Leto II.
V Celju, dne 28. marca 1907.
Št. 13.
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni Lis*" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCnje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se raCunajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" » Celju.
Neodvisni slovenski kmečki kandidatje
katerib kandidature bo z vsemi močmi podpirala narodna stranka, so doslej: t. Za volilni okraj Brežice-Sevnica-Laško
Ferdinand Roš,
kmetovalec v Hrastniku in župan trboveljski;
2.	Za volilni okraj Celje-"Vransko
Franc Roblek,
kmetovalec v Žalen;
3.	Za volilni okraj Gornjigrad-Šoštanj-Slovenjigradec-Marenberk
Vinko Ježovnik,
kmetovalec v Velenju in načelnik šoštanj-skega okrajnega odbora;
4. Za volilni okraj Maribor desni breg-Slov. Bistrica-Konjice
Viktor Glaser,
kmetovalec in lesotržee na Smolniku p. Rušah.
Kmetje! Iz Vaše srede so izbrani možje, Vaši sotrpini so, Vaše težnje in potrebe poznajo iz lastnih skušenj! Delajte vsi nato, da slovenski kmetje kakor en mož stoje za njimi! Zmaga svobodne kmečke in narodne misli nam bodi vzor!
Glavni zbor zaupnikov narodne stranke in stališče stranke volitev.
glede
Preteklo nedeljo je zboroval v Mariboru glavni zbor zaupnikov narodne stranke, da stori končni sklep o postopanju pri prihodnjih volitvah. Zastopani so bili vsi volilni okraji in se je dosegla po tri ure trajajočem posvetovanju v vseh točkah popolna edinost. Predsedoval je zboru, katerega se je udeležilo okoli 200 zaupnikov, Josip Šinko, župau v Središču.
Soglasno se je izrazilo prepričanje, da nova stranka, takozvana kmečka zveza ni ustanovljena za varovanje koristij Slovenstva in tudi ne kmečkega stanu, ampak da je kmečka zveza le prazno ime, za katerim se skrivajo maloštevilne osebe, da vzdržijo v drugi obliki svojo moč in vladarstvo nad ubogim ljudstvom. Narodna stranka vstraja odločno v najostrejšem nasprotju proti dosedajni politični komandi, naj se zavije v katero koli obleko. Narodna stranka si je v svesti, da so dosedajni štajerski voditelji bili nesreča za našo deželo, ker niso črpali pomoči za svoje delo iz naroda, ampak so istega v svoji ošabnosti prezirali. Zaupniki so izrazili soglasno svoje prepričanje, da bi bila sramota za štajerske Slovence, ako bi bili izvoljeni za poslance taki značaji, kakor sta odvetnik dr. Benkovič in finančni komisar dr. Povalej. S tema dvema bi bilo za člane narodne stranke vsako občevanje izključeno in bi bila izvolitev teh dveh kandidatov za prizadete okraje gotovo nesreča, ker sta se postavila v kričeče nasprotstvo z vsemi mislečimi ljudmi teh okrajev. Narodna stranka si je v svesti, da more preobrat v našem javnem življenju nastati le z leti in z vstrajnim delom. Zato narodna stranka pri bližnjih državnozbor-
Veličastni praznik Zveličarjevega vstajenja se bliža. Globoko v svojih dušah občutimo mogočnost tega velikega dne, ki nam obenem naznanja vstajenje narave k novemu življenju.
K novemu življenju kliče narodna stranka od svojega postanka sem slovenski narod. Kliče ga iz političnega mrtvila minolih dolgih let iz duševne onemoglosti, kliče ga, da zdrobi politično jerobstvo posameznikov in njih politično komando, kliče ga, da vstane, da začne z neupogljivo voljo sam odločevati o svoji usodi, da postane sam sebi gospod V očigled bližajočim se velikim dogodkom kličemo svojemu narodu:
vstani, narod,
in izraz Tvoje neupogljive volje naj pokaže ljudskim nasprotnikom Tvojo mlado moč. Dolga leta so ti le-ti obljubljali sijajne palače lepe bodočnosti, a obljube so ostale pene; sezidaj si končno zgradbo boljših dni sam iz svoje moči.
Dne 14. majnika pokaži, da si svobodni slovenski narod ne pusti poveljevati, ampak hoče voliti po svoji vesti in po svojem prepričanju.
Narod j vstani!
skih volitvah še ne postavi nikjer svojih kandidatov, pač pa sklene v vseh kmečkih volilnih okrajih nasprotovati z vsemi močmi nesreči naroda, to je vladoželjnim ina sebičnim komandantom takozvane kmečke zveze. Zato se soglasno sklene nikjer podpirati kandidata dosedajnih nadutih samovladarjev v štajerski politiki, ampak povsod z vsemi močmi podpirati neodvisne kmečke kandidate, za katere se ljudstvo samo odloči. Sklene se v celjsko-vranskem okraju podpirati kandidaturo posestnika Franca Robleka proti finančnemu komisarju dr. Povaleju, v okraju Laško - Brežice - Sevnica kandidaturo neodvisnega kandidata kmetov- in delavcev posestnika in župana Ferdinanda Roša nasproti odvetniku dr. Benkoviču in v okraju Gornjigrad-Šoštanj-Slovenjigradec-Marenberg-Arvež kandidata neodvisnih kmetov in obrtnikov, posestnika Vinka Je-žovnika proti deželnemu odborniku profesorju Robiču. V okraju Maribor desni breg-Slov. Bistrica-Konjice se sklene soglasno podpirati neodvisnega kmečkega kandidata Viktorja Glaserja, posestnika in lesotržca na Smolniku pri Rušah, nasproti Koroščevemu odvisnemu kandidatu županu Piškn. Nadalje se sklene tudi v okraju Maribor levi breg-Sv. Lenart-Gornja Radgona-Ljutomer podpirati kakega neodvisnega kmečkega kandidata, ki je narodni stranki pravičen, nasproti Koroščevemu odvisnemu kandidatu Roškarju. Ravnotako se prepusti vo-lilcem ptujskega in ormoškega okraja, da postavijo neodvisnega kandidata, katerega obljubi narodna stranka z vsemi močmi podpirati. Glede okraja Šmarje-Rogatec-Kozje se vzame z veseljem na znanje, da neodvisni kmetje nameravajo sklicati shod, na katerem se uprejo vsiljivcu kaplanu dr. Korošcu ter bode tudi v tem okraju stranka podpirala le neodvisnega kandidata, ki priznava program narodne stranke. V slednjih okrajih je tem nujnejše potrebno, da nastopijo neodvisni narodni kandidati, ker se je bati, da r nasprotnem slučaju nasprotniki dr. Korošca volijo rajši Nemca „Štajerčevca". Vsako pogajanje s „šta-jerčevsko" kot nemško stranko mora biti izključeno. Glede mestnega volilnega okraja Celje-Ormož se naroči izvrševalnemu odboru narodne stranke sklicati v kratkem shod volilcev, na katerem se sporazumno z vsemi strujami volilcev postavi naroden kandidat in sicer če le mogoče obrtnik ali trgovec.
V okrajih Maribor mesto in Ptuj Lipnica
se odločitev prepusti dotičnim okrajnim odborom ter se izrazi želja, naj se tudi tu postavijo slovenski kandidati. V nobenem slučaju ne smejo člani stranke podpirati v slučaju več nemških kandidatur kateregakoli nemškega kandidata proti drugemu nemškemu kandidatu. V okraju Ptuj-Lipnica mora toraj biti izključeno podpirati Malika nasproti kakemu drugemu Nemcu in ravno tako mora biti v Mariboru izključeno, da bi kak Slovenec volil nemškega kandidata slovenske duhovščine, takozvanega krščanskosocijalnega kandidata, ampak prej delavskega kandidata, če bi Slovenci svojega kandidata ne sklenili postaviti. Za slučaj ožjih volitev si narodna stranka pridrži popolno prostost in bode o tem pozneje sklepala. Nikdar pa ne sme niti v ožjih volitvah noben član narodne stranke podpirati kandidata, kateri bi poprej ne dal zagotovila, da ne bode narodni stranki sovražen, ampak se dotični kandidati store odgovorne za posledice sovraštva zoper edino narodno organizacijo na Štajerskem, narodno stranko.
To so sklepi glavnega zbora narodne stranke z dne 24. marca 1907 in ti sklepi so obvezni za glavni in izvrševalni odbor stranke, za vse okrajne odbore in za vse somišljenike sploh.
Poraz dr. Povalej a v Drami j ah.
V nedeljo. 24. t. m. je začel dr. Povalej prirejati volilne shode. Po dopoldanskem shodu v Št. Jurju je prišel popoldan k nam. Zbralo se je okoli 200 volilcev. — Že način, kako se je otvo-rilo zborovanje, je bil ponesrečen in za Dra-meljčane naravnost razžaljiv. Ne vemo, ali smatra dr. Povalej Drameljčane za tako neumne, da bi ne znali voditi zborovanja, ali ga pa izmed trojice njegovih tukajšnjih privržencev nobeden ni hotel predstaviti volilcem. Prignal je namreč sabo nekega kmeta iz Šentjurja — zvedeli smo, da se mu pravi Berbunkl — ki mu je stal vedno na strani, kakor angelj varuh. Ta Berbunkl torej stopi na oder in začne govoriti. Mislili smo že. da je on kandidat. A kmalu nam predstavi pravega kandidata dr. P., in mu podeli besedo. Pričakovali smo, da nam sedaj ta predstavi onega človeka, 'ki je njega predstavil, a opustil je to in začel govoriti svoj kandidatni govor. Govoril je na dolgo in široko, kaj vse bo on kmetom dobrega storil, a govoril je tako, da smo se vsi pošteno dolgo-
Somišljeniki! »Narodni List" naj roma od soseda do soseda!
«5«:>*i«j>tf ..,!«;;v>: ,v.-v..jafij^sfp
v "•;.'■■	■ >	:	. ■ v: i
•v ■ ■	'	■'>" ". "i 4C> •■: ■; 'r.'1!
časili. Da je to res, zato je dokaz to, da je vladala med govorom in ob konca grobna tišina. Le trikrat mu je začivkal eden izmed njegovih Strahopetni živijo; s strahom se je oziral ta navdušeni poslušalec, kaj neki to pomeni, da čivka vedno le sam. —Ko je dr. Povalej končal — omenimo še naj, da je govoril tako, kakor bi že bil poslanec — prevzame zopet oni Berbunkl besedo. Zapomnil si je nekaj Povalejevlh besed, nam te ponovil in rekel, da bomo gotovo vsi Po-valeja volili. Mislil si pa je ta junak, da razun njega in Povaleja na shodu ni nobenega, ki bi znal tudi kaj povedati. Bil je tako predrzen, da zaključi shod, ne da bi volilce vprašal, če želi kdo besede. A mož se je hudo vrezal. Med zborovalci nastane hrup in čujejo se, klici; Kdo pa si ti, ki misliš nam komandirati? Ali mi volilci d o m a č i n i nimamo besede? — Stopi na oder trgovec in posestnik J a rn o v i č, ki govori sledeče: Dragi zborovalci! Kakor vam vsem znano, volili smo do sedaj za poslance že razne može, \ kateri pa za nas kmete niso nič, ali bore malo storili. Nočem jim predbacivati, da mogoče niso imeli dobre volje, jaz le trdim, da niso ničesar dosegli. A dragi kmetje! Če vas katerega čevelj žuli. čuti to sam gotovo bolj, ko kdo drugi. Zato je pa zadnji čas vstal med kmeti klic, kmet naj voli kmeta za poslanca in ta klic se ne da več udušiti. — Danes teden je bil shod kmetovalcev v Žalcu, katerega se je udeležilo 1500 kmetov, ki so enoglasno sklenili: R oblek mora biti naš poslanec. Na Jožefovo so pa zaupniki takozvane kmečke zveze sprejeli kandidaturo dr. Povaleja. Prašam pa današnjega kandidata: 1. Kot c. kr. uradnik je prisegel vladi zvestobo. Ali se bo on kot poslanec potegnil za svoje : volilce, ali se ne bo zbal jeznih obrazov ministrov in drugih vladnih mož? 2. Kolikor vem, je dr. Pov. edini Slovenec kot višji uradnik pri finančnem uradu v Mariboru. Če postane on poslanec, zasedel bo to mesto Nemec in tako smo Slovenci prikrajšani zopet za enega uradnika, katerih po-vsodi tako težko pogrešamo. Prepričan sem, da on kot uradnik lahko več dobrega stori za slov. i narod kakor če bi bil p o s l a n e c, posebno ker j imamo kandidata kmata, ki n i odvisen od vlade.
Po kratkem govoru dr. P., ki pa nas ni! bogve kako prepričal, oglasi se za besedo kmet Blaž Jesenek in govori takole: Ljubi mi j Drameljčani! Znano vam je, posebno vam občinski i možje, da ne morem držati jezika za zobmi, kadar f se gre za blagor občine, in tako čutim tudi danes j dolžnost, spregovoriti par besed. Slišali smo od kandidata, ki se nam je ravno predstavil, prijetne besede in lepe obljube. Ali bati se je, da ? bodo te besede podobne staremu predovoru, ki pravi: kadar konjiča loviš, mu ovsa1 moliš, ko ga pa ddbiš, mu z bičem re-brice gladiš. Žalibog, da smo mi revni kmetje ta pregovor v tako obilni meri poskusili. Slišali j smo, da je dr. P. kmet. Res ima v Šentjurju kmetijo, pa on je le doktor in c. kr. uradnik v Mariboru in je od države dobro plačan; on zasluži letno nad 2.000 gl. in po takem je njemu posestvo le za zabavo in ne občuti že tako raz-jedenih in bolečih žuljev kmečkih rok. In kdor je enkrat doktor, ta ne more imeti imena kmet. To je ravno tako, kakor bi rekel, da je ta miza, kjer stojim, kočija, ko ne bo nikdar kočija. Dragi kmetje! Dobro se spominjate lanskih nadomestnih državnozborskih volitev; kandidiral je takrat tudi dr. P. in to proti dr. Korošcu. Takrat je dr. Korošec hudo napadal v Slov. Gospodarju dr. Povaleja, na kar je ta odstopil od kandidature. Prišla je druga nadomestna volitev v drž. zbor. Takrat so nam tiščali mariborski gospodje z vilami in grabljami nam nepoznanega Vovšeka. Tudi proti njemu je dr. P. kandidiral. Dobil je pri teh volitvah tudi nekaj glasov. Slov. Gospodar je tudi pri teh volitvah pisal proti dr. Pov. Vprašam vas, kako more to biti, da je bil lani Slov. Gospodar dr. P. tako nasproten, zdaj ga pa naenkrat hvali tako vzglednega katoličana? Tukaj je zelo zamotana štrena, ki jo razvozla le tisti, ki zna prav misliti. — Imamo pa mi k m e t j e za kandidata krščansko vzglednega kmeta, ki so ga danes teden na javnem shodu v Žalcu izvolili. Takrat na javnem shodu bi se lahko bil tudi današnji kandidat kmetom predstavil za kandidata, če bi imel res voljo, postati pravi poslanec. Ker pa ni imel zaupanja do kmetov, čakal je na zaupni shod v Celju, da ga gospodje pri zaprtih vratih postavijo kandidatom, čeravno je bilo veliko zaupnikov celo od kmečke zveze proti njemu. — Opisati vam hočem na kratko kandidata, ki si ga je kmetsko ljudstvo
!!■/;.": '.'KM;J' Sfiiv	;H ;.&■■■■: ■
ift e^Ji; •'
v nedeljo na v Žalcu na javnem shodu izvolilo. Bilo jih je okoli 1.500 in celo kmetje, ki so pri kmetski zvezi, so bili z a velespoštovauega krščanskega kmeta Robleka. Ta kmet je v Žalcu pri cerkvenem odboru, on je žalski cerkvi velik dobrotnik. Njegova družina se zbere vsak večer pred podobo Matere božje,' kjer noč in dan luč gori, in &oI! skupno rožni venec. Videl sem ga pa tudi sam, Jk^ko, j^ na semnju v Celju in Te-harjih snel klobnk z glave, ko je zvonilo poldne, in molil Angeijsko češčenje. Zdaj pa čujte. kaj Slov. Gospodar piše. Pravi, da je liberalec. Rečem vam, če je kmet Roblek liberalec, tako je cela Avstrija liberalna in; med nami ni; več katoliškega moža. Samoobsebi je umevno, da nas visoki gospodje sr:,takimi: lažmi le plašijo, ker se bojijo, da bi mi kmetje dobili p r a v e g a poslanca. Dolga leta so v drž. zbor hodili le visoki gospodje in kdor ni imel naslova dr., si je mislil, revni kmet j pač ne sme prestopiti praga državnega zbora. Pa motili smo-se, Ujubi kmetje; saj vidite, kaj so • ti gospodje za kmeta storili. To so dosegli, da | imamo vedno večje davke. Torej ljubi kmetje, i ne dajmo se motiti na dan volitve in v s i gla- i sujmo za krščanskega in značaj nega ; kmeta Robleka, ki bo res pravi zastopnik j kmečkega stanu! ^	1 •
Navdušenje,' kO sta govorila Jarn o vič in J e s e ne k, je bilo velikansko. Le tak v z g. 1 e d e n mož, kot je Roblek, mora biti naš poslanec. O dr. Povaleju pa so govorili po shodu ljudje, ta mož pač ni po naši volji, mi ga ne 'bomo volili, Tako je dr.-Povalej sijajno pogorel, n i h č e izmed' D r a m e 1 j č a n o v ni govoril za njega razun onega Berbunklna, ki pa niiria pri nas ničesar opraviti.-Prvi dan je bil za Povaleja res križev pot, te da je: padel že pri drugi postaji. — Od par Strani, ki niso prav nič v to poklicane, se z vsemi močmi agitira za dr. Povaleja, in sedaj, ko so: videli včerajšnji njegov poraz, še bolj. Svetu jem u jim stvari na dobro, naj tO opuste, sicer bomo govorili drugače!
