, Črtomir pri sebi pravi. Zbudi ga ’z misli teh mož govorica, Ki bližajo se z blagom obloženi. Spozna koj ribiča poštena lica; Neznan mož pride po stezi zeleni; Talar in štola, znamenje poklica, Povesta mu, da služi Nazareni. Po meč bi desna bila se stegnila, V ti priči se prikaže Bogomila. „0 sem, na srce moje, Bogomila! Skrbi je konec, žalosti, nesreče; Se trese od veselja vsaka žila, Kar gledam spet v obličje ti cveteče! Naj brije zdaj okrog viharjev sila; Naj se nebo z oblaki preobleče: Ni meni mar, kar se godi na sveti, Ak smejo srečne te roke objeti.“ Iz njega rok izmakne se počasi, In blizu se na prvi kamen vsede, zagnati se rozehnati se. Jako voda tato napi-ed huči, potom line teče, tak junak atd. 22. poklic povolanl — v ti priči v tom. 23. vihar brije tiči. — ni meni mar nedbam. 24. izmakniti vymknouti. —• počasi znenahla. In v trdnem ali vendar milem glasi Mladen’ču vnet’mu reče te besede: ,Ne združenja, ločitve zdaj so časi, Vsak sam naj šel bo skoz življenja zmede; Da b’ enkrat se sklenila poti naju, Zdaj tukaj vidiš me v samotnem kraju.“ „Povedat’ moram ti, da sem kristjana, Malikov popustila vero krivo; Da je bežala ta, k’ ob solnci slana; Da dal krstit’ je oče glavo sivo. Soseska je, Marije službi vdana, V dnu jezera vtopila bog’njo ZivO. Kako prišla k resnice sem pogledi, Moj Črtomir, v besedah kratkih zvedi.“ „Večkrat v otoka sem samotnem kraji, Ko ladja te odnesla je od mene, Si mislila, al’ bo ljubezen naji Prešla, ko val, ki veter ga zažene; Al’ hrepenečih src želje najslaji Ugasil vse bo zemlje hlad zelene; Al’ mesta ni nikjer, ni zvezde mile, Kjer bi ljubeče srca se sklenile." „Te misli, ko odšel si v hude boje, Miru mi niso dale več siroti. V nevarnosti življenje vedet’ tvoje, Zaprte vse do tebe videt’ poti, zmeda zmatek. —■ skleniti spojiti. 25. malik modla slana jim. — soseska sousedstvo. 2G. hrepeneti toužiti 27. hud zty. 118 - Ni vecVIo kam se djati srce moje. Tolažbe nisem našla v taki zmoti, Obupala sem skoraj takrat reva : Kak sem želela v noči ti svit dneva! “ „En dan sem vprašat’ šla po vojske sreči, Ali še zdaj še ni sklenila z vami; Učil ljudi je mož bogaboječi, Duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z vami: Kako nas vstvaril vse je Bog največi, Kak greh prišel na svet je po Adami, Kak se je božji sin zato včlovečil, Da bi otel narode in osrečil. “ „Da pravi Bog se zove Bog ljubezni, Da ljubi vse ljudi, svoje otroke, Da zemlja, kjer vij<'> viharji jezni, Je skušnje kraj; da so naš dom visoke Nebesa; da trpljenje in bolezni Z veseljem vred so dar njegove roke, Da čudno k sebi vod’ otroke ljube, Da ne želi nobenega pogube.“ „Da vstvaril je ljudi vse za nebesa, Kjer glorja njega sije brez oblaka; Oko ni vid’lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljenih tam čaka; Da sproščenim bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka; tolažba utecha. — zmota blud. — reva bedna. — 28. oteti vysvoboditi. — osrečiti oblažiti. 