'11.1 il' .1 'Ili il') li- i!< ili- eli ria ii‘ Ž ih 'h il v in li- * la if r n li- f id ri i' b ^ fktmcwJzas BORBA Cc nas niso premagati ne fašisti, ne nacisti, nas prav tako ne bodo maloštevilni sovražniki ljudstva, ki na najbolj nizkoten banditski način skušajo potvoriti resnico in premagati pravico. Iz pisma zaprtih protiiašistov v Corone u primorskemu ljudstvu Leto II. — Štev. 14. Ajdovščina, sobota 13. aprila '1940 Cena 4.— lire Botj kot kdajkoli strnjeni Samo milijon nas jel... milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči. Nikoli in nikdar! Zato, ker nismo trMe bitke, ki po toči ovene; ker mi nismo le številke, smo ljudje. Kmalu bo poteklo leto dni, odkar so' edinice naših junaških parti-zonskih borcev oddale poslednje strele proti fašistom in izdajalcem ožečim z naše izmučene primorske zemlje^ bežečim pred lastnimi zio-tini, bežečim pred sodbo ljudstva. “eto dni bo že poteklo, odkar je po ^tristoletnem suženjstvu prvič svobodno zadihala Primorska, toda še P° enem lètu ni to ljudstvo in ta ^rrdja, ki je toliko žrtvovala, dosegla tega, kar si je s svojo nadčloveško orbo priborila in kar so ji obljub-) kjer za jeklenimi rešetkami fa-m}ini policisti in skvadristi pi’ete-j*ai° poštene može, ki so jih zaprli zato, ker v svoji poštenosti in Preprostosti, v svoji ljubezni do rod-ne grude, do tistih, ki so zanjo in Za njeno pravo svobodo žrtvovali f0°ia življenja, govore, da je ta zem-3« slovenska in da mora biti Jugo-l punska. Lelo dni po tem, ko je 1(1 Primorska osvobojena, morajo °rej naši juiiaki narodno osvobodil- borbe po fašističnih zaporih z gla-eyno stavko dvigati glas, da jih mu-}?° za trdimi zidovi, da jih pretepajo ltii, ki so služili Hitlerjevemu in f ;Us solini je v emu fašizmu, samo da } nspeli primorsko ljudstvo oslepari-, za plodove narodno osvobodilne °rbe. Antifašisti morajo pred po-Se?na vojaška sodišča samo zato, ker n% uspelo fašistom niti s pomočjo Pouličnega terorja, niti s pomočjo ler‘pov in civilne policije, niti s po-r^očjo uvoženih fašistov prevpili Ijud-glasu: Tukaj je Jugoslavija! 'ti hočemo Jugoslavijo! Vsi ti nečloveški dogodki, ki se dogajajo v Trstu nad našim Ajud-tivom, pa so to naše ljudstvo še bolj tienili v enotne vrste borcev za na-rodno osvoboditev. Ne samo Trst in Dorica, ne samo cona A, ampak tudi c°Ua B danes govore v en glas: Strnjeni sino, kakor še nikoli. Vse te ^nožiče imajo en sam cilj, in ta je °Bojevati domovinsko vojno, osvo-°diti lastno grudo in se priključiti ' domovini Jugoslaviji, zato je vsa njihova borba usmerjena v tem prav-cu, zato je klic Primorske vsak dan niočnejči: Hočemo Jugoslavijo, hoče-,ft° Tita! In proti temu se bori danes ti^no Usti, ki skuša ljudstvu škodo-nuJi in to z nasiljem in terorjem in ln 3€ fašist. *Ves svet naj izve«, tako kriče v svet tržaške množice, da se na ■Jrudih okupacijske vojaške uprave z njeno vednostjo m zaščito obnavlja mšizern, ki ne skuša osleparili suino Pomorskega ljudstva za svobodo, ki ne skuša oslepariti samo nove Jugo-s avije za pravico do njene zemlje, ampak skuša na tem mestu ogrožati ^ ret ovni mir, skuša na okrvavljenih Primorskih tleh pripravljati novo ža-rtšče vojne. Ves svet naj izve, da se a fašizem poslužuje prav istih sred-s. ev za protiljudsko borbo, kot se jih 3e posluževal Mussolinijev fašizem. Fes svet pa naj tudi izve, da to gru- 0 branijo množice primorskega ljud-tiva, ki so 25 let okušale fašistično imsiLje in štm leta vodile najtežjo »Coroneo« je spel ječa za mučenje poštenega ljudstva Pretepeni in mučeni protifašisti