Zavedni Drameljčani.
... ..i j
Glavna skupščina južnoštajer-j skega hmeljarskega društva v Žalcu dne 24. febr. 1907.
(Konec.)
, > II.
Društveni blagajnik poroča, da je imelo I duštvo v minolem letu 3359 K 81 v dohodkov in i sicer 500 K državne in deželne podpore za razstavo v Londonu, redne državne podpore 800 K, posojila v Savinski posojilnici 1100 K, vrneni stroški za poskuševalni nasad 84 K 14 v, letnina 55 udov & 2 K = 110 K in za prodani hmelj v Londonu 465 K 67 v. Stroški: primanjkljaj od minolega leta s posojilom po 500 K = 48 v, časopisi 26 K 80 v, vrneno posojilo z obrestmi 1173 K 68 v, pisarniške potrebe 276 K 12 v, poskuševalni nasad 167 K 82 v, tajniku in blagajniku kot remunera-cijo 300 K, za brzojavna poročila 40 K 69 v, za Bilgerjev grob 7 K 70 v, skupaj 3789 K 61 v. Primanjkljaj znaša torej 429 K 80 v; ta vsota bode pa se pokrila z vže obljubljeno državno in deželno podporo. Pregledovalcem računa bila sta izvoljena sr. Frači jo Oset — Vransko in sr. Martin Ocvirk —„Mala Pirešca,
jUL ""'"'"""••""•"•""""^
Provenijenčna postava za hmelj. O tej točki poroča namesto g. Josip Širce, g. Franc Piki. Razpravljanje vršilo se je v smislu poročila natisnjenega v »Narodnem listu" št 8 z dne 21. febr. 11. K besedi oglasil se je tudi č. g. župnik Korčn ter omenil, da bode pred vsem treba skrbeti za to, da stopimo gledč hmeljske kupčije na lastne noge in sicer s pomočjo deželnih in državnih podpor. Treba bi bilo, da si ustanovimo svoj lastni trg za hmelj in da si postavimo v različnih delih sveta svoje ljudi, Kateri bi naj varovali naše koristi.!	M
fPBfPraktične izkušnje o hmeljarstvu. Društveni tajnik omeni, da je hmeljarsko društvo vže napravilo ulogo na osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe v svrho izposlovanja postave za obvezno iztrebljenje divjega hmelja; razložil je tudi, zakaj je divji hmelj pravemu hmelju škodljiv in kako upliva na njega. Centralni odbor je dotično prošnjo vže rešil in omenil, da se divji hmelj popolnoma iztrebiti ne dš, in da bi dotična postava ostala le na papirju. Svetuje pa društvu, da se le s poukom in dobrim zgledom dd kaj doseči. Potovalni in ljudskošolski učitelji naj bi se tudi naprosili, da v tem oziru vplivajo na ljudstvo. Razgovor o tej točki postal je prav živahen in so se ga udeležili gg. prof. Anton Jošt — Celje, M. Jošt — Gotovlje, K. Cvikl — Žalec, Vinko Steiner — Gorica in še drugi. Z ozirom na eni strani na to, da raste divji hmeij v silnih
Vi- <" ..!> ■''!.<-■('!'.. v'" *■•.■■■":".:■■ <;■» .lis
.	.	■	: J,-job: ,,
iu : ■ ! >';. . ' :" .:; HSM;1 '-• •■>
goščavah, kjer se do njega priti ne more, da bi se s korenine vred izkopal in z ozirom na drugi strani na dejstvo, da korenine divjega, hmelja varujejo bregove tekočih vod, sklene se^ hmeljarjem priporočiti, panoge divjega hmelja porezati pred cvetom, V izvrštev tega sklepa naj se v posameznih občinah najmejo na stroške občine ali dotičnih hmeljarjev za to delo sposobni ljndje.
društveni tajnik omeni dalje, da sta bila sodnijsko zaprisežena zvedenca v hmeljskih zadevah v minoli sežiji petkrat poklicana, da sta razsodila v takšnih slučajih, kjer bmeljar ni pripeljal kupcu takšnega blaga, kakoršnega mu je prodal ter opozori navzoče na poštenost pri hmelj-ski kupčiji. Marsikateri hmeljarjev je imel tudi vsled tega škodo, ker je zahteval za; svoje blago pretirano ceno; navadno obvelja izrek: prvi kupec najboljši kupec. . . , , ; , ...... ,' ..
G. V- Jtižna!" priporoča, naj bi hmeljarsko društvo pošiljalo vsem občinam poročila o ceni hmelja; ta predlog podpira tudi g. prof. Jošt. Društveni tajnik javi, da je društvo takšno ponudbo storilo leta 1905. vsem občinam Savinske dolino, a odzvale so se temu vabilu le tri občine. V tem oziru bi pač najboljše bilo, ako bi si pozamezne občine preskrbele tržna poročila naravnost iz Žateca ali Niirnberga. Brzojavka iz Žalca v Braslovče na j>rimw stane ravno toliko, kakor brzojavka iz Zateca ali Niirnberga v Braslovče.
G. Jože Žigan svetuje, naj se hmeljišča s puhlo zemljo kolikor mogoče opustijo, za hmeljišča naj še izberejo zemljišča s težko, dobro zemljo, kajti le v takšni zraste potem blago, kakoršnega upoštevajo in radi kupujejo hmeljski trgovci. ,
K besedi se oglasi tudi g. prof. Kožuh iz Celja,, ter omeni, da so med Slovenci vsi stanovi že precej dobro zastopani, le trgovcev in tehnikov nam manjka; povdarja važnost trgovskih šol in važuost učnih potovanj v povzdigo trgovstva. Priporoča za to skrbeti, da bi si naša mladina, pridobila potrebne naobrazbe v trgovskih šolah in praktične spretnosti v trgovstvu na svetovnih tržiščih.
G. Martin Marovt povdarja vse zasluge, ktere si je hmeljarsko diuštvo za povzdigo hmeljarstva pridobilo,, zahvali se odboru za spretno in uspešno delovanje ter vabi navzoče: naj pristopijo društvu kot udi.
Pregledovalca računov javita, da sta letni račun po pregledu potrdila.
Ker se nikdo več k besedi ne oglasi, zaključi predsednik glavno skupščino ob 7 uri zvečer.
Žalec, dne 24. februarja 1907., ; ;
Anton Petriček društveni tajnik in blagajnik.
Iz političnega sveta.
V štajerskem deželnem zboru
se je v zadnjih sejah razpravljalo o deželnem proračunu za 1. 1907. Pri točki o izdatkih za kulturne (poljedelske) namene je dr. Hrašovec govoril o štajerski kmetijski družbi, ki dobiva 13.000 kron letne podpore za celo deželo, a postopa nečuveno pristransko pri snovanju podružnic v slovenskem delu Štajerske. Poslanec Roš je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev trsnice in drevesnice v Laškem trgu in se je izročil predlog deželnemu kulturnemu odseku. — Za napravo vodovoda se je dovolilo trški občini Planina 1000 kron podpore in 6000 kron brezobrestnega posojila; za enako napravo se je dovolilo občini Kapele pri Brežicah Drezobrest-nega posojila 8000 kron. — Za razširjenje bolnišnice v Radgoni se je dovolilo na-daljno posojilo 30.000 kron.
V seji minolega petka je deželni odbornik Hoffman-Wellenhof odgovoril na vprašanje posl. Roša, zakaj se je oddala služba učitelja slovenščine na meščanski šoli v Celju nesposobnemu in slabo opisanemu učitelju. Rekel je, da tfčni red za deželne meščanske šole ne zahteva za poučevanje slovenščine — učne usposobljenosti. Če deželni odbor misli, da bo za poučevanje na meščanskih šolah nazadnje tudi vsaka baraba dobra, dobro; če pa misli, da je s tem zadeva končana, se pa korenito moti. — Posl. Vošnjak je nasvetoval razne izpopolnitve v deželnem kopališču v Dobrni. — Sklenilo se je, zgraditi na deželne stroške železnico s kolodvora slovenje-bistriškega v Slovenjo Bistrico samo, ako bi stroški ne znašali nad 292.000 kron. — Minolo soboto je bila zadnja seja in se je odgodilo zasedanje dež. zbora do jeseni. — Posl. Roškar se je pritožil, ker se je neko občino v ptujskem okraju prisililo, da bi morala sprejemati nemške vloge, a priziv še danes ni rešen. — Grof Lam-berg je v imenu deželnega odbora poročal o predlogi za ustanovitev slovenske kmetijske šole za Spodnje Štajersko. Ker je država obljubila 40odstotni prispevek, se dovoli deželnemu odboru v ta namen 100.000 K
kredita, da kopi od posestnika Pisanca v Št Jurju ob jnž. žel, posestvo za 50.000 kron, da se »gradi poslopje in se poskrbe vse potrebščine. — Nato se je sprejela sprememba nekaterih točk občinskega reda. : Predlog političnega odseka, naj se odkloni volilna dolžnost, se sprejme. -1- Nato se dovoli .10.000 kron za pomaknitev nekaterih šol iz III. v II. plačilni razred. Gotovo je, da bo imel od tega zvečine korist zopet nemški del Štajerske. — Za regulacijo Hudinje pri Celju se dovoli 29.040 kron. Na predlog posl. dr. Ploja se dovoli 4 posestnikom v bizeljski občini, katerim so plazovi napravili ogromno škodo, podpore 20.000 kron.
Volilna dolžnost na Štajerskem
se ne uvede. Nekateri poslanci so v štajerskem deželnem zboru predlagali, naj bi se uvedla za Štajersko volilna dolžnost, kakor se je to zgodilo na Moravskem in ponekod drugje. Politični odsek pa je v svoji seji to s 6 proti 4 glasovom odklonil. Za volilno dolžnost so glasovali v odseku poslanci dr. Ploj, Rokitanski, Schoiswohl in Hagen-hofer, proti njej pa poslanci dr. Schacherl, Sutter, Sturgkh, Reitter in Kokoschinegg. Tako torej na Štajerskem ne bomo imeli postave, da bi moral iti vsakdo volit in bi sicer moral plačati kazen.
Kmečki punt na Rumunskem
se širi od dne do dne in prehaja že v oblike zločinstva. Požigi, umori, rop in onečaščenje žen in deklet je na dnevnem redu. Jasno je, da izrabljajo kmečko vstajo, ki ni nastala iz slabih namenov, razni škodljivci, roparji in tatovi v svoje sebične namene. — Mesto Jassy je zasedlo 10.000 vojakov, okrog mesta pa tabori 46.000 kmetov. — Vojaštvo je že skoro povsod mobilizirano. Ponekod se punta tudi vojaštvo. — Ministrstvo je odstopilo in je kralj poveril sestavo novega ministrstva vodji liberalne stranke Sturdzi.
—	Poveljnik rumunskega vojaštva je izdal na armado oklic, v katerem pozivlje na obrambo domovine in daje navodila pešcem in konjenikom. Z avstrijske meje se opazujejo na Rumunskem dan in noč goreča sela, ki jih zažigajo puntarji. Zažigajo zvečine posestva takozvanih bojarjev, to so nekako graščaki na Rumunskem. Glavno mesto Rumunske, Bukarešta, je v nevarnosti. — V državni zbornici je prišlo do burnih prizorov.
—	Kralj je izdal slovesni oklic na narod, v katerem obljublja različne spremembe v prid kmečkemu prebivalstvu.
V srbski skupščini
se je živahno razpravljalo vprašanje o odnošajih Srbije do Avstrije. Nekateri poslanci so strastno napadali vlado zavoljo njene politike, zakaj že ni sklenjena pogodba z Avstrijo. Finančni minister je izjavil, da je vsaka pogodba z Avstrijo brezpomembna, dokler ne dovoli Avstrija uvoza živine iz Srbije.
Na Bolgarskem.
Sporočili smo, da je bil nedavno umorjen ministrski predsednik Bolgarske, Petkov; njegov morilec je že priznal, da je storil čin iz političnih nagibov, da oprosti deželo trinoga, ki je tiščal vsak svobodni dih naroda k tlom. Dognalo se je, da je na Bolgarskem bila zasnovana cela zarota proti dosedajni vladi, katere nesrečna notrajna in zunajna politika je državi tako neizmerno škodovala. Med ljudstvom je takozvana opozicija, t. j. oporbena stranka, ki je hotela novo narodno življenje na Bolgarskem, močno se ukoreninila — in splošno se sodi, da je ministrski predsednik Gudev, kateri je po Petkov u prevzel vodstvo vladnih poslov, le prehod k novemu ministrstvu iz stranke opozicije. Ta pa je naravnost v nasprotju z dozdajno vlado velika nasprotnica Turčije, in tako se zna zgoditi, kar že prerokujejo veliki svetovni listi, da stopi vprašanje macedon-ske vstaje zopet v ospredje, da sploh stopi v ospredje parola: boj tlačenih balkanskih Slovanov proti Turčiji, in zna se v doglednem času zgoditi, da zažvenketa bojno orožje med Bolgarsko in Turčijo. — Če pride opozicija na Bolgarskem na površje, bo slovanska politika na Balkanu dobila krepke korenine in se bo obenem ustvaril močen jez proti prodiranju Germanov na izhod. In v tem znamenju pozdravljamo prihajajočo novo dobo na Bolgarskem!
Vojska v Srednji Ameriki.
Med državami Salvador in Honduras na eni in Nikuragua na drugi strani se je vnela vojska. Že več tednov trajajo večje in manjše praske, pred kakim tednom pa je tri dni trajala ena najbolj krvavih bitk, kar jih poznajo v Srednji Ameriki, in nikuraguaške čete so popol-
noma premagale vojsko beb odrugih držav. Na
obeh straneh je bilo okoli 1100 mrtvih in ranjenih.
LISTEK.
7; Ob vrnitvi. (
: : j	, Spisal J. G. Dobletinski.	, .
V morja meglenega sivini samotno jadro lesketa . . . Kaj je ostavilo v očini ? Kaj išfe daleč od brega?
'K .	■ ■ t'	M. J. Lermontov.
. . I.
Dolgo že nisem hil v predragi domovini, v rojstni vasi. Danes pa se vračam; tvoj verni sin, oj tiha in ponižna vasica. — Pravim: tiha in ponižna, in vendar si vsa praznična^ ko se skrivaš za duhtečim gajem; skromna kakor vijolica gledaš tja v blagoslovljena žitna polja, v rožnate livade, v zlato domačo grudo ter si vsa radostna, smehljajoča in lepa. — Sprejmi naj prvo iskren pozdrav tvojega udanega sina, potem pa mi pripoveduj o sreči ter o radostnih in veselih dneh, ki so te obiskali v tem dolgem času moje odsotnosti. Toda ne zamolči mi tudi tožbe o nesreči in zlu, ki te je zadelo. Naštej mi, koliko je bilo solz, katere si prelila v tem času po tyojih sinovih m hčerah, ker so te ostavili, preselivši se na groblje, tja k beli cerkvici na griču. Kar nič mi ne zamolči o žalosti, da se tudi jaz posolzim za onimi, ki so bili mojemu srcu blizu. Žalost in nesreča mi nista tuji.
Ko sem odhajal v tujino, dali so mi na pot talisman, katerega sem čuval kot največjo dragocenost. Ob slovesu so mi povedali zaupno, skoraj nekako skrivnostno, kako moč ima talisman v sebi, in da se imenuje rodoljubje„ ljubezen domovinska. Skrbno naj ga hranim in čuvam, ko bodem daleč v svetu. V sredi opojnih varljivosti in zmot naj nikdar ne pozabim, kaj sem dolžan svojemu rodnemu kraju. Ako mi bo življenje tam zunaj le težka borba, naj se vedno spominjam na dragi dom, svojce, prijatelje in znance. In res! Gotovo bi sicer podlegel težkočam življenja, za-blodil na stranpota in se pogubil, da nisem hranil v svojih prsih dragocen talisman. Ako sem padal pod udarci krute usode,, sem tudi vstajal. Hrepenenje po rodni Vasi je faftb močnejše ko težkoče življenja. Zavest in ponos domovinski nista pripustila madeža čez mene, ki bi bil obenem madež tudi mojim ...
II.