30. sklep soud, urada. - 119 — Da bodo tamkaj božji sklepi mili Te, ki se tukaj ljubijo, sklenili." „Ko šla domu sem, z družbo naj’no v glavi, Me mož, ki je ta uk učil, doide. Prijazno v svoji šegi me pozdravi; Pove, da prej je štet bil med Druide; Da preobernil se je k’ veri pravi; Da v naše kraje oznanj’vat jo ide. Ker so vasi' mu bile krog neznane, Z menoj iti želi, ker noč postane." „Doma očetu, meni razodeva, Kar prerokVali nekdaj so preroki, Kak, kar grešila sta Adam in Eva, Na križi opero krvi potoki; Popiše nama strah sodnega dneva, Vsa čudesa, ki vere so poroki: Kar vedet’ treba, razloži po vrsti, Ker sva mu vse verjela, naju krsti." „A1’ ena skrb me je morila vedno, Da ti med njimi si, ki Bog jih črti; Večkrat sem v sanjah vid’la glavo čedno, Bledo ležati na mrtvaškem prti; Zate sem trepetala uro slednjo, Da bi nebes ne zgrešil v bridki smrti. Mož božji mi bolno srce ozdravi, Ker, da premore vse molitev, pravi." 31. šega zvyk. 33. črtiti nenavideti. — čeden eisty. prt plachta. — zgrešiti pobfešiti. — 120 - „Kolikokratov sem od tod v samoti Klečala, klicala pomoč Marije: ., Zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti, Ker v zmoti žali te, ne ’z hudobije; Ne daj v oblast sovražni ga togoti, Pred njo naj tvoja milost ga zakrije!“ In čudno te je tisto noč ohranil, Ko m noben tovar’s se smrti vbranil.“ „Iz spanja svoj’ga, Črtomir, se zbudi! Slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti: Po potih se noči temne ne trudi, Ne stavi v bran delj božji se dobroti, In njene milosti dni ne zamudi, Da skleneta 'se enkrat naj’ni poti: Ljubezen brez ločitve da zazori Po smrti nama tam v nebeškem dvori.“ č r t o m i r. „Ivak bom povrnil, Bogomila draga, Ljubezen, skrb, kar si trpela zame? V veselji skoraj mi srce omaga, Ki tvoja ga ljubezen v njem uname! Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, In groba temna noč me ne objame, Ti sužno moje bo življenje celo ; Ti gospoduj čez vero, misli, delo. il 34. zavreči zavrci. — hudobija zloba. — sovražna togota nepfatelska vzteklost. — 35. slovo dati opustiti, zamuditi zameškati. — 36. omagati hynouti. — sužen poddan. - 121 — K ako bi . mogel tebi kaj odreči, Storiti tega ne, kar boš želela! Al’ zmisli ran, ki jih Valjhiina meči So storili, pušic njegovih strela! Kaj videli krvi smo v Kranji teči; Kristjanov svojih vsa prevdari dela, In mi povej, ah ni Črt najbolj jezni Njih Bog, ki zoveš ga Boga ljubezni ?“ D u h o v n i. „Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelov glasovi V višavah pri Mesijevem prihodi. Da smo očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi; Da ljubit' mor’mo se, prav’ uk njegovi. Valjhiin ravna po svoji slepi glavi, Po božji volji ne, duhovni pravi.“ Črtomir. »Ljubezni vere in miru in sprave, Ne branim se je vere Bogomile! Vem, da malike in njih službo glave Služabnikov njih so na svet rodile; V njih le spoštVal očetov sem postave; Al’ zdaj ovrgle so jih vojske sile. 37. pušica šip. — prevdariti rozvažiti. — nati jednati. — 39. ne branim se vere: ne vire lasky, pokoje a smireni. — postava zakon, siiatek. - 38. rav- branim se — zakon - 122 Ce sklene me s teboj krst, Bogomila, Kdaj bo zakona zveza me sklenila?“ Bogomila. „ Odločeni so roži kratki dnovi, Ki pride nanjo pomladanjska slana Al’ v cvetji jo zapadejo snegovi; Tak mladi deklici, ki zgodnja rana Srce ji gloda, vsmrti mir njegovi, Le kratka pot je skoz življenje dana. Al’ se za majhen čas je družit’ vredno, Da bi ločitve spet se bala vedno ?“ „Da smrti bi rešil tebe nesrečne, In tamkaj mili Bog v nebeškem raji Z menoj te, dragi, sklenil čase večne, Pustila v nemar sem želje najslaji; Pustila v nemar dni na svetu srečne, Sem odpovedala se zvezi naji; Bila je vslišana molitev moja, Ne smem postati jaz nevesta tvoja . 