govore, njihovo trpljenje pa obtožuje zločince »Dne 27. marca t. 1. okrog 13. ure sem bil v ulici Rossini v družbi nekega tovariša. Ko sem prišel v ulico Roma, sem naletel na skupino, ki se je prerekala z nekim šovinističnim demonstrantom in z neko žensko. Šovinist je dolžil enega izmed tovarišev, da je neki šovinistki strgal s prs italijansko kokardo. Zato ga je prijavil dvema članoma policije, ki sta tovariša aretirala in odpeljala. Zaradi tega sem interveniral in policistoma izjavil, da obtožba ni resnična, saj sem na lastne oči videl, da tovariš ni nikomur strgal kokarde s prs. Ker policista nista hotela poslušati, sem smatral za svojo dolžnost, da jima sledim na kvesturo in poskušam pričati v korist nedolžnega aretiranca. Ko sem prišel v bližino kvesture v ulico XXX. Ottobre, sta me policista prijela in odvedla na kvesturo. — Čim sem stopil v vežo, so me policisti pričeli brez vsakega povoda pretepati in tolči s pestmi in kiji. Od tu so me porinili v sobo na levi strani pritličja, kjer so me pozvali, naj dvignem roke. Nato so izvršili pri meni natančno preiskavo, istočasno pa me je več policistov te- borbc proti njemu, ki so svojo grudo samo z lastnimi silami osvobodile in ne bodo nikdar več dovolile, da bi kdor koli pisal usodo tej zemlji, nihče razen tistih, ki so zrasli iz same narodno osvobodilne borbe, lo je nihče razen primorskega ljudstva samega. Cela vrsta dejstev osvetljuje borbo ljudstva Julijske krajine za priključitev te zemlje k Jugoslaviji in krvavo vlogo fašističnih krvnikov in nasilnikov. Na stotine iz zaporov izpuščenih protifašistov danes izpoveduje in dviga glas obsodbe nad znova porajajočim se fašizmom v coni A. Nečloveško mučeni in pretepam stopajo v gladovno stavko spet politični jetniki v tržiških zaporih. Protifašisti v tržaških zaporih pa naslavljajo pisma protifašistom v svobodi. Eno izmed takih pisem se glasi: Dragi tovariši in tovarišice! Čeprav smo zaprti v Coroneu se je naša pesem zlila z vašo, so bili vaši vzkliki tudi naši. Naša volja je postala močnejša, kot eden smo zakričali v svet, da se mora priznati naša pravica. Če nas niso pk> po glavi, ramah, hrbtu in me suvalo s pestmi v oči, tako da sem imel desno oko vse okrvavljeno in pet dni močno zateklo ter podpluto. Udarili so me tudi po desnem ušesu, iz katerega se je vlila kri. Pripominjam, da so s posebno slastjo udarjali po mestih, ki so že krvavela, Pretepali so me tako, da me še danes boli glava in desno oko, uho pa imam še obvezano. Po tej preiskavi in pretepanju so me omamljenega od udarcev vrgli v celico, kjer sem našel dva druga tovariša, ki lahko pričata, .v kakšnem stanju sem bil. Da so me na kvesturi pretepli, lahko potrdi tudi po krivici aretirani tovariš, ki so ga nekoliko manj pretepli že pred menoj. Izjavljam še, da sem našel v celici tovariša, ki šo ga močno pretepli zlasti po glavi in srednjem delu telesa. Sam mi jè pripovedoval, da so policisti na kvesturi brez vsakega vzroka nečloveško ravnali z njim. Pri pretepanju je sodeloval tudi neki član civilne policije v uniformi, ki je nosil na ramenih dve zvezdici. Prečitano in podpisano.