Oj zob časa, kako trdo je tvoje jeklo! — Koliko si dolbel in tri, da si toliko opustošil in razdejal! Kakšna izpremenba med nekdaj in sedaj! Ob prvem pogledu nisem opazil tolike izpremenbe, kakoršna je v resnici. Celo drobne vaške hišice so zlezle nekam v tla, se znižale in povesile slemena. Največjo izpremembo je opaziti na starem, odkar pomnim sivem in ponosnem gradu Vrbovcu, nedaleč od vasi. Zdi se mi, da vidoma leze skupaj, se znižuje, manjša in krči in trhli kakor starka, hodeča ob palici, sključena od leta do leta bolj in bolj. Na okroglih stolpih se mu množe, širijo in debelijo usodne razpoke, ozna-njevalke trhlosti in razpada. — Hej starec sivi, morda sva živela najdalje!?
Kolo časa, kako nevzdržan je tvoj tek in kako nepreklicni so tvoji termini! — Ah, za koliko si pomnožil grobove na groblju tam pri beli cerkvici na griču, v katerih spe moji stari prijatelji in znanci! — Kam se vam je tako mudilo, predragi moji, da niste počakali moje vrnitve? — Ste-li vsaj priluanili prostor za mojo gomilo? — Kdo pa naj izdolbe grob meni, ako ne bo niti prijatelja in ne znanca, kateri bi takrat, ko bi uravnal stene tihi jami, vsaj zdihnil: „Ker nisi našel miru in sreče v življenju, naj ti bo vsaj jamica sladka! — Do sem so te spremljale trpke prevare, toda zloba sveta ima svoj sled le do sem in ne dalje. Zato počivaj v miru, ubogi trpin! — Žemljica domača, bodi mu lahka!''
In pri slednjem udarcu prijateljeve motike bi takrat švignil jek od pokopališčnega obzidja ter prinesel do hladne jame sladko besedico: Mir . . .
III.
Šel sem na groblje tja k beli cerkvici na griču in se razjokal, potem pa sedel na star, prevrnjen nagrobni kamen ter se zamislil v proš-lost. — Noč je že pričela razgrinjati prve, komaj vidne večerne sence, ko sem se vračal v vas. Prišedši do sredine polja, kjer se svetlika Vovkova
kapelica, se je naenkrat odluščila od nje temna
majhna postava ter parkrat nemo zamahnila z roko. Stopil sem h kapeli, kjer je stala, oprta na leseno ograjo, stara vdova Zdešarca. Ko si je z levico otria nagubani obraz, me je objela.
„No glej ga no. kaj si vendar prišel? — Takoj sem te spoznala! — Kako je pač to, da si prišel domov? — Mnogokrat sem mislila na tebe in zdelo se mi je. da te ne bodem videla nikdar več, ker te ni bilo tako dolgo. Mislila Sem, da si že popolnoma pozabil na dom. — A zakaj si tako bled V* •
„„Mati! prišel sem domu, da tu umrjem. Doma mi bo umreti tako sladko! Umrl bi rad, tako rad! — O ko bi vedeli, mati. kako je meni!"''
„Ne govori tako, otroče moj! Saj si še le začel živeti, pa bi že umrl, kakor moj France!
Samo dve leti je bil starejši od tebe moj France in ne več — in ni ga več! — Kolikokrat sem te pestovala, ko je še živela tvoja blaga mama! — Tvoje mame nisi nikdar poznal, je-li? — Po njeni smrti sem te pestovala še večkrat! Ko si shodil, si prišel skoraj vsaki dan k meni in vselej sem ti dala sladkega mleka ali pa mednih hrnšek. Res! — Saj sem te imela tako rada! ... Toda kaj ti je za božjo voljo, da si tak? — Tako si prepadel in bled! Kako si se spremenil! — Pa saj veš: tndi pri nas se je zelo spremenilo! Tako grozna nesreča, kaj misliš! — O sveta kokarska Marija, daj mu sveta nebesa; saj ni bil slab in hudoben človek, moj France!"
„„Da. slišal sem o tej grozni nesreči, toda povejte mati, kako se je to zgodilo in kako je umrl France?""
„A kako je umrl ? — Kaj jaz vem, kako je umrl? O sveta kokarska Mati božja! Predlansko zimo je bilo. Takrat je bil tisti veliki sneg in hud mraz. Zgodaj zjutraj je začel brusiti sekiro, jaz pa sem mu šla kuhat mleko za zajutrek. Nato je šel z drugimi v goro. Na Tratici, — tam nekje za Črnim grabnom — saj veš — so takrat sekali drevje. Moj sin je obdeloval neko deblo, nekoliko bolj v strmcu so pa trije drugi pod-sekavali veliko bukev. Nakrat se je podsekano drevo pričelo nagibati in padati. Tedaj so ga hoteli opozoriti in so začeli vpiti: „France beži, beži!" — toda ubožec v hipni zmedenosti ni vedel, kaj mu pravzaprav preti in kam bi naj bežal in ušel. Nevede se je zatekel proti njim. Takrat se je še le zavedel in se obrnil v nasprotno stran. — Utekel ni! Drevo ga je dohitelo in ubilo. Tistega dne popoldne so ga prinesli domov, vsega krvavega, s polomljenimi udi, še toplega, a mrtvega! — Ah! — On je bil edini moj človek na svetu, druzega nisem imela. Bog mi je vzel še tega, in sedaj sem sama, čisto sama!" . .
Padle so, žal navsegdar, rožice moje pomladnje; smel jih življenja vihar, «trle jih vihre so hladne . . .
V. A. Mazurkevič.
IV.
Še je govorila starka o svojem sinu ter si brisala solze z rujavega lica, v katero je začrtala tuga globoke brazde skrbi in britkosti. V tem je legel na polje mrak in nastopila je tiha, zvezdnata noč. Hladen vetrič je dihnil sem od Črete. Globok vzdih, spremljan od tihega, pritajenega ihtenja, se je izvil iz starkinih prs. Tedaj se je tam daleč nekje za Svetokrižko planino utrnila zvezda in švignila skozi ozračje v temno noč ter pustila za seboj bledo svetlobo. Ta hip sva utihnila oba in se spogledala. — Toda to ni bila moja in ne starkina zvezda, ki se je utrnila z nebesnega svoda. Najini zvezdi sta se utrnili že davno, davno poprej in padli v tmino. Od takrat pa je najino obzorje le bleda in hladna mesečina, ker ni na njem zvezde-kraljice . . .
Iskal sem primernih besed, ki bi jih mogel spregovoriti starki v tolažilo, toda zaman. Nekaj neizmerno težkega mi je leglo na prsi in molčala sva dolgo časa. Naposled sem spregovoril: „Kaj boste sedaj storili z domačijo, ko nimate nika-koršnih svojcev?"
„„Kaj bi storila z domačijo, ne vem. Sprva sem mislila tako: Naskrivaj zažgem hišo na več krajih in zatrosim ogenj po celem poslopju; na to se zaklenem v sobo in ležem v posteljo ter pustim ognju, da napravi svoje . . . Tako bi se rešila vseh muk najpoprej in najzanesljivejše. — Že sem hotela storiti najhujše zlo sama sebi, ko se je nenadno oglasilo v meni nekaj groznega. Začutila sem edino besedico: Bog! in ta klic je bil tako močen, da me je pretresel vso in od
tistega trenutka ne mislim več na zločin, katerega bi bila storila sama nad seboj. Začela sem trez-nejše razmišljati o svoji bedi in prejšnjih misli me je bilo strah, zelo strah. Ko sem enkrat pozneje neki sosedi povedala, da nameravam domačijo prodati, so se začeli oglašati knpovalci. Pa prvemu najboljšemu ne prodam, ker se težko ločim od ljubega doma. „Kot" si zgovorim. seveda, „dosmrtni kot" za stanovanje. Ob moji smrti se bo gotovo našla dobra soseda, katera mi bode zatisnila osteklenele oči. Kar ne bom porabila v življenju, bom pa sporočila za maše za sinov dušni mir in moj. Vera je nam najtrdnejša zaslomba v nesreči. Ko nas zadene najhujše zlo in mislimo, da ne bomo preživeli izgube najmi-Iejšega bitja, nam je vera zavetišče, v katerega se zatečemo in srcu odleže. — Bog nam podeli pozabljenje!""
„Mati, jaz pa ne verujem v ničesar več. Svet mi je vzel vso vero. Ne verujem v ničesar več, ker ne morem verjeti."
,.,,0 nikar, dragi moj! ti živiš v blodnji in hodiš po svetu s praznim srcem, ker nimaš vere. — Pa kaj ti je vzelo vso vero?"" je vprašala starka, ko je pritegnila volneno ruto tesneje okoli glave. — Kako pa je prišlo to, da si zgubil vero? je ponovila.
„Tega ne pripovedujem rad, ker je moja povest predolga in prežalostna" sem dejal, a starka je silila, naj ji povem ter pričela ugibati toinono, pa sem se udal in ji naslikal solnčnega dneva tihi večer: Zgodilo se je. da sem ležal težko bolan. V začetku moje bolezni so me obiskovali prijatelji in znanci prav pogosto. Pozneje so prihajali redkejše, in konečno je prihajal le še eden gledat bolnika, ležečega v neprestani letar-giji, ker mu je svet otroval življenje ... Ko je prihajal le še edini prijatelj, je prišla nekega popoldne nenadoma tudi ona . . . Sedla je na rob moje postelje, me vsa vzhičena poljubovala, pa zdihovala vsa trepetajoča in drobne solze so mi padale raz njenih rudečih lic na gole prsi. In venomer mi je govorila: Ti si moj, zlati moj, samo moj in jaz sem edino le tvoja in bodem ostala vedno tvoja! Nobena sila me ne more odtujiti tvojemu srcu. Veruj mi to, veruj! Ti si življenje mojega življenja ... Ko ozdraviš, bode zasijalo solnce v najine sedaj temne dni in imela bodeva nepregledno vrsto najlepših in srečnih dni ..." Potem je vzela iz žepa svojega krila drobno svetinjico, visečo na plavi vrvci ter mi jo privezala krog vratu. — Glejte mati, takrat sem imel v srcu kakor ogenj živo vero, ko pa je odšla ona v svet, se mi je izneverila in zablodila tako, da se najini poti ne bodeta ne zbližali in ne križali nikdar več in v nobenem kraju, tedaj sem si odvezal plavo vrvco, na kateri sem nosil drobno svetinjico in jo odložil, ker sem izgubil vso vero ..."
Dopisi.
Iz Žalca. Vedeli smo, da bodo naši nasprotniki napeli vse svoje sile v obilnem boju, Prepričani smo bili, da bodo resnico in pravičnost črtali iz svojih katoliških načel, vendar tako nizkotnih sredstev nismo pričakovali. Zadnji članek ,,Slovenčev" o kandidatu, ki ga je postavila ljudska volja, o g. Robleku, je višek umazanosti.
Tako hočejo gospodje iz župnišča uplivati na kandidate in volilce. Težko preboljene rane hočejo osvežiti, rodbino in domače življenje izrabljajo na najgnusnejši način.
To so skrajna sredstva, ki se jih poslužuje sovražnik v veliki sili — če njegov čut pravičnosti in dostojnosti ni že popolnoma ubit. Skrajno ogorčenje mora prevladati vsakogar.
Takega katoličanstva ni učil Kristus. In za tem tičijo duhovniki, čuvaji in oznanjevalci vere, ljubezni!
Studi se nam pred tako podlostjo! Ljudstvo bo pa tudi vedelo obračunati z vami. Pride dan sodbe in nam se ga ni bati.
Kapele pri Brežicah. Dne 10. marca se je vršil pri nas občni zbor kmečke posojilnice, katera je imela v teku enoletnega poslovanja 73.000 K denarnega prometa. Pričakovati je, da osnujemo v naši dolini, morda že v kratkem času, še kako drugo društvo gospodarskega značaja. — Posvetovali smo se tudi o nabavi parne mlatil-niče za brežiški okraj, kar bi bilo za naše poljedelce velikega pomena. Dobro bi bilo, da stopijo v svrho izvršitve te nakane skupaj gospodje, kateri imajo za blagor našega kmetskega stanu odprto srce in denarnico, kajti to bi bil dobro na-
ložen kapital; paziti nam je samo, da nas ne prehiti kaka druga duša.
Ker imamo pri nas dobro obiskane živinske sejme, posvetovalo se je vsled tega, na kak način bi bilo možno postaviti blizu sejmišča mostno tehtnico. Ako bodo naši občinski očetje vneti za omenjeno podjetje, izpeljala se bode stvar brez vsakih drugih ovir.
Da je bil shod dobro obiskan, ter da se je podal vSakteri obiskovalec z zadovoljstvom na svoj dom, o tem ni treba veliko govoriti, kajti pri nas se udeležujejo ljudje prav radi takih shodov. V kratkem priredimo zopet sličen shod v kapelski, oziroma v eni dobovskih občin. Pričakujemo, da se kmetovalci udeležite v velikem številu vsakega, na gospodarski podlagi sklicanega shoda. Tedaj na svidenje!	Kapelčan.
Iz Dobove pri Brežicah. Naše bralno društvo se je začelo dobro razvijati. Uprizorilo je igro „Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava", katera se je tako lepo izvršila, da so bili z uspehom igre vsi zadovoljni, igralci in gledalci. Kar nas je posebno veselilo, je bilo tudi to, da je prišlo k predstavi tudi toliko odličnih gostov iz okolice kakor iz Bizeljskega, iz Brežic in iz Hrvatskega. Kljub temu se je pa pri igri popolnoma pogrešalo vrlih dobovskih deklet, čemur so se vsi tujci jako čudili. Lahko si mislimo, kaj je temu vzrok. Kakor povsod, tako tudi v Dobovi nismo brez takih, ki ne morejo trpeti, če se priprosto ljudstvo še za kaj drugega briga, kakor za vile in motiko, češ, kaj je kmetu treba izobrazbe. Ti hujskajo tudi proti našemu bralnemu društvu in mu na vsak način prerokujejo pogin. Toda, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Naše bralno društvo je zopet napravilo korak naprej in tako hoče iti stopinjo za stopinjo na svoji začrtani poti dalje in delati v blagor ljudstva. Ljudstvu se bodo pa sčasoma tudi oči odprle, da bo samo spoznalo, kdo so njegovi prijatelji. — Pri tej priliki še nekaj. V neki letošnji številki „Slov. gospodarja" čitarno med novicami „Od Sotle" sledeče vprašanje dobovskega dopisnika: „Ali ni dobovsko bralno društvo ustanovljeno za poštene dobovske može?" Na to mi takole odgovorimo: Naše bralno društvo ni ustanovljeno le za poštene dobovske može. ampak tudi za vse one dobovske fante, ki imajo za dobro stvar dobro voljo.
Iz Spodnjega Dravskega polja. Če se gre po okrajni cesti od Moškanjc do Borovec, se vidi na desni strani ob robu ceste nasad sadnega drevja. V tem nasadu se vidi velika skrb ptujskega okrajnega zastopa za koristi okraja. Od 280 tam nasajenih dreves so jih letos 224 zajci objedli. Najmanj dve tretjini se jih bode gotovo posušilo, ker so oglodana čez pol metra visoko in okoli in okoli debla. Z mirno vestjo se lahko trdi, da je v vsem največ komaj kakih 20 dreves nepoškodovanih, ker jih je veliko, ki so bila lani oglodana. Človeku, ki to gleda, se milo stori, videčemu toliko drevja pokončanega in marsikateri si misli, koliko bi se lahko koristilo okraju, če bi se ta drevesa, namesto da so se tukaj zasadila in prepustila zajcem, raje razdelila med ubožne prebivalce, ki bi jih gotovo z veseljem oskrbovali in branili pred zajci.
Kmetje slovenski, tukaj vidite Ornigovo gospodarstvo; po eni strani zviša doklade, da napravi take nasade, po drugi pa pušča, da se ti nasadi tako pokončujejo. Gospodje rkmetijski prijatelji" okoli „Štajerca", kaj pa vi porečete k temu gospodarstvu? Kaj ne, tako se mora kmetu pomagati ?!
Ker bodo letos volitve v okrajni zastop, je sveta dolžnost vseh Slovencev, posebno veleposestnikov, da napnejo vse moči, da nam ne bodo gospodovali v okraju taki ljudje, ampak pošteni slovenski kmetje, ker le ti imajo srce za naš napredek in naše potrebe.
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 7. sušca t. 1. se je vršil pri Sv. Lenartu v Slov. gor. nek shod. Iz ust vrlega navzočega kmeta smo slišali sledeče: „Na predvečer dobim skrivno vabilo na ta shod. Mislil sem si: ,Zopet nekaj tajnega: torej grem.' Prihodnje jutro zbralo se nas je več in šli smo, kolikor je bilo mogoče, po skrivnih potih v odmenjeni prostor. Radovedno smo pričakovali vsi, kaj bode prišlo. Pa, ko nastopi Ivan Bosina, kaplan od Sv. Jurja v Slov. gor. kot govornik, zamržili so se precej vsi obrazi navzočih, samo nekaj tercijanov je napenjalo ušesa. Po dokončanem shodu pa smo zapustili zbirališče zopet po skrivnih potih, ker smo se sramovali nad to udeležbo. Domov grede smo pokimovali z glavami, češ: ,Kam pridemo, če nas bodo vodili takšni kaplani, ki nimajo niti malo pojma o kmetijstvu'.
lfučjavas. »Slovenskemu Gospodarja" in njegovemu dopisniku v odgovor.