11 „Bogu sem večno čistost obljubila In Jezusu in materi Mariji; Kar še učakala bom let števila, V bridkosti želj in v upa rajskem siji, Nobena me ne bo premogla sila, Da bila svojemu, sveta Mesiji, 40. odločen určen. — pomlad jaro. — 42. obljubit sl (biti. — učakati dočkati. — sij lesk. — 123 — Nebeškemu bi ženinu nezvesta. Nikdar ne morem tvoja bit’ nevesta!“ Duhovni reče med besede take: „ Zakona sreče ta vživat’ ne more, Kdor dela mojim, tvojim je enake Predrznil v čase je sejat’ razore! Druid sem z zmoto jaz slepil rojake; Ko bi dajal ne bil tvoj meč podpore, Kdaj vgasnila bi kriva bila vera; Zen bi ne bila vdova marsiktera.“ „Tvoj pot j^ v Oglej, da položil nate Roke bo patrijarh, če duh te žene; Ko si pogubljal jih, oteti brate, Duhovnega te storil bo, ko mene. V deželah jutra čakajo bogate Te žetve, ne zamudi je nobene! Le hitro v Oglej, tje do patrijarha, Da posveti te v mašnika, duš var’ha.“ Črtomir. „Prav praviš, da ne smem jaz upat’ sreče, Ki vedno je in bo sovražna meni: Dosegel oče zmage m sloveče, Končal življenje v vojski je zgubljeni; 43. razor brazda. Manželstvi' blaha ten uživati nemuže, kdo se opovažil siti do brazd času skutky podobne mym, tvym. — 44. mašnik knez. — varh stražce. — 45. zmaga vit.ezstvf. — spona po uto. — ječa žalar. — 124 - Odšla je mati komaj sponam ječe, Ze davno jo pokriva grob zeleni. Osrečit’ hoče me ljubezen sladka, Al’ kak sladkost je bila njena kratka ! 4 „V deželi koj trobente glas zapoje, Od Bogomile drage mene loči; Junaško bili smo z Valjhiinom boje, Vesele zmage dan nam ne napoči; Pomoril meč je vse tovar’še moje! Beg je moj up, gozd je moj dom pričjoči. Nespametna bi z mano bila zveza, Ki me preganja vedno sreče jeza.“ Bogomila. „Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, Da jo vgasiti more sreče jeza; Gorela v čistem, v večnem bo plameni Zdaj in ko mi odpade trupla peza; V zakoni vendar brani sad mi njeni Vživati z Bogom trdnejša zaveza. Odkrila se bo tebi on’stran groba Ljubezni moje čistost in zvestoba . 4 „Da bodo božji znani jim obeti, Pojdi jih oznanj’vat v slovenska mesta; Kar dni odločenih mi bo na sveti, Bogu in tebi bom ostala zvesta; 46. trobenta trouba. — dan napoči rozbreskne, svita. — preganjati pronasledovati. — 47. peza muka. zaveza smlouva. — zvestoba vernost. — 48. obet slib. - 125 — V nebesih čakala bom pri očeti Čez majhen čas deviška te nevesta, Dokler žalujejo po teb’ oteta Krdela, prideš k meni v mesta sveta. “ Izmed oblakov solnce zdaj zasije, In mavrica na bledo Bogomilo Lepote svoje čisti svit izlije; Nebeški zor obda obličje milo. Jok, ki v oči mu sili, komaj skrije; Da ni nebo nad njim se odklenilo; Da je na svetu, komaj si verjame: Tak Crtomira ta pogled prevzame. Ko je minul, kar misli, da bo v sili Zlata mu treba, si od mož ga vzame; Dar rib’ču da, njim, ki so ga nosili. „Kar Staroslav zlata še hrani zame, Daj ga sirotam,“ reče Bogomili; Se bliža ji, presrčno jo objame, Molče poda desnico ji k slovesu, Solze stojijo v vsakem mu očesu. „0 čakaj, prošnjo mi dopolni eno! Predno se loč’va,“ Bogomila pravi, „Da mi v skrbeh ne bo srce vtopljeno; Da laže se bridkosti v bran postavi, Predno greš v Oglej čez goro zeleno, Se v pričo mene odpovej zmotnjavi; žalovati truchliti. — krdelo zastup. — 49. mavrica duha. — 50. sila nouze. — zame pro mne. — 51. odpovej se zmotnjavi odrekni se bludu. — 126 Dokler te posveti' krst, se zamudi; Voda je blizu in duhovni tudi.