« Takih in podobnih pisem in izjav premagali ne fašisti, ne nacisti, nas prav tako ne bodo maloštevilni sovražniki ljudstva, ki na najbolj nizkoten banditski način skušajo potvoriti resnico in premagati pravico. Naše geslo je še vedno: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Čeprav vzklikamo danes v zaporih, je ta naš vzklik zmagovit in pod našim 'geslom bomo zmagali. Tovariši in tovarišice! Zahvaljujemo se vam za darove. Ti darovi so darovi naših bratov in sester in so nas globoko pretresli in prepričali, da ste vi vedno z nami in mi z vami. Smrt fašizmu — svobodo narodu! — Vaš: tovariši in tovarišice. To je ponoven dokaz, kako smo vsak dan bolj strnjeni tu močnejši v naši pravični borbi. Danes se čuti vse ljudstvo Julijske krajine eno telo, v katerem bije eno junaško srce, v katerem vlada samo ena zdrava ljudska pamet in zavest, in ta je in ostane: Primorska s Trstom in Gorico je jugoslovanska! bi lahko priobčili nešteto, saj so se pr prihodu medzavezniške komisije v Julijsko Krajino tržaški zapori kar hitro napolnili. Pa ne samo v Trstu, tudi v Tržiču in Gorici so kar množično začeli zapirati protifašiste in do malega vsi aretirani so bili’ deležni podobne fašistične blagodati, kakor jo osvetljuje gomji primer. Civilna policija je s številnimi aretacijami demobiliziranih partizanov in znanih protifašistov hotela preprečiti, da bi ljudstvo izrazilo zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji, a se ji to ni posrečilo. Zato so tembolj divjali in znašali svojo jezo nad zaprtimi antifašisti, v kolikor jih niso pretepli že ob aretaciji sami. Poleg tega pa so nudili vso podporo in zaščito šovinističnim razgrajačem, ki so jih pripeljali iz Italije, da so s svojimi prostaškimi nastopi motili manifestacije ljudstva in izzivali incidente. V coni A Julijske Krajine so si fašisti vseh dežel podali roke in v varstvu okupacijskih bajonetov vršijo svoja teroristična dejanja nad poštenim ljudstvom. . Mednarodna komisija je opravila svoje delo in odšla. Fašisti pa zvesti svojemu besu vršijo' zločine naprej, kar naprej pretepajo in zapirajo zavedne Slovence...Preko 400 aretiranih protifašistov je zaprtih samo zato, ker so pošteni ljudje, ker so se skupno z zavezniki borili proti fašizmu, ker so mednarodni komisiji odkrito povedali, da so Slovenci, da hočejo Jugoslavijo, da hočejo Tita. Pred vojaškim sodiščem pa se zagovarjajo Slovenci protifašisti Vladimir Prodan, ki je obtožen, da je skušal tekom nedovoljene manifestacije napasti civilno policijo, da se je uprl ukazom policije naj se odstrani, da ni ime! pri sebi predpisanih dokumentov. Tovariša Marc in Štopar iz Bazovice sta se upirala aretaciji, ki se je izvršila baje zato, ker je Marc rekel nekemu policistu, ki ie stal pred kvesturo: »Umazani Čerin, vrzi proč pendrek!« Obtoženi Marc je izjavil, da ga je na policiji preteplo 5 do 6 policistov. Ko je zagovornik hotel govoriti z obtoženci v slovenščini, mu ie odgovorni policijski agent dejal, da vsi obtoženci obvladajo italijanščino in bi morali po navodilih predstojnika civilne policije govoriti v italijanskem jeziku. Ta primer nam dokazuje da so v vrstah civilne policije ljudje, ki so prespali zmago demokracije. Obtoženi Prodan je bil obsojen na 30 dni zapora, dočim je bil italijanski šovinist Sicilijanec Cogo Salvator, ki so ga aretirali z bodalom v roki, oproščen. Najhujše nasilje izvaja civilna policija nad aretiranci na kvesturi, kjer so policijski agenti neomejen gospodar. Čim jim odgovoriš odkrito, da si za Jugoslavijo in torej proti fašizmu, plane ta »visoko kultoma« druhal na te in te s pestmi, pendreki in stoli pretepe do nezavesti, če pa dobijo pri aretirancu izkaznico SIAU-ja, dobi še 25 udarcev posebej. Potem vržejo tako zmiatenega in krvavega med ostale jetnike. Pri zasliševanju, če do tega sploh pride, pa se prizori s stoli in pendreki ponavljajo. Mnogo aretirancev, ki jim ne morejo ničesar očitati je tako zmlatenib in