Imenovani list je prinesel dne 14. sušca t. 1. dopis iz Vučje vasi. v katerem si je prav po svoji maniri privoščil mojo osebo ter me pošteno „raz-trgal" pred javnostjo. Ker pa je v dotičnem dopisu nagromadena večinoma sama neresnica, ozir. laž, zato je potrebno, da izve javnost resnico v naslednjem popravku ter se prepriča po lastni razsodnosti o resnicoljubnosti „ Gospodarjevih" dopisnikov.
Dopisnik mi očita, da kažem čudne barve; izjavljam s tem prea javnostjo, da sem bil in bom vedno ene barve; kdor me pozna, lahko potrdi, da je to istina. In to barvo smatram za pravo.
Klerikalec po nazorih in pojmih dopisnika pač nisem bil nikoli in tudi ne bom! Tudi nisem hodil po župniščih, proseč kake milosti. Bil sem le o priliki kompetovanja s soprogo slučajno pri nekem odličnem duhovniku-sorodniku, ki ga čislam iu spoštujem, na obisku, toda bila sva povabljena gosta, dočim nekdo drug takrat menda ni bil povabljen, dasi hoče sedaj naš takratni razgovor zlorabljati v javnosti! . . .
Nisem se samo takrat izdajal za prijatelja duhovništva, marveč sem še sedaj in bom tudi v bodoče prijatelj pametnim in treznim duhovnikom: onim pa, ki smatrajo politiko in strastno gonjo zoper šolo, učiteljstvo in prosveto za svojo stanovsko nalogo ter se v dosego svojih namenov poslužujejo celo verskih naukov, žal, po svojih stanovskih načelih ne morem biti prijatelj.
Križevskim mladeničem nisem nikoli očital, zakaj imajo za predsednika bralnega društva gda. župnika Weixla. ker nisem bil ž njimi nikjer skupaj. Pogovarjal pa sem se v istini o tej zadevi z nekim odbornikom, ki je takrat sam „ vlekel" proti g. predsedniku, mene pa pozneje ,.ovadil". Sploh pa mi je vseeno, kdorkoli je predsednik bralnega društva v Križevcih!
Na kakem shodu bralnega društva v Križevcih nisem nikoli govoril javno za liberalne liste, marveč sem naredil o priliki veselice čast. gospodu govorniku le nekaj prepotrebnih opazk, ko se je bil namreč jako solistično in po ovinkih zagnal v šole in učitelje, češ. da »o razširjevalci brezverstva itd.
Najbolj sem se dopisniku menda zameril s tem, da sem gospodu govorniku, ko je občinstvu priporočal izključno „Slov. Gosp." in „Slovenca". pripomnil: „Saj so drugi listi tudi dobri!" Ali na podlagi tega se mi vendar ne more dokazati, da sem govoril za liberalne liste, možno je, da sem s to opazko mislil celo „Domoljuba".
Naravnost laž pa je, če mi dopisnik očita: ,.. . . da po učencih razpošilja „Narodni List", to je javna tajnost!" Jaz pa pravim: Očitati mi to, je javna nevramnost! Po otrocih še nisem razposlal niti ene številke »Narodnega Lista", dasi bi ga na prošnjo staršev smel! Sploh pa dobivam samo en iztis tega časopisa, ki ga potrebujem zase! Dopisnik naj mi ne diktira, kaj naj storim, oziroma opuščam, ker štejem že nad 30 let!
Hujskal in rnval med udi bralnega društva v Križevcih nisem nikoli, temveč sem nameraval pristopiti kot ud. Sedaj bom si stvar seveda premislil, osobito, ker bomo ustanovili v Vučji vasi v kratkem lastno bralno društvo, čim so le potrjena že davno vposlana pravila.
Največja nesramnost pa je. da se resnicoljubni (!) dopisnik skriva za Vučence (naše va-ščane), kakor da bi bili oni spisali in vposlali napad. To se pravi napadati iz zasede, in tako dela oni, ki piše namenoma laž, a se boji in sramuje sprejeti jo za svojega otroka! — Tako daleč še se Vučenci vendar niso skregali s svojo zdravo pametjo, da bi svojega nadučitelja sramotili pred javnostjo ter pri tem hoteli smešiti tudi sebel Ne! Vučenci so z menoj popolnoma zadovoljni, če pa bi jim kdaj ne bilo kaj prav, povedali mi bodo v brk. Kaj se ima dopisnik sploh mešati v naše zadeve, ker niti ne stanuje v naši župniji? Kdo mu je dal pravico, da hodi sem delat zgage in razprtije? — Naj pometa raje pred svojim pragom, ostaje doma ter v večjo zadovoljnost občinstva izpolnuje svoje stanovske dolžnosti! A tega ne vidi, dasi ima štiri oči . . .
Nadalje izpovem pred javnostjo, da sem čisto srečen med zidovjem naše nove šole, osobito med šolsko mladino in pri lastni obitelji ter ne čutim bogve kake potrebe, da bi iskal družbe v vrstah svojih mrzečih me nesomišljenikov. — Podlo v polnem pomenu besede pa je očitanje, da bi hotel kričati z nekaterimi našimi „šnopsarji", ker jih je tu presneto malo, a še med tiste ne zahajam. To je torej obrekovanje, kar se mora pribiti v
javnosti! Zmožni so take častikraje samo ljudje dopisnikovega kalibra.
Ker me tudi izpodbuja, uaj delam za narod, moram dopisniku odgovoriti, da sem za narod storil gotovo že več nego on, ki se znabiti marsičesa nepotrebnega loteva. Za moje delo nima niti potrebnih zmožnosti! Tudi sedaj ne držim rok križem, in prišel bode dan. ko se dopisnik o tem prepriča.
Vztrajno, resno in pošteno hočem delovati ves čas svojega življenja tudi izven šole za izobrazbo, prosveto in blaginjo naroda, ne oziraje se ne na levo. ne na desno! To je moja deviza!
Fran Cvetko, nadučitelj.
(Opomba uredništva: Dobili smo od več Vučencev dopise, v katerih se možje zgražajo nad tako podlo pisarijo ..Slov. Gosp." in izrekajo svojemu priljubljenemu nadučitelju popolno zaupanje.)
Štajerske novice.
„Slovenski Gospodar", št. 13. z dne 26. t. m., bruha ogenj in žveplo na narodno stranko in na neodvisne kmečke kandidate, v prvi vrsti na g. Robleka. Nas pusti to mirne. Svojo začrtano pot gremo naprej, pot poštenosti in odkritosti. ,.Slov. Gospodar"' la^e o g. Robleku na najpod-lejši način in mu podtika besede, ki jih on nikdar govoril ni. „Slov. Gosp." laže. da so Rob-lekovi pristaši v Celju „pljuvali kmetom v obraz'1. ,.Slov. Gosp." laže, ko trdi, da je na shodu v Trbovljah ,,velikanska večina" navdušeno pozdravljala kandidata dr. Benkoviča in da je ta sploh govoril. „Slov. Gosp." laže, da se je na zaupnem shodu narodne stranke v Mariboru „priporočalo voliti rajši socijaldemokrata nego slovenskega kmečkega kandidata". Mi končamo samo z besedami ,,Slov. Gospodarja", ki jih je on zapisal na našo adreso! „In ti hinavci, laž-niki in ljudski sleparji se še drznejo govoriti in pisati o poštenosti! Kdor ima še količkaj čuta dostojnosti. se mora s studom obrniti od te hinavske in lažnive sodrge. Le tako naprej, pa se bodo tudi slepcem odprle oči."
Kandidatje kmečke zveze so konečno vsi imenovani. Med vsemi sedmimi sta dva kmeta: Pišek in Roškar, ostali so: profesor Robič, dvorni svetni k dr. Ploj, odvetnik dr. Benkovič, duhovnik dr. Korošec in finančni uradnik dr. Povalej. Sami odlični — kmetje!
Sedmi kandidat kmečke zveze. Zaupniki kmečke zveze iz ptujskega in ormoškega okraja so minoli ponedeljek v Ptuju postavili kandidatom za ta volilni okraj dvornega svetnika g. Miroslav a P 1 o j a. Ali se je mož zapisal s kostmi in kožo kmečki zvezi in kakšno stališče namerava zavzemati nasproti narodni stranki, to nam je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Na kakšno stališče se bodo postavili naši somišljeniki nasproti dr. Ploju, o tem bo odločil shod volilcev iz imenovanih okrajev.
Kmečka zveza pljuje v svojo skledo. Na zaupnem shodu kmečke zveze v Celju je razvijal g. predsednik svoj program in je nekaj govoril o živinoreji in sejmskih mešetarjih, pozabil je pa na Savinčane in Vrančane, kterih glavni pridelek je sedaj hmelj. Vsled tega so nastopili iz Savinske doline govorniki, in so povedali približno sledeče: ,.Nam je pač najbolj potreba poslanca, ki je ob enem tudi hmeljar, ki pa druge panoge kmetijstva tudi razume, ktere tičejo posestnike nehme-ljarje, kajti pri nas se hmeljoreja poleg prugih kmetijskih panog goji. In ker smo našli moža poštenega, značajnega, čislanega, versko katoliškega prepričanja, hmeljarja-kmeta, se mi Savinčani pač ne moremo za drugega zavzemati kakor za gosp. Franca Robleka. In za tega so pristaši kmečke zveze že v Žalcu glasovali." Temu je sledilo živahno pritrjevanje. — Kaj pa na zaupnem shodu v Celju?	Kmet in Savinske doline.
Še s shoda kmečke zveze v Celju. (Kmečka zveza kmetski neprijatelj.) Na zaupnem shodu kmečke zveze je povdarjal celjski vikar Gorišek, da ni da bi moral kmet kmeta voliti, zato ker izmed kmetov ni nobeden sposoben za poslanca, češ da postav ne razume, ker v državni zbor pridejo sami učeni gospodje, kteri postave razumejo in da samo taki lahko kmeta zastopajo. Vprašamo torej g. vikarja, ali ima res kmečka zveza take neumneže, kteri se sami več ne spoznajo, kaj je njihovemu stanu potreba? Mi Savinčani in neodvisni kmetje pa imamo take ljudi v svoji sredi in vidimo, da nas je g. vikar očitno zasramoval. Kako znajo ti gospodje kmeta za
norca imeti, se vidi iz tega, da kmete pri kmečki zvezi farbajo, da le potom kakega doktorja, ki je
prisegel na program kmečke zveze, je mogoče kmeta osrečiti. In takim besedam so pristaši kmečke zveze ploskali, ne vedoč, da sami sebe zasramujejo. Žalostno, a resnica!
Kmet iz Savinske doline.
Dr. Povalej, zapriseženi kandidat „kmečke zveze". Dne 3. t. m. po zaupnem shodu osrednjega volilnega odbora je sedel v večji družbi v restavraciji Narodnega doma v Mariboru tudi dr. Povalej, ki sicer — mimogrede omenjeno — ni nikdar zahajal v Nar. dom, razun ako ga je k temu prisilil kak politični shod. Takrat se je še v obče mislilo, da bo dr. Vrstovšek kandidat kmečke zveze za slovenjegraški okraj, zakaj bivši drž. poslanec Robič se je šele 5. oziroma 6. t. m. ,,spreobrnil". Govor je nanesel na šibki politični značaj dr. Vrstovška, na kar je začel dr. Povalej neusmiljeno obsojati svojega pohlevnega in premalo vstrajnega tekmeca: „Moj kolega je bil! „Triglavan" je bil! Sedaj se pa proda klerikalcem, kmečki zvezi. To je sramota!" To je bilo, kakor povedano, 3. t. m. Dne 19. t. m. se je že bil „zapriseženi" kandidat na zaupnem shodu kmečke zveze v Celju na svoja ,,katoliška" prsa! Revež! — Ubogi pa tudi slovenski rod, če bodo zastopali tvoje koristi taki značaji!
So že poslanci. „Slov. Gospodar" v svoji zadnji številki našteva dr. Koroščeve kandidate. Potem pa nadaljuje: ,,Kmetje! Ti poslanci priznavajo program kmečke zveze za svojega ..." Tako! Gospodje dr. Benkovič, dr. Korošec, Pišek in drugi so že — poslanci. Pisali smo že mini-sterstvu na Dunaj, da na Spodnjem Štajerskem volitev sploh ni treba, ker vsi kandidatje kmečke zveze so že „poslanci". Pa bomo vseeno počakali še do 14. majnika!
Roblek svojim volilcem. Dne 17. t. m. je g. Roblek v Žalcu govoril svojim volilcem prilično sledeče:
Od več strani sprožila se je misel in se mi je prigovarjalo, da naj prevzamem kandidaturo v našem volilnem okraju.
Naloga poslanca je stvar zelo častna, a težavna je in moje moči so slabe. Upiral sem se, naposled pa sem vendar obljubil stopiti pred Vas.
Častiti volilci!
Ne ponujam se Vam. Ne iščem osebnih koristi. Opozarjam Vas vse, da sem rahlega zdravja, da je poslaniško breme skoro pretežko za moje zdravje. Prosim Vas, uvažujte to. Sedaj je še čas. Morda le najdete druzega kandidata, kateri Vam bo vsem všeč. Če pa vkijub temu želite to častno mesto poveriti meni, ga sicer s težkim srcem, a s ponosom sprejmem.
Častiti volilci! Programa ne bodem razvijal nikakega. Večina Vas me pozna osebno, nekateri že iz otroških let. Večina Vas pozna moja dose-dajna pota. Po istih potih hodil bom tudi naprej.
Kdor me pozna, ve, da sem mož vernega katoliškega prepričanja, obenem pa sem tudi prijatelj vsakega napredka na narodnem in gospodarskem polju in obenem sem tudi prijatelj šole.
Spoštujem vsakega, kdor je spoštovanja vreden, ne klanjam se pa nikomur. Mojih načel nisem in ne bodem nikdar in nikomur na ljubo izpre-minjal. Vodila me bo vsikdar in povsod edino le moja vest, moje narodno in versko prepričanje in moja srčna ljubezen do domovine in našega ubogega naroda.
Če bi pa res bil izvoljen poslancem bodočega državnega zbora in če bi prišel do prepričanja, da mi izvrševanje mandata presega moje telesne moči in škoduje mojemu itak rahlemu zdravju, pridržim si pravico položiti svoj mandat pred pretekom volilne dobe v Vaše roke nazaj. —
Po teh besedah so volilci vstrajali neupogljivo pri tem, da mora biti Roblek kmečki poslanec. Iu trdno upamo, da so prav storili. Roblek je zelo nadarjen in trezno misleč praktičen mož, ki bode morebiti malo govoril, gotovo pa mnogo delal zlasti za hmeljarje, pa tudi splošno za kmečko ljudstvo. Njegova bolehn ost ni te vrste, da bi ga pri takem delu ovirala. Kmetje, Vaša čast Vam veleva, da se doseže Roblekova izvolitev!
Poziv na častito duhovščino celjskega okraja.
Sprejeli smo dopis s sledečim pozivom ter ga objavljamo: Častiti gospodje duhovniki celjskega okraja! Gospod vikar Gorišek je izdal usodepolno geslo: brezobzirnost! Brezobziren je s svojimi tovariši vred nasproti vsakomur, kdor ni strogo njegovih političnih nazorov. Gospodje, ali ste že premišljevali o posledicah tega gesla? Ali ne veste, da je velika večina mislečih ljudij celjskega
okraja odločno protivna kandidatu vikarja Goriška, dr. Povalej u P „ Vsled vpliva iz prižnic in po vstrajni agitaciji pa vkijub temu upamo dobiti večino za dr. Povaleja", pravite menda, gospodje. ,.Z brezobzirnim nastopom zoper „liberalce" vržemo te upornike za večne čase ob tla", si mislite. Toda, gospoda, kaj pa, če bi vi to res dosegli, kaj potem? Ali Vas ne navdaja bodočnost v tem slučaju s skrbjo? Mar mislite, da boste želi ljubezen, kjer ste brez potrebe sejali sovraštvo? Mar mislite, da bode vaša zmaga dober sad rodila? Koga pa prav za prav hočete premagati? Vse hmeljarje savinske doline, vse razumnejše ljudi okraja? Mar mislite, da je to srečna politika? Mar ne izprevidite, da bode Vaša brezobzirnost vzbudila brezobzirnost kot odgovor? Mar mislite, da bode Vam kdo sledil, ko bodete pridigali mir in ljubezen, če sedaj pridigujete boj zoper vse razumnejše prebivalstvo? Ali Vam ni znano, da v javnem življenju ne odločujejo samo množice, ampak inteligenca izmed teh množic? In ali je predmet Vaše morebitne zmage vreden groznih posledic boja? Kaj pa hočete doseči? Hočete, da prodre Vaša trma. Hočete, da se premaga klic ljudstva, naj bode zastopnik okraja kmet hmeljar, strogo katoliškega prepričanja. Hočete na mesto istega postaviti moža, ki ne uživa spoštovanja, ampak sovraštvo. Hočete moža, ki še za narod in vero ni nič storil, nasproti možu, kateremu je cerkev dolžna hvaležnost in v katerega ves kmečki narod dveh okrajev z zaupanjem gleda. Gospoda, ob % 12 uri Vam predlagamo ta vprašanja v resno razmotrivanje. Ljudstvo hoče složnost z duhovščino in hoče isti izkazovati vse dolžno spoštovanje, pa kako more duhovščina, če zmaga nad najvplivnejšimi člani družbe, doseči spoštovanje, katerega potrebuje? In kaj, če pro-padete? Ali je tega treba? Gospoda, premišljujte o tem! Vsekako je za Vas vsaj v celjskem okraju Vaša zmaga za Vas nevarnejša nego Vaš poraz!