“ Molče v to prošnjo Črtomir dovoli: Z duhovnim bliža slapu se Savice. Molitve svete mašnik on z njim moli, V imenu krsti svete ga Trojice. So na kolenih, kar jih je okoli; Svet’ od veselja se obraz device, Ki bila je podpora vere krive In opravljala službo bognje Žive. Razlagajo, ko pride v Akvilejo, Mu sveta pisma, prosta zmote vsake; Postane mašnik, v prsih umrjejo Nekdanji upi; med svoje rojake Slovence gre in dalje čez njih mejo; Do smrti tam preganja zmot oblake. Domu je Bogomila šla k očetu; Nič več se nista videla na svetu. Nektere opravy. Str. 38, 17. radek textu eti tri (ne tri) „ 43, 6. „ „ „ med og. pastirji (ne čikoši) „ 43, 17. „ „ „ naših » 4 8, 5. , „ „ podobnych „ 71, 14. „ „ „ tako so čast. «1 e»V t\ubV\&na g Nakladem knihkupectvf Karla Winklera v Brne (Winkler a Wehowski) vyšly: Krček Frt., professor. Nazorne vyučovani na nižšlch vyučovaci’ch stupnich škol nar. 3 sešity po 70 kr. Kučera Albin, učitel telocviku. Rukovet telocviku naradoveho Vaz. 50kr. -Soustava a methoda telocviku školskeho. zl. 1.-, vaz. zl. 1.20. Macenauer, Samosprava obecni. Priručnl kniha pro starosty a zastu- pitele obecni na Morave. Druhe, rozmnožene vydani. Sporadal a doplnil Ad. Ružička, zem. oficial. V platne vaz. Cena 4 zl. 80 kr. Ministrance čili Navedeni, iak se ke mši svate sloužiti ma. — 3 kr. Množilka po 1 kr. — 100 kusu 80 kr. Musil Fr., varhanik pri brnenskem bisk. cbramu. Moravske narodni pisne ze sbirky Fr. Sušila harmonizovane. — I. sešit 1 zl. 20 kr. Nejedly Rom., Vlastimil. Sbirka mužskycli čtverozpevu svetskych a ko- stelmch. Sešit 1.—14. po 32 kr. Popelka-Vymazal, Grammatika jazyka starobuiharskeho (starosloven- s eho). — V komisi 1 zl. 50 kr. Rad živnostensky ze dne 20. prosince 1859 a zakon ze dne 15. brezna 1883. 2. vydanl. Cena 80 kr. Schuiz E., reditel. Sbirka zakonu. platnych pro obecne školy narodni a mešfanske v markrabstvl Moravskem. Se vzory spisfiv ufednich a navodem k jich upotfebeni. — III. rozmnožene vyd;ini. — Vaz. 2 zl. -Dooatky k zakonu o zrizovani škol a ku zakonu učitelskemu. — Cena 10 kr. - Školni novela. — 2 vydam' 20 kr. - Zakladove psychologie a paedagogiky. Dil I. Zakladove psycbo- logie. — 60 kr. Schulz E. a Machao, hlavnl uč. Zakladove logiky a didaktiky. — 60 kr. } Svoboda Fr J., učit. Pooatky slohovych evičeni pro druhy a treti školni rok. —• 30 kr. Tabule hlaskovaci 45—100 cm. (k zavešeni na tabuli školni). — 2 zl. 20 kr. Trpik Ant., vzorny učitel. Vyučovanr miuvnioke v prvin' tilde škol mi- rodnich. Co priručnl knilia čekatelum učitelstvi. — 30 kr. Vlček Jar., s. professor. Prehled deiin literatury češke. — 1. sešit 50 kr. Vyjde ve 3 sešitecli asi po 50 kr. Sešity II. a III. jsou v tisku. Vrana Fr. M., učitel. Kytice z moravskych povesti. — 50 kr. Vymazal Fr.. Nauka o rakouske ustave pro učitele. učit,elky a chovance na prupravnach učitelskych. — 30 kr. -- Nauka o vete pro žaky na strednicb školach. — 50 kr. - Gramaticke zaklady jazyka rcskeho. - 60 kr. -Č"Sky pravopis k potrebam učitelstva. — 20 kr. - Oejiny nemecke narodni literatury. K potrebam školnim. — 70 kr. --- Rukopis Zelenohorsky a Kralodvorsky s uvodem a vykladem ku potrebe školni a soukrome. — 60 kr. — — Perly češke lyriky. Seš. 50 kr., ve skvostne vazbe 80 kr. - Obrazy z dejin českych a rakouskych. Z nejlepšich domacich pramenu. V 9 sešitech ) o 30 kr. Skvostne desky k celemu dilu 50 kr. Cele dilo