s takimi poškodbami, da morajo za dalj časa v zdravniško oskrbo, preden bodo sposobni za kako delo. To lahko razumemo samo tako, da nekaterim elementom ni všeč popolna zmaga demokracije in hočejo torej ta čisto naraven razvoj preprečiti z nasiljem Zato dopuščajo in celo podpirajo fašistične brodolom ce, da na najbolj surov način preganjajo in« strahujejo demokratične množice Julijske Krajine, ki zahtevajo priključitev iste k Jugoslaviji, za kar govore vsi gospodarski, zemljepisni in narodnostni argumenti Julijske Krajine, posebno pa zato, ker jim je edino v Jugoslaviji zagotovljena svoboda, demokracija. Toda kljub mučenju, zmerjanju in pretepanju protifašistični borci vztrajajo. Partizanske pesmi, vzkliki maršalu Titu in Jugoslaviji, ki se vsak dan razlegajo po Coroneu, nam povedo, da je kljub temu nasilju vera v zmago pravice in demokracije vedno močnejša. Ne pendreki, ne stoli in vse zverinsko početje civilnih policistov ne bodo omajali Primorcev. V 25 letih smo dovolj spoznali politiko italijanskih imperialistov in fašistov in tudi danes v najlepši luči pokažejo, kako bi se godilo Slovencem, če bi prišli pod oblast Italije. Pa ne samo v zaporih, fašisti pretepajo in izvajajo teror tudi nad mirnim kmečkim prebivalstvom. Po odhodu medzavezniške komisije iz Benečije, se je začela prava teroristična gonja na zavedne Beneške Slovence. ki so se s člani komisije raz-govarjali v svojem materinem jeziku. V Podbonesec sta vdrla v občinske prostore znana fašista Blasutio Dino in Spehonia Silvio, ki ju člani komisije niso hoteli sprejeti kot zastopnika ljudstva. Začela sta psovati in zmerjati Kručila Antona, ki je bil z županom na razgovoru s komisijo in z grožnjami zahtevala, naj jima pove, o čem so se razgovarjali. Pridružilo se jima je še več drugih fašistov, ki so vrgli tov. Kručila po stopnicah, ga pretepli in ozmerjali z najostudnej-šimi psovkami. Napadli in pretepli so tudi tov Kručila iz Loga. Oba so na vse načine sramotili, žene in matere znanih, fašistov in republikancev pa so vpile, naj ju pobijejo. Obmetavali so ju tudi s kamenji. Tudi iz šentlenarske in sovodenj-,ske doline prihajajo poročila o nevzdržnem stanju in nasilju, ki ga izvajajo fašisti nad slovenskim prebivalstvom Vsepovsodi so raztrosili letake, na katerih je napisano: »Smrt Beneškim Slovencem.« »Tovariša Zanut Avgusta iz Oš-njega, ki je bil 23 mesecev partizan v narodno osvobodilni vojski Jugoslavije, so ozopovske tolpe stalno zasledovale in mu pretile s smrtjo, odkar se je razgovarjal z medzavezni-ško komisijo v Savodnjah. Tovariš je bil prisiljen, da zbeži pred zločinci v gozd. Isti večer, ko se je medzavezni-ška komisija mudila v vasi Savodnje, so bili na poti domov napadeni delegati zavednih Beneških Slovencev iz vasi Kosce, med njimi tovarišica Bledič Marjeta, ki je proti napadalcem pogumno vzkliknila: »Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita! Za Jugoslavijo živimo, če je treba, bomo zanjo tudi umirali!« Dala jim je odgovor, kakor bi ga dal sleherni zaveden Benejki Slovenec, kakor ga daje iz dneva v dan zavedno primorsko ljudstvo. V Reziji so hoteli fašisti s pomočjo italijanske policije preprečiti sleherno manifestacijo protifašističnega ljudstva pred komisijo. Osemdeset kvesturinov, karabinjerjev in finan-carjev iz Ravnice je zastražilo prostore, kjer se je ustavila med^avez-niška komisija Za vsak najmanjši poskus izobešanja jugoslovanskih in italijanskih zastav z rdečo zvezdo je bila odrejena takojšnja ' aretacija. Kljub vsem policijskim ukrepom je rezijansko ljudstvo uprizorilo manifestacijo za priključitev k Jugoslaviji in vzklikalo: Hočemo Jugoslavijo — hočemo Tita!