Čas svetih misijonov. Iz cele Spodnje Štajerske dobivamo nešteta poročila, da so napovedani misijoni. Veseli nas, da se bode s temi utr-jala vera med našim ljudstvom. A najostrejše in najbrezobzirnejše bi morali nastopiti, ako bi se misijoni — kakor se je to dozdaj godilo! — izrabljali v to, da se s prižnice hujska proti slovenskim rojakom. Najostrejše bi morali obsojati, ako bi se tirala stvar tako dalčč, da bi ljudje padali v versko blaznost, kakor se je to nedavno zgodilo pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Najbrezobzirnejše bi morali nastopiti proti temu, da se po spovednicah vliva strup v nedolžna srca naših kmečkih deklet. Danes izjavljamo, da bomo zlorabo prižnice in spovednice brezobzirno pribili in storili tudi na pristojnih mestih vse potrebne korake, da se taki zlorabi odpomore. Svoje somišljenike pa nujno pozivljemo, naj nam naznanijo vsak slučaj. Konec hočemo storiti korupciji!
Iz davčne službe. Davčni pristav Vinc Gal je prestavljen iz Šmarja v Cmurek in Metod Vo-dopivec iz Ptuja v Brežice.
Dar. Slov. akad. fer. društvu »Bodočnost" so darovali: Slov. Matica v Ljubljani 52 knjig in g. dr. Fr. Ilešič 2 K.
Nesreče. V železarni v Štorah sta ponesrečila delavca Košir in Štor. Pripeljali so ju težko težko ranjena v celjsko bolnišnico. — V Mariboru je zadel mehanik Masten tako nesrečno v drevo, da si je pri padcu z voza pretresel možgane. — Delavca Koliha iz Pobreža pri Mariboru je pobilo drevo tako hudo na plečih, da so ga prepeljali v bolnišnico v Mariboru. Dobil je potem še vnetje in je umrl.
Nesreča na železnici. Prožni mojster Franc Zahradnik v Celju je šel minolo nedeljo 24. t. m. čez progo, ko so ravno premikali neki stroj. Po lastni neprevidnosti je prišel pod stroj, ki ga je zgrabil in na mestu usmrtil. Zapusti vdovo in dva otroka.
Iz Vojnika. „Vojniški nemški purgarji", na čelu njim velikonemec očka župan Tratnik, so priredili na Jožefovo v Vojniku pri „Pčtscherju" volilni shod kandidata Marckla. Mnogo truda je stalo našega Tratnika, da je spravil na shod 41 pristno nemških volilcev. Shod je otvoril Nemec župan Tratnik. Marckl je potem kvasil prav obširno o vsem mogočem, obljubljal volilcem še zvezde iz nebes, če ga volijo. Trobil je o veliki nevarnosti, ki preti nemštvu in Nemcem — pa tega si menda mož ni upal povedati, da pri nas v Vojniku ne preti Nemcem nikaka nevarnost, ker pri nas Nemcev ni! Pač, nekaj častnih izjem je, in ti pristno nemški možje — kakor: Ko-šutnik, nadučitelj na slovenski šoli, Mohorčič, učitelj na slovenski šoli in
K a š, nemški gostilničar, ki ne zna besedice slovenski— so bili vendar tndi navzoči! Košutnik se je povzpel še do slavnega govora! Za danes pribijamo to dejstvo, da vidite Slovenci vojniški in okoliški, kdo poučuje Vašo mladino v slovenski šoli — tisti Košutnik, ki se redi s slovenskim kruhom in je povsod tam zraven, kjer se dela, zabavlja in govori čez nas Slovence! Tako daleč smo prišli v Vojniku! Proč s takim človekom, ki j 6 naš kruh in je naš sovražnik! Takemu učitelju, ki je zatajil svoj materni jezik, zaupati v vzgojo mladino, je la h k o m i š e 1 j n o s t, je greh, ki se bo še bridko maščeval nad nami. S tem možem, ki neprestano ruje zoper nas, spregovorimo v kratkem nekaj več in cicer malo drugače, kot je bila doslej v Vojniku navada! Krona slavnosti pokidanega shoda pa je bil ,.Frei bier". To obljubo ste izpolnili, očka Tratnik, zastonj smo lahko pivo pili, nič ni bilo treba plačati — in veste kaj. hvaležni smo vam za to, Marckla bomo volili, nemško se bomo enmal naučili, tako „vojnišk tajč" potem bomo pa Nemci postali! To bo „kšeft''. bo pa tudi „nobel"! Nem-štvo v Vojniku pa ne sme propasti, še več se mora zgoditi — Marckl morda celo doseže, da po velikih skušnjah in težavah in zatajevanjih postanemo mi vojniški nemčurji — res pravi Nemci.
Vojnik. Na shodu minolo nedeljo je bilo nad 80 ljudi. Za tukajšnje razmere dober obisk. Predsedoval je župan Lipuš iz Višnje vasi, podpredsednik je bil posestnik Jošt. Dr. Stiker je razpravljal o postanku, o načelih in namenih narodne stranke, dr. Božič pa o kmečkem vprašanju, Oba govora so zborovalci z zanimanjem poslušali in sta žela govornika obilo priznanja. Dr. Gosak je razpravljal o izrazih ljudske volje v zgodovini, o kmetskih puntih na Slovenskem, o puntu leta 1848. in je prišel končno na mogočni izraz ljudske volje dne 17. marca v Žalcu. Posestnik Premšak iz Škofje vasi je v toplih besedah priporočal vo-lilcem kandidaturo neodvisnega kmečkega kandidata Robleka in navzoči so se z navdušenjem zanjo izrekji. Govorili so še prof. Jošt iz Celja o hmeljarstvu in o kandidaturi g. Robleka, ekonom Pilih in drugi. Nek kmečki fant iz Špitaliča je nastopil in med splošnim odobravanjem razmo-trival, da je vendar bilo že davno potrebno ustanoviti tesno narodno in kmečko organizacijo, da je pa dr. Korošec šele potem, ko je že bila narodna stranka ustanovljena, prišel na to misel. Jasno izhaja iz tega. da je dr. Korošec ustanovil kmečko zvezo samo zaradi volitev, ker hoče vsa štajerska poslanska mesta pobasati za-se in biti neomejeni komandant na slovenskem Štajerskem. Kmečke koristi so mn deveta briga. Zavračal je nadalje očitanje, da je narodna stranka brezver-ska, in je označil kot podlo agitacijsko sredstvo, če se spravlja narodna stranka v zvezo z razmerami na Francoskem; kaj ima narodna stranka s tamošnjimi homatijami opraviti? Izvolil se je še okrajni odbor narodne stranke za Vojnik-Škofjo vas-Dobrno-Šmartno - Novocerkev - Frankolovo-Viš-nj<'vas; predsednik mu je župan Jos. Lipuš. podpredsednik dr. Branko Žižek. V odboru so med drugimi še posestniki Gmajner, Bezenšek, Pinter, Samec in drugi. Med zborovalci je vladalo veliko navdušenje.
Teharje. Volilnega shoda, ki ga je priredil minoli ponedeljek finančni uradnik kandidat dr. Povalej, se je udeležilo okoli 60 oseb. Dr. Povalej je zmolil svoj kandidatni govor in pri tem seveda ni pozabil hujskati zoper narodno stranko. Naravnost lagal je pa, ko je trdil, da narodna stranka pravi, da se duhovniki ne smejo mešati v politiko in vero. (G. kandidat, ali se Vam kaj sanja o javni poštenosti?!) Obljubljal je kmetom tudi, da bo kot poslanec dosegel, da bodo lahko vsi kmetje sadili tobak. Karba iz celjske okolice je imenoval kmete, ki so bili na žalskem shodu, nepoštenjake. Zagovarjal se bo zaradi tega pred sodnijo. Kmetje, ki ste prisostvovali žalskemu shodu, dobro si zapomnite, kako se govori o Vas na shodih dr. Povaleja. Ta niti z eno besedo ni zavrnil tega nečuvenega izraza!
Št. Juri ob j. ž. Na volilnem shodu pri nas minolo nedeljo, na katerem je dr. Povalej nastopil svoj križev pot, je bilo nekaj nad 100 ljudi. Ljudje so poslušali brez vsakega zanimanja. Navdušenja ni bilo nobenega. Dr. Povalej je govoril o vsem mogočem in nemogočem. Farbal je kmete, da bota on in kmečka zveza dosegla, da se bodo meje za uvoz tuje živine zaprle, da bodo pa za našo živino vseeno meje tujih držav odprte. Srečni časi, ki nam pridejo s »poslancem'1 dr. Povalejem. Šolska obveznost naj bi se — tako
pravi kandidat Povalej — začela s sedmim letom. Zadnji dve leti naj bi služili za strokovno gospodarsko izobrazbo. Lani je kot kandidat v Celju govoril, naj bi bilo sedmo leto za strokovno-go-spodarski pouk, osmo pa za pouk o političnih zadevah. Mož govori zmedeno in se mu vidi, da o mnogih stvareh sam nima niti najvadnejših pojmov.
V Št. Jakobu pri Kalobju je minoli ponedeljek dr. Povalej stresal svojo modrost. Bilo je okoli 100 ljudi, med temi velik del pristašev neodvisnega kmečkega kandidata Robleka. Zanimivo je, da se je tem hotelo zabraniti besedo, a so jo na zahtevo kmetov morali dobiti. Pri Povalejevem govoru ui bilo nobenega navdušenja. Živahnost je prišla v zborovanje šele. ko so se govorniki drug za drugim oglašali za Roblekovo kandidaturo. Župnik je hujskal, naj se pristaše narodne stranke ven meče. Bi radi videli!!
Zdole pri Brežicah. Minoli ponedeljek je imel neodvisni kmečki kandidat g. Ferdinand Roš pri nas volilni shod, katerega se je udeležilo do 150 mož-volilcev. Soglasno se je z navdušenjem s-prejela kandidatura g. Žoša. Shodu je predsedoval g. Črnoga. Kandidat je razvil svoj kmečki program ter izjavil, da se bode, če ga izvolijo, vedno z vnemo potegoval za kmečke koristi. Govorili so tudi gg. Potočnik, Petričič, Černoga, Kos, Špilar. Navdušenje med kmetovalci je bilo naravnost nepopisno. Sedaj pa, možje, venkaj med tovariše-kmetovalce in povejte jim, da edini pravi kmetski kandidat je kmetovalec Roš. — Dr. Benkovič je sklical na isto uro na Zdole protishod, a je bil — baje zaradi Trbovelj — tako izmučen, da ni mogel priti. 5 do 6 mož in nekaj žensk ga je čakalo — a zastonj!
Videm ob Savi. Na minoli ponedeljek je sklical , naš kandidat g. Roš pri nas volilni shod, katerega se je udeležilo okoli 100 volilcev. Predsednikom je bil voljen g. Župevc. G. Roš je v kratkih besedah razvil svoj kmečki program; govoril o zavarovanju kmetijskih delavcev, o uvozu živine in o drugem; razpravljal o svojem verskem stališču: nasprotniki napadajo njega in narodno stranko, da je proti veri; on je bil vsikdar veren katoličan, je spolnoval svoje verske dolžnosti in bo vsikdar prvi, ki bo branil sveto vero, če bo v nevarnosti; danes pa ona ni v nevarnosti, ampak v nevarnosti je slovenska narodnost in zato je njegova dolžnost v prvi vrsti, da brani to, kar je v nevarnosti. Izrazil je nadalje željo, naj bi se v bodočem državnem zboru združili vsi kmečki zastopniki v skupno obrambo kmečkih koristi. Njegova srčna želja je tudi, naj bi jugoslovanski poslanci na Dunaju ne cepili svojih moči, ampak naj bi se združili v močno zvezo. Nato so se vsi navzoči razun 6 mladih mož izrekli za kandidaturo g. Roša. Teh šest je bilo očividno od gotove strani naščuvanih in poslanih na shod, da pokažejo vso svojo duševno nezmožnost. Kar se jim je v farovžu nakomandiralo, to so povedali. Urednik Spindler je ostro zavrnil njih laž, da so g. Roša postavili ,.odvisni" kmetje, da je narodna stranka proti veri, da napada le duhovščino itd. Govorili so še dr. Strašek in drugi. Možje od kmečke zveze, katerim se je na obrazih poznalo, da so prišli naščuvani tjakaj, še bodo svoj čas bridko obžalovali, da sedaj kot kmetje pljuvajo v svojo lastno skledo in s tako strastjo delajo za nekmeta dr. Benkoviča proti svojemu stanovskemu tovarišu.
Iz Pišec pri Brežicah nam pišejo: Naš župan Volavšek hujska proti neodvisnemu kmečkemu kandidatu Rošu. Nekateri se ogrevajo tudi za našega barona Moscona, ki hoče postati naenkrat Slovenec, samo da bi prišel v državni zbor. Županu pa za danes samo svetujemo, naj ne hodi na solnce, ker bi se mu znalo maslo raztopiti. Bomo videli!
V Dobovi pri Brežicah se je pretečeno nedeljo posvetovalo 37 gospodarjev o ustanovitvi rajfajzenske posojilnice. Sklenili so v kratkem sklicati ustanovni občni zbor.
Iz Brežic. Znani kompaniji, ki v »Slovencu" in »Gospodarju" na nečuven in nesramen način članom naše stranke čast krade, in se eden njiju celo drzne zahrbtno in v omenjenih listih pri občinstvu zaupanje v strokovno zmožnost enega naših somišljenikov s svojimi bedastimi opazkami izpodkopavati, povemo to-le: Ne silite nas s svojo nebrzdano predrznostjo do skrajnosti. »Masla", kterega za nas vse iščeta, imata sama mnogo na glavi, in gorje, če se bo tisto po Vaju razlila. Tudi mi poznamo izrek: »svaka sila do vremena" in »zob za zob".
Dr. Benkovič kmalu Mariborčan! Že večkrat se je od zvedene strani slišala sodba, da dr. Benkovič v Brežicah kmete tako odira, kakor če bi
ne nameraval več dolgo v Brežicah ostati. Da ima dr. Benkovič posebne namene, posneti je tudi iz njegove samohvale, da je on edini odvetnik, ki se je brezpogojno vpregel v kmečko zvezo. Kakor smo iz več1 strani izvedeli, ima stvar zanimivo ozadje. Dr. Benkovič se je že dogovoril z dr. Mlakarjem, dr. Korošcem in drugimi, da se po volitvah preseli kot odvetnik v Maribor. Ko bode imel poslanski mandat za brežiški okraj v rokah, bode Brežčanom figo pokazal in jednako celemu volilnemu okraju. V Mariboru bodo gospodje že tako obrnili, da dobi dr. Benkovič posojilnico v roke in potem bode se vse pokrilo, kar zdaj dr. Benkovič potroši zaradi volitev in tudi — v Zagrebu. Potem bode pa družba dr. Korošec, dr. Benkovič, dr. Povalej lepo skupaj v Mariboru in ostala spodnja Štajerska bode molčala kakor — doslej. Videli bodemo! Načrt je krasen! Ce bodo pa ti ljudje poslanci, tedaj bode beseda poslanec izgubila svoj pravi pomen zastopnika ljudstva in jo bodemo občutili le še kot psovko.
Postajališče v Dobovi. Dolgo časa smo čakali, kdaj se v Dobovi napravi postajališče, in zdaj se je hvala bogu vendar enkrat pričelo z delom. Glavne zasluge imajo pri tem: gg. baron Moscon, župan Janez Zaje, okrajni zastop in seveda drugi Dobovčani. ki so z denarnimi prispevki pripomogli.
Socijaldemokratični shod. Dne 19. t. m. je bil v Dobovi v Pavlovičevi gostilni na Velikem Obrežu socijaldemokratičen shod, katerega se je udeležilo precejšnje število mož in fantov. Govorila sta Etbin Kristan in M. Cobal. Oba sta po-vdarjala, da je kmetu treba izobrazbe in združitve. Udeleženci so govore z zanimanjem poslušali.
S kora v cerkev padel je v Sevnici pevec Partl, ker se je preveč nagnil čez ograjo. Priletel je z nogami na tla in si je poleg drugih poškodb zlomil nogo.