skvostne vazane 3 zl. 50 kr. — Kniha tato pri¬ jata byla do vlastnich knihoven J. V. cisafe Františka Josefa a J. V. korunnlho prince Rudolfa, - Miklošičovo hlaskoslovi jazyka českeho. — 30 kr. — — Nejpotrebnejši znamosti trigonometricke. — 30 kr. — — Bulharska, srbska a ruska abeceda — po 5 kr. Nakladem knihkupectvf Karla Winklera v Brne (Winkler a Wehowski) vyšly: Vymazal Fr., Bohmische Grammatik tur deutsche Mittelschulen sowie zum Selbstunterricht 1 fl. 20 kr., geb. 1 ft. 40 kr. — •— Russische Grammatik, zunachst tur den Selbst-Unterricht. — 1 zl. 40 kr. vaz. 1 zl. 60 kr. -Serbische Grammatik, mit besonderer Beriicksichtigung der in Bosnien und der Hercegovina gebrauchlichen tiirkischen Ausdrucke. Vaz. 1 zl. 60 kr. • — — Polnische Grammatik, tur den Selbstunterricht. — Vaz. 1 zl. 60 kr. Zakonna zdravotni služba v obcich na Morave (pro lekare a starosty obči). Cena 10 kr. Zakony markrabstvi moravskeho. I. Zakon obecni a domovsky 50 kr. II. Silničnl zakony a nartzenl, rad policie, zakon o prijezdnych silniclcb, navod pro cestmistry a novy predpis pro pohrabače 90 kr. III. Rad stavebni, zakladni pravidla o zavedeni soukromych tech- nikuv. rad policie požarove, stanovy společenstva podporovacl po- kladny, pfispivanl společnostl proti ohni pojišfujicicb 50 kr. — IV. Zakon o použlvani a provadeni vod i obrane proti nim, vodni knihy i se sbirkou vodnich map, forma mir v^šky vody 50 kr. Zakony markrabstvi moravskeho. 1. dll. Č. I,—V. vaz. zl. 3.80. — V. Zemske zakony školnl, obstaravani naboženskeho vvnčovani, školsky prispevek z pozustalosti, pravidla o vlastnostech školnich budov a časti jich 50 kr. — VI. Zakony kontribučenskych fondu a za¬ ložen, tykajici se davek kontribučenskych pokladnic. instrukce pro politicke iirady, o zapravovani nakladu na stavbu a opravu ka- tolickych budov kostelnlch a prebendnlch. o ubytovanI vojska, o provedeni pronajmu pripfeže 50 kr. — VII. Zakony o zvelebenl chovu a pojišfovani hoveziho dobytka, hajenl zvere, o llstkach honebnlch, o zvelebeni rybarstvi, o upotreboviini soukromych hrebcu k poušteni, podelovani koni odmenami 50 kr. — VHI. In¬ strukce tykajici se prohlidky dobytka a masa, zakladanl hfbitovu, 0 postrku, žebractvi a tulactvi. Policejnl hodina, rad čelednf 70 kr, — IX. Zakony vlstavni 50 kr. — Zakony o scelovani po- zemku; o pojišfovani dobytka a predpisy o provedeni jeho. 70 kr. Žalud B., Zpevnik pro češke Skoly stredni a mešfanske jakož i ustavy učitelske. Za doplnčk Skoly Pivodovy. I. Pisne pro jeden, dva 1 tri hlasy. — Cena 24 kr. Hlavni sklad hudebnin. Greineroyych a Musilovych pisanek a kreselnych sešitu a obchod papirem. Sklad jeneralnich map c. k. zemčp. ustavn ve Vidni. Jednotliva mapa stoji 50 kr., poštou 55 kr., na platne natažena v kapesntm formate 80 kr., poštou 85 kr. Posud vyšly: I Morava: Brno, Slavkov, Uh. Hradište a- Uher. Brod, Treblč a Krumlov, Telč, Hustopeč a Mikulov, Znoj mo, Drosendorf, (cip Mor. a Dol. Rak.), Velke Meziriči, Boskovice a Blansko, Prostejov a Vyškov, Kro- meriž a Prerov, Val. Meziriči, Brezova a Jevičko, Olomouc, Mor. Branice, Novy Jičin, Šumberk a Unčov,_ Bruntal (cip Moravy a Slezska), Lanškron -— M. Trebova (cip Čech a Mor.), Jihlava. — \l. Slezsko: Opava, Fryštat u Tešina, Tešin, Bllsko a Biela, Freivvaldau. Javornik a Vidnava, Osoblaha (Hotzenplotz), Zuck- mantel. — Mapka okoli Brna a okoli Olomouce 80 kr., nat. zl. 1'20.