« Komisija ie smatrala za potrebno Nadaljevanje na 2. strani. Stran 2. •PRIMORSKA BORBA«, 13. aprila 1946. Štev. 14. Kongres vojnih invalidov ie v coni eni strani obsodba brezbrižnega protiljudskega delovanja odgovornih elementov čitev te zemlje k Jugoslaviji Osvobodilna borba primorskega ljudstva še ni zaključena, ker njen vzvišen cilj, osvoboditev domovine in njena zdruiitev z matično deželo Jugoslavijo še ni uresničen, vendar pa se že v tem času vrši lahko v coni B, kjer ima ljudstvo oblast, kongres vojnih invalidov, ki si ustanavljajo svoje društvo. Izkazalo se je torej zopet nekaj, o čemer je bilo naše ljudstvo ves čas borbe trdno prepričano, da samo ljudska oblast, ki mora biti eden izmed uspehov osvobodilne borbe, lahko zagotovi ljudstvu, da ni zastonj žrtvovalo, da se ni zastonj borilo. Prav kongres vojnih invalidov in v vojni prizadetih ljudi, ki se je vršil v preteklem tednu v Postojni, nam je vse to ponovno jasno potrdil. Poleg tega pa je bilo moči prav ob tem še jasneje spoznati, da se v tistem delu Julijske krajine, kjer so ljudstvu vzeli oblast, kjer strahujejo fašistični izrodki, kjer skušajo ljudstvo potlačiti in ga pregaziti, to je v coni A, da se tam ni ničesar pokrenilo, da bi se resnično rešilo invalidsko vprašanja. Tamoš-nja oblast temu vprašanju ne posveča nobene pozornosti, invalidi ne dobivajo sploh nikakih ali pa bedne podpore. Nasprotno, tam skušajo prav bedno stanje invalidov izrabljati za to, da bi tisti, ki so prelili svojo kri, ki so z največjimi napori in žrtvovanjem pisali meje novi Jugoslaviji, da bi prav ti za enkratno podporo desetih ali dvajset tisočev lir pljunili a svojo lastno kri in podpisali iz-vo, da so se borili za priključitev ulijske krajine k Italiji. Nekaj takega se lahko porodi samo v zločinski fašistični glavi, ki ne pozna ponosa našega ljudstva, njegove visoke zavesti in ki noče vedeti, da je bil naš osvobodilni boj boj proti fašizmu in da ta boj prav zato ni zaključen, ker na naših tleh še dviga glavo fašizem. Prav tako je v coni A nemogoče misliti, da bi se za vojne invalide preskrbelo delo, saj moramo vedeti, da je v coni .A velika brezposelnost, ki neprestano narašča. Tako so invalidi v coni A povsem prepuščeni sami sebi in odvisni od malenkostne podpore, ki jim jo more nuditi komisija za socialno pomoč pri PNOO s svojimi sredstvi. Da pa je stvar v coni B bistveno drugačna, pa nam dokazuje prav zadnji kongres, ki ni postavil samo udru-ženja vojnih invalidov, ampak ki je napravil tudi pregled o dosedanjem stanju invalidov v coni B. Invalidi namreč dobivajo podporo in se posebno tistim, ki so sposobni za delo, posveča velika pozornost, da se bodo lahko vključili v življenje kot enakovredni člani in da bodo sami s svojim delom prispevali za obnovo porušene domovine. Zato skrbe v veliki meri sindikalne organizacije in ljudska oblast, ki pošiljajo invalide v tečaje, kjer se njihovi invalidnosti primemo usposobijo za delo. Poleg tega pa je kongres dokazal veliko ljubezenn našega ljudstva do Jugoslavije, kamor so uprli vse oči in vse svoje težnje tudi vojni invalidi. Oni namreč dobro vedo, da so v skupni veliki borbi krvaveli za Jugoslavijo, da je ta Jugoslavija naša prava domovina in da bo v Jugoslaviji našel zarodek primorskega invalidskega udruženja tisti pravilni razmah, ki ga prav vojni invalidi za svoje žrtve zaslužijo. Tako je bil tudi kongres vojnih invalidov na eni strani