Laški trg. G. Fer. Rozman nam je poslal sledeči popravek: Ni res, da sem jaz za nadzorovanje vlekel 120 K, res je, da sem dobival od kmetijskega društva 120 K na mesec, ali s to vsoto sem moral pokriti vso kurjavo v glavni trgovini, kakor tudi v podružnici, v M. graški ulici, ter vso postrežbo trgovskim pomočnikom in njim tudi kurjavo. Ni res, da od tistega časa živim jako udobno in v najboljših razmerah, res je pa, da se moram na vso moč truditi, da sebe in svojo družino pošteno preživim in da obresti upnikom in pa davek poplačam, kar se poročevalec Vašega lista lahko sam prepriča pri zemljiški knjigi. Ni res, da sem jaz zakrivil, da je bilo 300 kmetov toženih od Zadružne zveze v Ljubljani, res je, da so bili toženi, pa zato, ker so bili na blagu dolžni, oziroma ker niso pravočasno deležev odpovedali, ker v likvidaciji odpovedane deleže je likvidator nazaj zahteval. Ni res, da se je meni po nedeljskem shodu slaba godila, ker so me kmetje pretepsti hoteli, res je, da sta dva moža zabavljala čez duhovnike, in čez tožbo pod št, 3. omenjenih udov, na kar sem jim jaz, kot sem bil priča k sodniji poklican, pojasnil, da. kateri je pod prisego izjavil, da res ni nič dolžan, tudi nič plačal ni. O pretepu ni bilo nobenega sledu ne pri nas, kakor pri omenjenih možeh. — Popravil mož kaj posebnega ni. Sam priznava, da je dobival 120 K; da bi jih bil za sebe uporabil, tudi nismo trdili. Nihče mu ni očital, da je on zakrivil, da je bilo tristo kmetov toženih. Za nas je pa dragocena njegova izjava, s katero potrjuje, da je res bilo 300 kmetov zaradi konzuma toženih, in da je popolnoma prav, če smo nastopili proti takim škodljivcem kmetijskega ljudstva, kakor je vikar Gorišek, ki bi vsled političnih špekulacij pritirali kmečki stan na rob propada.
Trbovlje. Minolo nedeljo je imel dr. Benkovič pri nas slab dan. Sklical je volilni shod. Govoril je najprej dr. Korošec, ki so ga pustili zborovalci še precej nemoteno govoriti. Dr. Benkovič pa ni prišel do besede. Tri četrt ure je stal na odru in čakal, da bi mogel govoriti. Pa ni šlo! In vendar računi pri nas na 1300 glasov. Kaj stori domišljija! — Mi obljubljamo dr. Ben-koviču, da bo pri nas — častno pogorel!
V občini Trbovlje je za prihodnje državno-zborske volitve do 2500 volilcev. Dr. Benkovič je izjavil, da dobi 1300 glasov. Trboveljčani, ne smejte se! — Baje bodo napravili tudi misijon in s tem upajo menda dobiti teh — en tisoč in tristo glasov. Bomo videli!
Grajska vas. V Grajski vasi se je začelo ljudstvo buditi iz narodnega spanja; odkar zahaja k nam »Narodni list", je pri nas vse drugače; kmetje in delavci stojijo ob narodni stranki in
hočejo v prihodnji državni zbor voliti kmeta. Upamo, da se bode naš poslanec v parlamenta zavzel za regulacijo Volske, ki nam dela ogromno škodo vsako leto.	Kmet.
Luče. V rudniku v Chisholmu v Ameriki je ubilo našega rojaka Franca Sedlaška. Padla je nanj težka skala.
V Št llju pod Turjakom je na velikonočni ponedeljek po večernicah v šoli čebelarski shod. Predava g. Peitler, čebelarski učitelj, o umni če-beloreji.
Slovenji Gradec. V nedeljo 24. t. m. imela je v Narodnem domu v Slovenjem Gradcu kmečka zveza zaupen shod. Udeležencev je bilo okoli 80. med temi prof. Robič iz Maribora, veleposestnik Krajnc iz Št. Ilja pri Velenju, župan Skaza iz Vekaja, žnpnik Cizej iz Velenja in župan iz Št. Ilja pri Velenju. Mož-volilcev, ki duhovnikom niso bili ljubi, se ni spustilo v dvorano. Značilno je, da ni dobil povabila na shod celo odbornik kmečke zveze z a slovenje-graški okraj, g. Ivan Verdnik iz Meže ob Dravi. Gospodje zvezarji. če imate povsod take „nezanesljive" odbornike, da jim niti vabil ne upate poslati, potem bo to prekleto slabo. G. Ivan Verdnik je pisal na predsednika okrajnega odbora kmečke zveze za slovenjegraški okraj obširno pismo, v katerem obširno utemeljuje potrebo, da kmečka zveza postavi kmeta za kandidata. Župnik Pečnik iz Podgorja pa tega pisma ni pustil prečitati. Kot govorniki so nastopili prof. Robič in župnika Pečnik in Krohne. Kakor pri vabilih na shod (nekateri so bili vabljeni v Narodni dom v Slovenjigradec, — drugi zopet k Petriču v Staritrg), tako je na shodu vladala pravcata zmešnjava. Kmečka zveza je hotela po sili postaviti prof. Robiča kandidatom za državni zbor — ali zborovalci niso hoteli parirati in je bilo konecno približno le V3 za kandidaturo Robiča, V3 za G&ntherja iz Slovenjgradca in 1/s za Ježovnika iz Velenja. Kmetje sedaj sploh ne vedo, kdo je prav za prav kandidat kmečke zveze. — Župnikom (Pečniku in Krohnetu) je cela zadeva seveda jako sitna in jezita se nad pristaši narodne stranke, ki so baje krivi klavernemu uspehu zaupnega shoda. — Ravnanje mariborskih gospodov se samo maščuje; prof. Robič je tukaj neznan iu nima veliko pričakovati. — V volilnem okraju Maribor desni breg postavijo preko Robi-čeve glave kandidatom kmeta Pišeka, semkaj pa nam pošljejo Robiča. Ali smatrate res ravno nas za najbolj nerazsodne? Naš kandidat je in ostane g. Vinko Ježovnik iz Velenja; doktorjev in profesorjev pa ne rabimo, — posebno ne takih, ki se nam od dr. Korošca pošiljajo.
Oober odgovor zavednega kmeta. Kakor smo že poročali, so se udeležili volilnega shoda neodvisnih kmetov dne 19. t. m. v Slovenjem Gradcu tudi trije duhovniki. S svojim skrajno r batim nastopom so zgubili še tisto majhno kopico pristašev, ki so jih prignali seboj z namenom, da bi razbijali in kričali prav po Koroščevem receptu. Po shodu so še nadlegovali v neki gostilni zavedne zastopnike marenberškega okraja, lovili so jih po farizejsko v svoje zanjke ter se v svoji sveti jezi norčevali iz ravnokar soglasno postavljenega kmečkega kandidata Ježovnika. Vzdigne pa se stara, pristna pohorska korenina, vrli župan iz Janževega vrha pri Ribnici ter onim zabrusi sledeče besede v obraz: ,,Veste kaj! Volili smo že dohtarje, tudi profesorje in duhovnike, ki pa niso ničesar storili. Sedaj si hočemo izvoliti za poslanca kmeta. Če pa tudi ta ne bo ničesar dosegel, bomo šli v pekel po hudiča in tega postavili za kandidata." Med občnim smehom vrlih kmečkih zastopnikov marenberškega okraja so jo takoj popihali gospodje. Prepričali so se enkrat, da se kmet ne pusti farbati in komandirati od nikogar.
Sv. Anton na Poh. Na velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila predava član akad. fer. društva „Prosveta" g. phil. Fran Mravljak o novi volilni postavi in o združenem postopanju kmečkega ljudstva.
Iz marenberškega okraja. V nedeljo dne 24. t. m. je kandidat kmečke zveze prof. Robič nastopil svojo trnjevo pot. Sklical je v Vuhredu »hod, posrečil se mu je le shodek. Navzočih 40: nekaj žensk, med moškimi je bila večina iz Ma-renberga in Mute, ki ne volijo v prof. Robičevem okraj u Ostali so bili pristaši narodne stranke in socijalni demokrati, med Robičeve pristaše je šteti le pet „mož". Poslušalci so bili prav nezadovoljni e Robičem, kar je popolnoma umljivo, mislimo, da tudi Robič sam ni bil zadovoljen. Tako kla-rernega sli .da v Vuhredu še sploh ni bilo. Ome-
niti je še, da sta tudi oba vuhredška učitelja (eden Slovenec in eden nemškntar) srečno prijadrala pod dr. Korošec-Robičevo kuto. — Bog žegnaj!
»Slovenski Gospodar" se silno jezi nad kandidaturo g. Ježovnika v slovenjegraškem okraju. Ker mu ne more ničesar očitati, se norčuje iz njega, češ, da si bo moral kupiti slovensko slovnico poprej, ko pojde na Dunaj. Slovensko slovnico bi „S1. G." pač lahko svojemu kandidatu v tem okraju priporočal. Saj je splošno znano, da govori g. Robič tako slovenščino, da človeku kar slabo postaje, ako ga posluša. Sicer pa je „S1. G." najmanje poklican govoriti o slabi slovenščini, ko niti sam ne zna slovenski. Tako piše v predzadnji svoji številki: »Slovenska lj. stranka na Kranjskem je „prejšno" nedeljo „n ar ed i 1 a"(!) dvanajst shodov!
Sv. Duh pri Lučanah. Tukajšnja posojilnica je imela dne 17. t. m. svoj letni občni zbor. Prometa je imela v preteklem letu 264.255'96 kron. Na predlog g. A. Majcena dovoli se za železnico Zeleni travnik-Maribor 1000 K, se kupi čistilni stroj in se vpeljajo hišni hranilni nabiralniki. Predlog za železnico Zeleni travnik-Maribor se je sprejel s posebnim navdušenjem. To zopet kaže, kako potrebna je ta železnica za tukajšnjo okolico in kako neumljivo je, da tej progi nasprotujejo slovenski in nemški poslanci. To se je oso-bito pokazalo dne 11. t. m. Deputacije se je udeležilo nad 100 oseb. Isto je pred poldnevom sprejel precej hladno c. kr. glavar v navzočnosti dež. odbora. Popoldne so se župani posameznih občin — bilo jih je 27 zastopanih — predstavili poslancem. Tukajšnjega župana oziroma tukajšnjo občino je zastopal g. nadučitelj A. Majcen.
Poskušen samomor. V Karčevini pri Mariboru se je iz revolverja trikrat v prsa ustrelil poštni sluga Miha Tejneker. Težko ranjenega so ga pripeljali v bolnišnico. Vzrok so baje družinski prepiri.
Detomor. Pod meljskim hribom na levem bregu Drave pri Mariboru so našli dečki, ki so se vozili v čolniču po Dravi, dne 24. t. m. mrtvega novorojenčka moškega spola. Vzadaj na glavi in pa na trebuhu je imelo trupelce po eno rano, ki sta pa bili zadelani z bato. Morilki še niso na sledu.
Grozovit zločin. Minoli petek, 22. t. m. je prišla Marija Mlinarič, 30 letna branjevka v Studencih pri Mariboru, k tamošnjim orožnikom in jim povedala, da jo je hotel njen priležnik, s katerim je skupaj živela v svoji hiši, 28 letni Anton Slaček, ubiti. Mlinarič je ločena od svojega moža, je odšla iz Orehovec pri Radgoni, ker so ljudje slabe reči o njej govorili, je kupila v Studencih hišo in je živela v divjem zakonu s Slačekom. Večkrat sta se prepirala, ker je ona slabo ravnala z njegovo materjo in ker se je on udajal pijači. Prišla je torej k orožnikom in pripovedovala, da jo je Slaček zjutraj zvabil v klet, češ, da iz nekega soda teče vino; tam jo je napadel s sekiro. Ona da se mu je ubranila in zbežala. Na glavi je imela lahke poškodbe, Orožniki so se takoj napotili v hišo, preiskali vse, a Slačeka ni bilo nikjer. Šli so v klet in ga našli na stopnicah na trebuhu ležečega. Ko so ga preiskavali, so videli, da ima globoko rano z nožem v trebuhu, in da ima glavo s sekiro presekano. Pri daljnem iskanju so našli v kleti krvav kuhinjski nož in krvavo sekiro. Mlinarička je vztrajala pri svojih trditvah. Zaprli so jo, ker je na sumu, da je ona storila zločin. Ona pa pravi, da se je sam umoril. Zdravniki pravijo, da to ni izključeno,
Iz ptujskega okraja. Udeležba pri zadnjem zborovanju ptujskega učiteljskega društva je bila izvanredno obilna. Govorilo se je o društvenih razmerah in o nabiranju krajepisnih imen. Ker napada „Štajerc" posamezne učitelje na ostuden način in se mu je pridružil v novejšem času tudi „Slov. Gospodar", sprejme zbor resolucijo, ki izraža ogorčenje omenjenima časopisima. Hujskanje „Gospodarjevo" je zelo neumestno, ker štajersko učiteljstvo večinoma živi in deluje z duhovniki v vzajemnosti in miru, čemu torej črniti učitelje v kmetskem ljudstvu, da so liberalci in kot taki morda brez vere? Pustite nas pri miru, ker tudi nam je mnogo znano o posameznih duhovnikih, kar bi, ako bi se obelodanilo, marsikaterem neprijetno bilo.
Iz Kozminec v ptujskem okraju. Poročali smo Vam svoječasno o zločinu, ki se je zvršil v noči od 3. do 4. marca na tamošnjem posestniku Jerneju Zajšeku, ki so ga dne 4. t. m. našli ubitega poleg njegove goreče hiše. Zdaj se je dognalo, kdo je krivec. Neki Tomaž Koren je dvignil
v ptujski slovenski hranilnici 255 K s knjižico, glasečo se na Zajšekovo ime. Korena so zaprli in tudi njegovo ženo, ker se sumi, da je sokriva groznega zločina. Pri Korenu so našli še 200 K, katere je Zajšeku vzel.
Sv. Jur ob Ščavnici. Na velikonočni ponedeljek se poroči naš rojak Jernej Korošak, nad-oficijal na Dunaju, z gospico Anico Greiner isto-tam. Čestitamo.
V slovenjebistriškem okraju oziroma v volilnem okolišu Maribor desni breg je mislil prvotno kandidirati župan Mlakar iz Hošnice. Kmečka zveza mu je tudi ta rr.andat že ponudila, kakor je sam pravil. Toda pri tajni seji v kaplaniji v Slov. Bistrici, kjer so gg. župniki postavljali kandidata, ni našel milosti. Sam župnik Medved je bil najbolj proti njemu, kar smo zvedeli iz verodostojnega vira. Pomilujemo g. Mlakarja, da kot razumen mož naravnost hlapčuje nekaterim gospodom ter se jim useda na lim; pri tem pa ne vidi, da ga le izkoriščajo ter mu škodujejo na zdravju in v gmotnem oziru. Kakor že pred leti, tako je moral tudi tokrat opustiti g. Mlakar svojo iskreno željo po mandatu. Čudno se nam vsekakor zdi, da se niso marali gg. žnpniki z Medvedom na čelu ogrevati za Mlakarjevo kandidaturo, četudi stoji zadnji čas g. Mlakar med prvimi bojevniki za kmečko zvezo. Nehvaležnost je plačilo sveta, kaj ne, g. Mlakar?
Ponikva. Shod, ki ga je priredila narodna stranka pri nas dne 17. t. m. se je dobro obne-sel. Navzočih je bilo okoli 100 ljudi. Nadučitelj Strmšek je razpravljal o početku narodne stranke, o njenem dosedanjem delu, zlasti z ozirom na bližajoče se državnozborske volitve. Dr. Karlov-šek je v dolgem in poljudnem govoru orisal program narodne stranke ter se dotaknil nekaterih najvažnejših točk gospodarskega programa. Pogosto pritrjevanje poslušalcev je pričalo, da govornik popolnoma razume kmetske težnje. Učitelj Ferlinc je končno govoril o novem vinskem zakonu, ki je sicer nekoliko boljši od onega izleta 1880., ki bo v zvezi z živilskim zakonom iz leta 1896. zabranjeval marsikateri izredek na polju vinarstva, ki pa še vedno premalo varuje koristi poštenega vinogradnika pred preplavljenjem vinskega trga s ponarejenemi vinskimi pijačami — zelo veliko iz krivde naših poslancev. — Po tem govoru je zaključil predsednik posestnik Zdolšek shod, zahvalivši se vsem govornikom na poljudnih in zanimivih predavanjih. — Op. nred. Z ozirom na veliki pomen vinogradništva v našem narodnem gospodarstvu, bomo o novem vinskem zakonu obširneje poročali.
Umrl je K. Mathes, pivarnar v Puntigamu pri Gradcu. Svoj čas je bil lastnik pivovarne in gostilne „pri kroni" v Celju.
Rodbinska žaloigra. V Ljubnem na Gornjem Štajerskem je 50 letni uradnik državne železnice Fr. Heitzman nevarno obstrelil svojo 29 letno ženo, ker je sumil, da mu je nezvesta. Nato je ustrelil tudi sebe.
Slovenski kmetje, to so vaši prijatelji. Deželni zbor je konečno sklenil ustanovitev tako krvavo potrebne slo/enske kmetijske šole za Sp. Štajersko. Proti tej mnogoletni zahtevi slovenskih kmetovalcev, ki hočejo izobrazbo in napredek, pa so glasovali sloviti zloglasni „kmečki prijatelji" Ornig, Lenko in Stallner... Po njih delih jih spoznajte!