obsodba brezbrižnega protiljudskega delovanja odgovornih elementov v coni A, na drugi strani pa veličastna manifestacija primorskega ljudstva za priključitev te zemlje k Jugoslaviji. Ije Ljudske republike Jugoslavije. Prav zato makedonski narod še tem prisrčneje pozdravlja primorske brate in še tem globlje razume o orbo primorskih bratov za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. Tov. Atanasov je izrazil navdušenje makedonskega naroda nad borbo primorskega ljudstva, ki mora še na enem koščku svoje zemlje v coni A prenašati najstrašnejši fašistični teror. Končno je pozdravil kongres tudi major Jugoslovanske armade Stane Škrl, V imenu mladine vzhodno primorskega okrožja je pozdravila kongres tov. Teonila Premrov. Nato pa so bila prebrana pozdravna pisma,* ki jih je kongres prejel iz vseh predelov Julijske Krajine, kjer ljudstvo pozdravlja svoje borce, ki so nesebično žrtvovali v narodno osvobodilni borbi, ki so prelivali svojo kri, da so z njo zapisali na primorski zemlji voljo vsega življa v Julijski Krajini, da hoče biti ta košček slovenske zemlje prikljjičen k Jugosla viji. Nato je vojaška godba zaigrala pesem »Hej Slovani« in s tem je bil zaključen svečani del kongresa. Po nekaj minutnem odmoru, ki ga je izpolnjevala s partizanskimi pesmimi vojaška godba, se je pričel delavni del kongresa. Najprej je bil izvoljen delavni odbor iz vrst samih invalidov in prevzel vodstvo programa. V začetku delavnega programa je član Okrožnega odbora SIAU za vzhodno Primorsko okrožje orisal zbranim invalidom politično situacijo in v zvezi z njo pokazal delavne naloge, ki stoje pred ljudstvom Julijske Krajine in katerih se zopet najbolje in najjasneje zavedajo prav vojni invalidi. Z vzklikanjem in odobravanjem, z izražanjem želje po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji so potrdili invalidi svojo neomajno voljo, da utrde in dograde svojo ljudsko oblast, da bodo očistili Julijsko Krajino fašistov, da bodo pomagali pri obnovi svoje porušene domovine. In prav invalidi se bodo temu klicu domovine odzvali, ponesli bodo novega ognja med množicami in tudi sami po svojih močeh v veliki meri doprinesli k delu za boljšo in srečnejšo bodočnost Julijske Krajine v mejah mlade, Titove Jugoslavije. Končno je spregovoril tov. podporočnik Žigon Matjaž, ki je v svojem izvajanju načeloma orisal organizacijske smernice novega invalidskega udruženja, ki se danes ustanavlja po vzorih invalidskega udruženja v Jugoslaviji. Za tem so bili izvoljeni člani v upravni odbor, nadzorni odbor, nadalje je bilo izvoljenih nekaj častnih članov invalidskega pokrajinskega odbora, med katerimi so tovariš Fr. Bevk, predsednik PNOO za Slovensko Primorje, dalje podpolkovnik Rudolf Janko, komisar-major Črnu-gelj Franc, delegat makedonskega naroda tovariš Atanasov in delegat črnogorskega naroda general Sava Čedovič. Pred sklepom je pozdravil kongres v imenu Vojne uprave tudi major Golob, ki je pred vsem jasno po- kazal, kako dela Vojaška jugoslovanska uprava vedno in v vsakem oziru vse s pomočjo osvobodilnih odborov le v korist ljudstva Julijske Krajine. Novo izvoljenemu odboru je delegacija postojnskih žena in delegacija postojnske mladine prinesla šopke cvetlic in skromne darove kot izraZ globoke hvaležnosti, ki jo čuti Pr'" morsko ljudstvo, primorske žene iu mladina za svojo domovino. Končno so zbrani z enominutniin molkom počastili spomin vseh padlih borcev za svobodo primorskega ljudstva. Potem so bile odposlane p0" zdravne resolucije Osrednjemu odbo* ru Invalidov Jugoslavije, prvoborite* lju jugoslovanskih narodov maršalu Titu, zasedanju mirovne konference in tržaškim delavnim množicam. ^ tem je bil zaključen tudi delavni del kongresa. Popoldne pa so igralci VVP uprizorili dramske prizore »Rojstvo v nevihti«, »Analfabet« in »Kdo trka«, invalidi pa so si tudi ogledali znani®' nito postojnsko jamo, ki nas tudi sp°' minja na predrzne vojaške akcije naših partizanov, ki ni nobenem Juraku na slovenski zemlji niso dali miru, niti počitka fašističnemu okupatorju. Tiskovni sklad Tiskovni sklad dosedaj 199.116 lir " 592 din. Tiskovni sklad 13. aprila 1946: Tov. Cestarji, Postojna 3328 lir, Valenčič Jože, delavec, Ajdovščina- 300 i>r> Modec Stanislav, Ajdovščina, 27Ò H/' Maslo Kristina, Ostrožno Brdo okr. H‘r' Bistrica 60 lir, Čotar Albin, Okrajni odbor OF Ilir. Bistrica 160 lir, Čepe Marica, Ajdovščina 40 lir, Podružnica ESD“ tovarna vezanih plošč, Št. Peter na Krasu 6310 lir. »Coroneo« je spet ječa za mučenje poštenega ljudstva Vi ne dovolite, da bi niti koščka vaše z ljudsko krvjo okrvavljeno zemlje pregazil tujec Dne 7. aprila so prišli invalidi junaški sinovi in hčere primorske zemlje na svoj kongres z zastavami veselo pojoč in vzklikajoč: Mi hočemo v Jugoslavijo! Mi smo se z brati onkraj krivične meje borili in hočemo z njimi tudi skupaj žlVeti. Živel Tito, živela naša Jugoslavija, živel naš Trst, živela naša Gorica. Smrt fašizmu! Kmalu po 10 uri dopoldne je otvo-ril kongres tov. Jež Pavle, eden najstarejših primorskih borcev, ki je bil v borbah za osvoboditev naše Primorske nekajkrat ranjen. Potem so kongres pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti v Julijski Krajini ter razni delegati. Med prvimi je spregovoril v imenu vojaškega vojnega področja tovariš Černugelj Franc — Zorko, komisar VVP, ki je pred vsem naglasil pomen teh trenutkov, ko se v Julijski Krajini zgrinjajo tudi invalidi, da povedo vsemu svetu, zakaj so prijeli za puško, za kaj so darovali dele svojih teles,' zakaj so prelili svojo kri, da povedo zakaj so se borili in da naglase, da so njihove žrtve, kakor žrtve vseh padlih bile zato, da se Julijska Krajina s Trstom in Gorico priključi k materi Jugoslaviji. Kot druga je pozdravila kongres v imenu Glavnega odbora SIAU tov. Marina v italijanskem jeziku, ki je prinesla vojnim invalidom pozdrave tržaških množic, ki še krvave po tistih ulicah, ki so še priča najostud-nejšega fašističnega nasilja nad tržaškim prebivalstvom, množic, ki ne bodo nikdar dopustili, da bi bili naši napori zaman, ki ponovno naglašajo zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. Tov. Marina je nadalje naglasila, da množice danes vztrajajo. v borbi pod zastavami s peterokrako zvezdo z zahtevo, da se izpolni želja ljudstva: »Mi smo pripravljeni še žrtvovati, Slovenci kakor Italijani, da bo Trst priključen k Jugoslaviji. Nadalje je kongres pozdravil tovariš podpolkovnik Rudolf Janko, star primorski partizan, član osrednjega invalidskega odbora Jugoslavije. Tovariš podpolkovnik je pred vsem naglasil edinstveno borbo primorskega ljudstva, ki je sorazmerno v naši osvobodilni borbi največ dalo, ki pa še danes ne uživa tiste prave svobode, za kakršno se je borilo, ker danes še ni priključeno k svoji državi Jugoslaviji. »Toda z nami je Tito, z nami so vsi narodi Jugoslavije, z nami je bratska Sovjetska zveza,« je med drugim dejal tovariš podpolkovnik. Mnogo je Primorska žrtvovala, toda za svojo svobodo še danes žrtvuje in je pripravljena slednji trenutek žrtvovati. In prav invalidi smo prvi pripravljeni