»Neodvisen kmet". ,.Slov. G." vpraša v svoji predzadnji številki: „Ali je komandant liberalne stranke dr. Kukovec tudi neodvisen kmet?" Mi pa vprašamo: Ali je komandant kmečke zveze duhovnik dr. Korošec tudi kmet, ali so hofrat dr. Ploj, finančni komisar dr. Povalej, odvetnik dr. Benkovič tudi kmetje?!
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
Volilno gibanje. Po celem Koroškem je volilno gibanje že v polnem teku. Tudi Slovenci so se začeli gibati v slovenskem volilnem okraju in prav pridno prirejajo shode. Predzadnjo nedeljo se je vršil shod v Selah nad Borovljami, na Jožefovo na Kočuhi, istega dne Podljubeljem, v pondeljek prej na Trati pri Glinjah, minoli pon-deljek pa v Kapli v Rožu ter v Svečah. Shodi so bili še precej dobro obiskani in se je na vseh shodih sprejel kot kandidat za slovenski volilni okraj deželni poslanec, kmetovalec Franc Grafenauer. Z zadovoljstvom moramo izjaviti,
da je kandidat srečno izbran in Slovenci lahko imajo polno npanje, da ž njim kljub spletkam od strani nasprotnikov zmagajo.
Kranjsko.
V	Ljubljani je volilcev za prihodnje državno-zborske volitve 6937.
Še en nov kandidat. V vol. okraju Postojna-Senožeče - Ilirska Bistrica - Vipava so postavili socijalni demokratje kandidatom Anton Mozetiča, prožnega mojstra južne železnice v Nabrežini. ( Dopolnilne občinske volitve se vrše dne 16. aprila v Ljubljani. Tudi socijalni demokratje nastopijo z dvema kandidatoma in sicer kandidirajo Etbina Kristana in dr. Ant. Dermoto.
Pri občinskih volitvah na Vrhniki je zmagala duhovniška stranka z nečuvenimi sredstvi. Proti naprednjakom so delali z lažmi in obrekovanjem. „Po tri žene bo imel lahko vsak mož, če zmagajo liberalci" — s tem so strašili, in tako so ^ogorčene" soproge prignale k volitvam zbegane lahkoverne može. Dolgo taka sredstva ne bodo držala.
Bratomor. 21 letni hlapec Filip Kopač v Dobračevi pri Idriji je po kratkem prepiru šestkrat z nožem zabodel 18 letnega brata, čevljarskega pomočnika Franca Kopača. Tri sunke mu je dal v stegno, enega v ramo, enega v pleča ij enega v vrat pod brado in mu prerezal glavno žilo. Franc Kopač je umrl za izkrvavljenjem, morilca so pa oddali sodišču.
V	gozdu je zgorela 76 letna nekoliko slaboumna Apolonija Romek iz Brda pri Doleh, okraj Litija, je šla v gozd, kjer je nabrala listja in suhljadi in jo zažgala. Vsled neprevidnosti se ji je vnela obleka in je ženska dobila take opekline, da je čez pol ure umrla.
Ppimopsko.
V goriški okolici so postavili klerikalci za kandidata v državni zbor sodnega tajnika Fona. Tako imajo ti „ljudski prijatelji" že druzega vladnega moža za kandidata.
Volilni boj na Goriškem se razvija od dne do dne burneje. Klerikalci napenjajo vse sile, da bi rešili svoje postojanke — dobro čuteč, da na Goriškem za nje ne bo več dolgo tal. Zato jim sredstva, ki jih izbirajo v tem boju, niso pre-ostudna, da bi jih ne izrabili proti ljudstvu samemu, ki jih ne mara. Ravno na Krasu bo boj najhujši. Klerikalci so se zvezali z vlado, to je z Lahi proti Slovencem in — žalostno je to! — slovenska duhovščina hoče pomagati vladnemu možu, državnemu uradniku dr. Laharnarju na poslansko mesto. Svobodni slovanski kmečki narod, ki bo — upamo — trden kakor skale na Krasu, pa si je izbral za svojega kandidata moža globoke ljubezni do ljudstva, moža, ki pozna kmečke žulje in težave, moža neomajnega značaja, Alojza Štreklja. Hud boj se bije že med obema strankama. Kakor pri nas na Štajerskem, rabi duhovniška stranka tudi na Goriškem najpodlejša sredstva. Vsa znamenja pa kažejo, da zmaga svobodno kmečko ljudstvo.
Proti novemu volilnemu redu za goriški deželni zbor, ki so ga v neizmerno škodo in kakor v zasmeh Slovencem skovali Lahi s pomočjo poslancev slovenske duhovniške stranke, se je začelo med narodom ostro gibanje. Na večih shodih že se je ljudstvo odločno izreklo, da ne mara takega volilnega reda in da ga deželna vlada ne sme predložiti cesarju v potrjen je. Sporočili smo, da se je deželni volilni red spremenil v toliko, da se je prikrpala nova skupina ali kurija, v kateri bi dobili Slovenci 3 in Lahi 3 poslance, kar seveda ni v nobenem razmerju s številom prebivalstva obeh narodnosti. In glavno mesto, solnčna Gorica, bi po novem volilDem redu ne bila za Slovence še dolga desetletja predob-ljiva. Žalostno je, da se je taka postava mogla napraviti s pomočjo slovenskih duhovniških poslancev. Slovensko ljudstvo pa se temu mora upreti.
Pred tržaško poroto se je vršila 4 dni razprava proti 35 letnemu trgovcu A. Cillo iz Raba, ki je bil obdoižen zločina uboja na lastni ženi Amaliji. Žena je živela ločeno od njega: nekoč je hotel videti otroka, o katerem se mu je reklo, da je zanemarjen; prišlo je pri tem med njima do prepira in Cilo je potegnil revolver ter ustrelil na svojo ženo, ki je kmalu na to umrla. Cillo je imel razmerje s svojo blagajničarko. Obsojen je na 5 let težke ječe.
Gospodarski paberki.
Iz jabolkove peške rojeno drevesce in njegovo oskrbovanje. , «
PiS« Franc Š k e rl ep. Vi«»ec pri Veliki nedelji. .
... ".' (Dalje,).
IV. ^ ' Dela v drugem letu.
V drugem letu moraš drevesca presaditi. Vsaka lega in vsaka zemlja ni za drevesnico, posebno peščena in ilovnata zemlja ne, kajti prva je presuha, druga pa premokra. Najboljša lega je vodoraven svet, bolj v zavetju, da ne napadajo vetrovi mladih drevesc. Najbolje storiš, ako zri-golaš tisto zemljo, kamor nameniš drevesca posaditi, 40—50 cm globoko. Pri rigolanju ne spravi dobre zemlje v globočino, ampak bolj na površje; vendar pa ne škoduje, ako se dobra zemlja s slabo nekoliko pomeša. Zadnja plast v jami se samo skoplje in pusti na dnu. Zregulaj v jeseni, pa ne mokre zemlje.
Kjer je bila prej detelja, tam zemlja ni za drevesnico. Najboliša zemlja je tam, kjer je rastel prej krompir, koruza ali repa. Ko sadiš drevesca, jim gladko odreži tretjino korenine, to je srčne korenine, ki je navzdol zrastla. Gnojiti ti zdaj ni potrebno. Sadi pa tako-le: Na zgornji in spodnji strani drevesnice zabij količe enakomerno 70—80 cm drugega od drugega. Na to vzami špago že zategnjeno, na kateri prišiješ od 40 do 50 cm rdeče trake. Zdaj napni razdeljeno špago od ko-liča do nasprotnega vzporednega količa, ter posadi drevo pri vsakem rdečem znamenju špage, pa tako, da bodo vsa drevesa na eni strani. Ne sadi pregloboko!
Ko imaš to delo končano, ti bodo stala drevesca kakor vojaki v vrsti. Prvič bodeš imel večje veselje do drevesnice, drugič bode ložje ob-delavanje, tretjič imajo vsa drevesa enak prostor in četrtič bodo drevesa enake moči in rasti. Ko imaš to zgotovljeno, obreži jih kakih 20 cm od zemlje, potem pa pusti rasti vse mladike in listje, ki izrastejo iz tega obrezanega rogla. Meseca junija ga okoplji. V začetku avgusta jim poreži mladike okoli 8 cm od zemlje, vse gornje pa pusti, kakor bi jih sploh ne videl. V sredini avgusta jih okuliraj z zdravimi in svežimi očesi. Par dni pred okuliranjem jih okoplji, da stopijo v sok. Ktero drevesce ni dovolj muževno, tega pusti. Nikdar ne pusti rasti plevela, kateri požre re-dilne snovi iz zemlje, da uboga drevesca stradajo. Brani jih pred krvno in listno nšjo na način, kakor sem to že omenil.
Ako je rast in razvitek dreves slab, naj se pri večkratnem okopavanju potrese zemlja s pepelom in žganim apnom, ki je razpadlo na prah. Dež, ki te gnojilne ttf&rine izpere, pripelje koreninam mnogo hrane in drevesa okrepča. Dobro je tudi, ako zalivaš z gnojnico, ki je pomešana z vodo.	*	(Konec prihodnjič.)
Obrezovanje sadnega drevja. Kdor hoče imeti mnogo sadja, naj iztrebi pregosto stoječe veje tako, da bo imelo solnce povsod pristop. Če sta dve veji preblizu ter je nevarnost, da se drgneta druga ob drugo, odstrani naj se šibkejša. Veje se morajo odrezati tik debla, vejice tik veje, iz katere rastejo, kajti ostanki vej začno gniti in gniloba preide mnogokrat tudi na drevesno deblo. Robovi rane se morajo z ostrim nožem gladko obrezati, rano pa je treba zamazati z voskom. Vsaka preveč v les sileča vejica se odstrani tik debla. Če je takih vejic mnogo, je to znamenje, da drevo napravlja preveč soka. V tem slučaju je treba pustiti več glavnih vej k drevesu, da bodo sok porabile.
Zakaj mrj6 piščeta v prvi dobi svojega bivanja? Ako mrjo krepko razvito izležena piščeta v prvi dobi svojega življenja, potem sta temu vedno vzrok nezadostna in pokvarjena piča, ter napačna vzgoja. Piščeta se ne sme pustiti dva tedna na mrzlih ali pa celo vlažnih tleh. So pa tudi pozneje proti mokroti občutljivi, tembolje ko potrebujejo veliko gorkote, posebno ob času, ko jim raste prvo perje. Nezadostna in slaba piča ne zadržuje samo povoljno in krepko razvitje kosti, ampak tudi rast perja Take živalice pose-jajo trudno in žalostno na okolo, ter počasi mrjo ena za drugo. Zato naj se jih ima na suhem in toplem kraiu, ter krmi razun kuhanega riža, v mleko namočenega kruha, zelenjave itd. nekoliko tudi z zmletimi ribami, mesom, ali pa kjer se to ne dobi, z nekoliko kubanim in drobno razseka-nim mesom, srcem, pljučami in zmletimi kostmi, in nekoliko klajnim apnom. Priporočati pa je posebno Fattingerjevo mesno vlakno pičo za piščeta, katera ima v sebi vse potrebne snovi za krepki in hitri razvoj piščet. Kdor se bode po teh predpisih ravnal, svojo mlado perotnino obilno in tečno krmil, ta bode z uspehom gotovo zadovoljen, ker mnogoštevilno ginjenje piščet preneha in izplačala se mu bodeta mali trud in izdatek v gotovo obilni meri.	„Perotninar "
Šesti dan potem, ko je kokija pričela valiti,
pregledamo jajca v temnem prostora. V to svrho naredimo v črn papir luknjo jajčje oblike. Jajce držimo za papirjem pred lučjo. Če je jajce čisto, ni oplojeno, pač pa, kakor se lahk'0 prepričamo, še za kuho porabno. Če zapazimo v jajcu temno progo in črno premikajočo se piko, sepišee že razvija. To preizkušnjo posebno priporočamo, če vali kokija kupljena jajca ali če, imamo za več kot 10 kokoši samo 1 petelina.
Razne novosti.
Samomor tovarnarja. V moskovskih ječah se je obesil tovarnar Šmid, ki je izgubil ob času zadnjega ustanka v Moskvi vse svoje premoženje. Vojaki generala Mina so mu namreč razdejali tovarno in pobrali vse imetje. Šmid je bil obdoižen. da je v zvezi z revolucijonarji in vržen v ječo. dasi je slavni pisatelj Maksim Gorkij dokazoval v odprtem pismu na list „Times" popolno ae-dolžnost Šmidovo, vendar ga niso izpustile oblasti iz ječe. Nesrečni tovarnar si jo zdaj iz obupa končal življenje.
Ljubezniv mož. Preteklo jesen se je oženil gozdni delavec Simon Ančič iz Vrhpolja na Hrvaškem z dekletom iz Babine grede. Medenih tednov je bilo kmalu konec in mož je pokaral svoji ženi, da je on gospodar, ki ima pravico svojo ženo pretepati, kadar ga je volja. In Ančiča je bila večkrat volja, kakor tudi njegovega očeta Tu je nekoč žena ušla. Mož in tast sta jo ubrala zanjo in jo privedla nazaj. Seveda so zopet padale batine. Mladi ženi ni bilo več prestajati zato je v pismu naznanila očetu svoj obupen položaj. Oče je prišel ponjo s konjem, ki je oba v diru odpeljal v Babino gredo. Ko sta Ančič in njegov oče o tem izvedela, nabasala sta samokrese in jo istotako udrla za begunico. Blizu doma sta jih došla. Počilo je 12 strelov in ranjena je bila žena Simonova ter oče in konj. Orožniki so aretirali oba napadalca.
V verski blaznosti je v bolnišnici v Upsali na Švedskem neki bolnik umoril 4 tovariše, enega pa smrtno ranil.
Nesreča v rudniku. Pri Sarbruckenu ua Nemškem v kraljevskem premogokopu „Gerhard* v rovu „Matilda" je pred kratkim padla priprava, s katero se je peljalo 30 rudarjev od dela, v jamo. Vseh 30 mož je bilo ubitih.
Nenavadna iznajdba. Iz Londona poročajo, da je profesor Poe v Virginiji (Amerika) izumil napravo, s pomočjo katere se morejo utopljenci in zadušeni, v katerih je šele količkaj življenja, zopet oživiti. S to napravo se izsesava iz pljuč in krvnih delov ogljena kislina in se dovaja v nje kisik. Na tak način se lahko tudi popolnoma pijanega človeka takoj strezni.
Po nedolžnem obsojena Samostanska prednica Elza pl. Hajzler je bila obsojena na 6 letno ječo, češ, da je zastrupila svojo deklo. Zaprta je bila 2 in pol leta, ko se je skazalo, da je nedolžna. Bavarsko pravosodno ministrstvo ji je priznalo 4450 mark kapitala in 114 mark (l marka = 1 K 20 h) mesečne plače do smrti kot odškodnino.
Deklica za 70 kron. V Budapešti so areto-vali policaji že znanega hišnika Kisa, ki je 19 letni deklici obljubil zakon in jo zapeljal. Dva dni jo je imel pri sebi, potem pa jo je prodal v Kolos-var v javno hišo, češ da bo tam služila. Dekle je spoznalo, kje je in ga naznanila policiji. Posest-nica javne hiše je izjavila, da je dala Kisu za dekle 70 K.
Kako se godi na Ruskem? Mestni poglavar v Krasnojarskem, Kozlovski, se je sprehajal po mestu z nekaterimi tujci, jim razkazoval razne znamenitosti, in jim pokazal tudi grozilno pismo, v katerem se mu je naznanilo, da bo istega dne ob 5. uri popoldne umorjen. „Pet je ura", je dejal poglavar, „a še nisem mrtev." Ob 6. uri je pa šel mož sam domov, in je bil zavratno ustreljen. Morilci so zbežali.
Organizacija slovenske naselbine v Egiptu. Znano je, da živi v Egiptu nekaj tisoč Slovencev, največ z Goriškega in s Krasa. Pred leti je v Egiptu živeči slovenski zdravnik poskusil organizirati te naseljence, a uspeha menda ni dosegel. Zdaj se je tega lotil založnik Andrej Gabršek, zoditelj narodno-napredne stranke na Goriškem. Z ladjom „Semiramis" se je nedavno peljal v Egipet in obišče Aleksandrijd, Kairo, Port-Said in druge kraje, koder žive Slovenci, z namenom, da ustvari krepko narodno in gospodarsko organizacijo slovenski naselbini ob Nilu.
.......... I:.,	.< J:	.rf.Jt: . , vj, .5 ■.š.i^«.«.
K » .""'.'Ji-	* ' -FiiV*:»^'V*
»HF- s. .■;	• " Vi • -
Velike vojaške vaje se bodo vršile letos t krajih pkrog Ljubljane, Gorice, Beljaka in Celovca. Vaj se bo ndeležilo okoli 60.000 mož.
Žena žrtev ljubezni do svojega moža. V Ci-
kagu v Ameriki so pokopali ob velikanski uder ležbi Hrvatico Marijo Starčevič, ženo Gregorija Starčeviča. ki se je ponesrečil pri neki eksploziji. Na mnogih mestih je bil ožgan do kosti. Zdravniki so izjavili, da ga morejo rešiti le, ako se izgorelim delom prida človeško meso. Žena njegova 6! je dala rezati mišice na roki in nogi. Rešila je moža, po tej strašni operaciji pa je ner varno obolela in kmalu umrla.
Grozna nesreča. V Homestedu v Severni Ameriki se }e po neprevidnosti nekega italijanskega delavca velikanska zaloga dinamita razletela v zrak. Delavec je šel v magacin z žarečo pipo; najbrž mu je padel vroč pepel v kak sod z dinamitom in celi magacin je šel v zrak. Na 20 milj daleč na okrog so ljudje čutili nekak potres zemlje vsled silnega razpoka in v Njujorku n. pr. so ljudje prestrašeni bežali na ulice, misleč, da je res potres. Še le ko so izvedeli resnico, so se pomirili in se povrnili v hiše. Neprevidni delavec je bil na kosce raztrgan, tndi 30 drugih delavcev je usmrčenih.
Izreden otročji blagoslov. V Lajosszentpetru aa Ogrskem je žena kmeta Baloga porodila če-tvorčke. Zdravo je vse, otroci in mati. Balog je dobil že dvakrat dvojčke in enkrat trojčke.
Mihanoviču, pesniku „Lepe naše domovine", hočejo letos postaviti v Klanjcu na štajersko-hrvaški meji spomenik na tamošnjem trgu. Pesnik je spesnil omenjeno lepo pesem, ki je sedaj znana po vsem slovanskem svetu, v Zelnjaku blizu Klanjca ob meji. Mihanovič Anton pl. Petropoljski se je rodil v Zagrebu 10. rženega cveta 1796. bil je c. kr. konzul in generalni konzul. Služboval je daleč po svetu, a počitDice je preživel v hrvaškem Zagorju, zlasti v bližini Klanjca. Umrl je 1. 1861. tudi tam in je tam pokopan. Prispevke za spomenik sprejema blagajnik odbora g. Fr. Pančič, kr. poštar v Klanjcu.
Žrtve dela v Ameriki. V Zjedinjenih državah ponesreči se vsako leto 550.000 delavcev pri raznovrstnih industrijalnih podjetjih. Čim bolj raste hitrost, ameriških železnic, tem bolj se množi število žrtev, čim bolj napreduje rudarska industrija, tem več je žrtev. V ameriških tovarnah in livarnah za železo je bilo ubitih ali pohabljenih za vse življenje 225.000 ljudi. Na železnicah propade 94.000 ljudi; v rudnikih 12.000, pri poljedelskih opravilih 9000 žrtev in pri ostalih opravilih, pri zidanju hiš, kanalov, prekopov, tunelov so dosegle žrtve število 235.000. Od ponesrečenih je 15% ubitih na mestn dela. Število za delo nesposobnih znaša danes v Zjedinjenih državah 10 milijonov. Med ponesrečenci je ogromna večina evropskih izseljencev. Krvava statistika, ki tudi govori o orjaškem napredku industrije in o moči kapitala.
Davki v naši državi. Direktnega davka je v Avstriji 512 milijonov, indirektnega, ki ga plačajo največ srednji stanovi, je 346 mil., carine na uvozu bla^a dooija naša država 123 mil., od kolekov 49 mil., od pristojbin pri imenovanjih, dovoljenjih itd. 5 mil. Pristojbin pri prodajah in zapuščinah iztirja 108 mil. Vozni listki na železnicah dajejo državi 17 mil. Od loterije dobiva država na leto nad 30 mil., od državne tiskarne 6 mil., od soli pa 47 mil. Kadilci darujejo državi 236 milijonov na leto. Vseh dohodkov bo imela država letos nad 2 milijardi in 168 mil. kron.
jf	! «Vt M,j./.'H;. r; "i.A^C? a,- ■.„■ i- -U
Strah v blaznid.-"t £rški blaznici v Jedi-kulu, carigrajskem predmestju, je ^umrl jiedavno blaznik, ki so ga položili v rakev, da ga drugi dan pokopljejo. Ko je neki drugi blaznik to videl, šel je skrivoma v mrtvašnico k inrtvecu, ga vzel iz! rakve. postavil v bližnjo omaro in se sam vlegel v rakev. Kb je drugo jutro prišel duhovnik, da bi blagoslovil ranjkega, vstane blaznik iz rakve. Duhovnik se je tako prestrašil, da se je onesve-ščen zgrudil ia par trenutkov nato umrl. Ostali prisotni so zbežali v divjem kriku na vse strani. Ko
so se ljudje nekoliko umirili, šli so spet v mrtvašnico, kjer so se nverili, da dozdevno oživeli mrtvec ni bil pravi mrtvec. Na njih vprašanje, kje je mrtvec, pokazal jim je blaznik na omaro. Ko so jo odprli, padel je mrtvec z ropotom med rije. Zopet so mislili, da ie oživel, in kričaje odhiteli na prosto. . Šele čez dolgo časa se je ta stvar pojasnila docela in je ljudi minil grozen strah.
Prosveta in vojaštvo Kako skrbe poedine države za vojsko, kako za šolstvo in ljudsko na-obrazbo sploh, dokazuje sledeča razpredelnica: Anglija troši za vojsko 257« vsega državnega proračuna, za prosveto pa le .6%, Francija 24% ~5Nemčija 13%—7%, Danska ll%-70, Švedska 90/0—^/o, Avstro-Ogrska 9°/o—&lo, Bu-mnnska 9°/0—50/g, Norveška Q°/t—1%, Belgija 8%—5%, Švica, 8°/o—U°lo- Potemtakem troši jo za prosveto najmanj Italija in Avstro-Ogrska, potem Nemčija. Anglija in Francija, dočim je na vrhuncu Švica, ki troši za prosveto dvakrat več kakor za vojsko.	;
Železno mesto v Ameriki. V bližini Čikage, velikega mesta v severni Ameriki, kjer se križa 7 železnic, zgrade tovarniško in delavsko mesto za 100 do 150 tisoč prebivalcev. Za zgradbo je že zloženih 500 milijonov kron. Zdaj napravljajo glavne ceste, ob katerih zgrade spomladi 297 delavskih hiš po 16 različnih načrtih V vsaki hiši bo kopelj, parna ali plinova kurjava ter električna luč. Iz mesta bo vozila v Čikago električna železnica. Novo mesto bo edino svoje vrste, ameriška železna obrtnija utegne ž njim nadkriliti vse industrije sveta, kar nameravajo Amerikanci doseči s kolikor mogoče	izdelovanjem jekla
in železa.	■>■-..
Poučni kotiček.
Nekaj o vojaščini.
(Daljo), j
A. Kako je napraviti prošnjo za opro-ščenje od orožne vaje.
a)	Za bolnike:
C. in kr. vojaško dopolnilno poveljstvo
: Kolek i. v. 1 K ŠteV.........
L,..............v M...........................
Ker sem močno bolan, prosim, da se me oprosti orožnih vaj, h katerim sem poklican na
dan ..............in da se mi dovoli iste na jesen
tega leta izvršiti.
Prilagam izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika in svoj vojaški list.
V Cenkovi. dne .............. 19.......
I. I.
b)	Za rezerviste, katerih rodbinske razmere so take, da jih doma neobhodno potrebujejo:
; j C. in kr. vojaško dopolnilno poveljstvo
: JiOlcK •	v J
llK: štev-
i...............|	v J .
; '.jfi.i.;s; ••is.!"*'-g,;-	i.jK> .i-tv-' r ' « »h.
i.. >• ■ . ':: ■•' * ■ .t ; .->:, :	-V'	' :
Kakor je razvidno iz priloženega zdravniškega izpričevala, je moja mati nevarno zbolela za pljučnim katarjem. Vdovec sem z dvema otrokoma, oče mi je pa umrl že lani. Premoženja nimamo ter živimo le ob tem, kar pridelam jaz, ker sta otro še nedorasla. Ako odidem od doma, pustim svojce popolnoma brez pomoči v siromaštvu in lakoti.
Prosim tedaj, da se me oprosti letošnjih orožnih vaj, h katerim me kliče priloženi pozivni list na dan
Moj Spremni vojaški list je priložen.
V Rajhenburgu. dne s .' ......... 19
Anton Zalokar.
Uradno se potrjuje, da je gorenje resnično.
A.	A., župan.	J J., c. kr. okrajni glavar.
Sličuo se sestavljajo vse druge prošnje gori navedenih slučajih. ' ' ! - " !
B.	Kdo je lahko oproščen redne v o?
jaške službe?
Redne vojaške službe so lahko oproščeni potrjeni, ako je vzrok opravičen. Po opravičenem vzroku šo pridejani potem k nadomestili rezervi. Taki tehtni vzroki so':
1.	Edini sin očeta, ki ni zmožen za nobeno pridobitno delo, oziroma sin vdove, ali pa edini zet, ki se ni oženil v takih razmerah, v katerih prosi oprostitve redne vojaške službe.
2.	Po očetovi smrti edini vnuk, ako ded (stari oče) nezmožen za pridobitno delo, ali ako je živa samo stara mati (babica), ako ti nimajo nobenega sina.	1 ■
3.	Edini lastni brat (pa tudi nezakonski brat) popolnoma siromašnih otrok, ali pa nezakonski brat očeta, ki je umrl in zapustil otroke.
Pravico oprostitve od redne vojaške službe imajo vsi omenjeni le tedaj, kadar je življenje roditeljev, deda. babice in sorodnikov odvisno od njegove delavske moči.
Pravtako so oproščeni in pridejani k nadomestni rezervi tudi vsi oni, katerih edini brat ali vsi bratje, oziroma zeti služijo:
a)	v liniji ali v deželni brambi,
b)	ako nimajo še 18 let ali
c)	ako so radi duševne ali telesne napake nezmožni za vsako pridobitno delo.
O osvoboditvi vseh pa odločuje naborna komisija. Proti njenemu odločilu se lahko vloži priziv (rekurz), a ta na c. kr. poveljstvo deželne brambe.
Kako se napravijo tozadevne prošnje o tem prihodnjič.
Društvene vesti.
Šoštanjska čitalnica priredi na Velikonočni pondeljek veliko veselico. Ob 3. uri popoldne uprizori „Divjega Lovca", potem različne šaljive prizore, zvečer pa je plesni venček. Popoldanska vlaka prideta od obeh strani ob 2. uri, zvečer pa ob 7 V« ari: zjutraj ob 6. uri proti Celju, ob 9. uri proti Slov. Gradcu. Šoštanjska „Narodna godba" proizvajala bode najnovejše koncertne in plesne točke.
Pevski In gledališki večer priredi arediška šola dne
1.	aprila, na velikonočni pondeljek. v šolskih prostorih. Igrali se bosta igri: Veselja glas v prirodi in „Skrb in smrt". — Vstopnina: sedež 70 v, stojišče 30 v. Začetek ob 7. uri zvečer.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 4. aprila t. 1., ob 11. uri dopoldne v okoliški žoli. — Spored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in odborove seje.
2,	Društvena poročila in dopisi. 3. G. Šorn poroča o svojem delovanju v okrajnem šolskem svetu. 4. O „obrambi šole in učiteljstva" (govori g. Pesek). 5. Slučajnosti in nasveti. — Pred zborovanjem in sicer točno ob 10. uri bo demonstriral pri šolskem čebelnjaku tovariš Wessiak o „izzimovanju čebel". — Kakor je razvidno iz sporeda, bo zborovanje in demonstracija zelo zanimiva, upati je torej, da noben član ne izostane. Vljudno vabi k zborovanju tudi tovariše, ki niso udje našega društva	Žiher, predsednik.


M
. ..........■
"■' ........ ......' m......I,...... ----— - .. * ------ ■ ■ -----i-ii-i-j-i-----irur_nj-_rj-.n.r. lt_p.-.-.-._■. .-j-_rwuji_iifu-i_rl
MMMMMMMMMMMMMMMMM

EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti in doživetja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje 8 sočasnim obrestovanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenjapokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji a
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b)	zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet.
PRVA CESKA
S SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
; Pojasnila daje in cenike razpošilja zastopnik A. Terček v Celju Scliillerjeva cesta št. 3.
_________I

"15!
iS
Listnica uredništva.
Cenjeni somišljeniki!
Vsakdo bode uvidel, da nam je prostor za prihajajoča poročila silno tesno odmerjen in da bi v času volilnega boja potrebovali pravzaprav dnevnik. To je seveda v danem položaju nekaj nemogočega. Da pa bomo morali ravno volitvam do dne 14. maja posvečati največjo pozornost, je jasno. Zato prosimo cenj. somišljenike, naj nam posebej o društvenih nepolitičnih zborovanjih in o podobnem sporočajo vedno samo v par stavkih. Dolgih poročil ne moremo prijavljati. Dobrodošle pa so nam seveda vedno razne kratke dnevne novice. Prosimo cenj. somišljenike, naj v interesu stranke uvažujejo ta naš ukrep. Uredništvo.
G. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani je naklonil »Društvu slovenskih književnikov" za pirhe 100 kron kot drugi del usta-novnine. Odbor se velikodušnemu svojemu dobrotniku najiskrenejše zahvaljuje. — Slovenci smemo biti ponosni na to narodno tvrdko, ki nam je osnovala prvo tovarno za kavne surogate na slovanskem jugu ter s tem vsaj resnično zavedne odjemalce emancipirala od tuje, nam sovražne industrije. Toda v tem oziru še manjka v slovenskem občinstvu mnogo do vsestranske zavednosti. Še vedno se pokupi na Slovenskem do 80 odstotkov cikorije, ki jo proizvajajo Nemci in Italijani, a katerih izdelki po izreku nepristranskih veščakov v splošnem ne dosegajo kakovosti Je-bačinovih izdelkov. Dolžnost vsakega zavednega rodoljuba je tedaj, da poučuje gospodinje v svojem kraju, naj zahtevajo povsod cikorijo Jebačinove tovarne, ki je tako velikodušna podpornica naših narodnih društev, dočim tuje tovarne pomagajo vzdrževati našemu narodu najškodljivejše zavode.
POSESTVO
je naprodaj
na Spodnjem Štajerskem v lepem in prijaznem kraju. — Več se izve pri
Karol Cimperšeku
trgovcu, Laški trg.	44 3-1
jgjjrtjj
S5SČS66K
Dva poštena in pridna
s primerno šolsko izozbrazbo se sprejmeta ir uh takoj
pri Zvezni trgovini v Celju.
Ponudbe pismeno na vodstvo Zvezne trgovine in tiskarne v Celju.	45 3-1
Proda
bmeljsK« droge
po ugodni ceni
41 3-3
EMERIK KUKETZ, Žalec.
Pristnega vina
lastnega pridelka od zadnjih letnikov ponuja po nizkih cenah (21) 10-6
Ivan Hočevar, velepos.
v Središču (Polstrau) ob južni železnici.
Brzojav
za vse gospode, kateri si žele za praznike elegantne, moderne in fine kravate, nadalje fine ovratnike in zapestnice, s svetovno znanim T7"I7"OTi~1 4 6 srajce :: znakom ^ T	vJT-ZIl. rokavice
nogavice, žepne robce, naramnice i n dežnike da so v vseh omenjenih predmetih ravno prišle nove pošiljatve v velikanski množini. — PoStne pošiljatve hitro in točno.
111
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVittčniKi peresa peresniKi radtrH« HamencHi tablice gobice črnilo
Trgovske knjiqe v vseh VRlikostih
—° ■	1 " z eno ali dvema kolo-
nama, v papir, platno, gradi, ali pol ilsnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske nrade krajne šolske svete, uCitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnioe. odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezIfoV in risani;.
Panirnatp vrp?p vseh velikoBti P° orifi r dpinidlt: vreuj „alnih tovarniških cenah
Štamhilip PeCatniki, vignete, (Siegelmarken;
J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Rnnknirp umetnei pokrajinske in s cvetlicami r	od najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. w s
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine e so brezplaCno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA!
zamore se lahko in : naglo pogasiti le s
Velik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od tlesne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-======= spodarskih strojev ter motor-mlinov. =======
j§3| Odplačevanje na obroke | m 129 odlikovanj! m RjEjSi
Zaspomladno gnojenje TomOŽeVO ŽlilldFO
■ ■	V ■ ■	■
kakor žitne in okopavne pridelke, travnike in ::: pašnike, deteljišča, vinograde in sadno drevje ter zelenjadi je ^^^
Zajamčeno čisto Tomaževo žlindro z varstveno znamko in plombo opremljeno dodajajo
Tovarne za Tomasov fosfat
zadr. z omej. por. V BERLINU W. Prodaja na vagone in malo
Trgovina z železnino
Zvezdna znamka
Peter Majdič :: Celje, dokazano najboljše umetno gnojilo, Za radgonski in ljutomerski okraj ki vsebuje fosforovo 'kislino. J. ŠKERLEC, Zg. Radgona
Kdor pa gnoji s Tomaževo žlindro ali superfosfatom, mfm&mm gnojiti mora tudi na vsak način
s 40% kalijevo soljo
koje gnojilo je neprecenljive vrednosti.


Pojasnila
gnojn daje^brlzpiačno Kmetijska pojasiijevalmca
■V GRADCU, RaubergasseJšt. 11.
-o-• ,. i i
lEiofc Piran na +ioVafno" v ndin