ponovno storiti vse, kar bi od nas zahtevala domovina, zato da se naša Primorska pri' ključi k Titovi Jugoslaviji. Nadalje je kongres pozdravil tov. podporočnik Vivod Mirko, član invalidskega oddelka IV. armade, ki je pred vsem naglasil dejstvo, da v mladi ljudski Jugoslaviji ni invalidskega vprašanja, ker so to same ljudske množice rešile s tem, da gledajo v invalidih svoje Osvobodilne borbe ljudi, ki so poleg padlih za svobodo narodov Jugoslavije največ žrtvovali. Nadalje je kongres pozdravil imenu Narodne vlade Slovenije tov. Jeršak Miro, član Ministrstva za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije. Nad vse prisrčno pa je bil pozdravljen z bratskimi vzkliki in dolgotrajnim ploskanjem tov. Sava Čedovič, general Jugoslovanske armade, ki je prišel na kongres v imenu naroda Črne gore v slikoviti črnogorski narodni noši. Tovariš je na bratske vzklike med drugim odgovoril: Ponosni slovenski narod! Vidim, da prav na tem košču še ne popolnoma osvobojene slovenske zemlje dobro veste, zakaj ste prelili svojo kri in zakaj ste žrtvovali v borbi, ki jo morate voditi še po tržaških ulicah proti fašističnim ostankom. Vi ne dovolite, da bi niti koščka vaše z ljudsko krvjo okrvavljene zemlje pregazil tujec. Nam pa je, tovariši, Istra, Trst, Gorica, Slovensko Primorje, Beograd, Zagreb vseeno, vse to je naše, je jugoslovansko. In prav tako, kot želite biti priključeni vi, primorski bratje, k Jugoslaviji, tako želi to naš črnogorski narod.« Tovariš general je bil nekajkrat prekinjen in množica je v dvorani vstajala in vzklikala bratstvu jugoslovanskih narodov, slova:.-sko-italijanskemu bratstvu, Titu in mladi republiki Jugoslaviji. Za njim je pozdravil kongres delegat Ljudske republike Makedonije tov. Aleksander Atanasov, ki je med drugim dejal, da se makedonski narod prav tako kot ljudske množice v Julijski Krajini, še vedno bori za to, da vso svojo zemljo združi pod okri- Nadaljevanje s T. strani, in je poslala zavezniškega oficirja, do poveljnika policije z nalogo, da. odstrani policijo, da bi tako ljudstvo lahko svobodno izražalo svojo voljo. Nato so zastopniki ljudstva in ljudstvo samo govorili s člani komisije v slovenščini. Potem je komisija odšla. Takoj so aretirali več antifašistov: Mantineo Pavla, Cesare Ada, Dobia Cesare, Pipa in še nekoga. Negro Antonio, skvadrist, odlikovanec z liktorskim pasom, je s pomočjo svojega brata fašista Giovanija suval in pretepal garibaldinca Fiorello Pierina, bivšega zdravnika pri štabu IX, Korpusa v Cerknem. Fašisti so grozili garibal- idincu Dabiu Cesareju in Cesare Adi ter ju psovali s slovenskima vohunoma. Takih in podobnih primerov je bilo nešteto. Medtem so antifašistični jetniki v Trstu in Gorici izvedli gladovno stavko v protest, ker jih neupravičeno držijo tako dolgo v zaporih in ker so razmere nevzdržne. Ta protest je podprlo s stavko ljudstvo Trsta in tako manifestiralo solidarnost vseh antifašistov z zaprtimi tovariši. Položaj, kakršen je sedaj v coni A je tipičen primer najsurovejšega teptanja pravic in svoboščin ljudskih množic in nas spominja na čase po prvi svetovni vojni, ko so italijanski imperialisti in fašisti zatirali sloven- sko primorsko ljudstvo in ga načrte0 in premišljeno iztrebljali. Ta položaj, za katerega je v c®' loti odgovorna okupacijska vojašk® uprava v coni A, pa je poleg tega vs® prej kot osnova za graditev in utr* ditev miru ne samo v tem delu Ev* rope, pač pa na vsem svetu. Primorsko ljudstvo pa brez pfe' stanka poudarja to, kar je že tolik0' krat povedalo vsemu svetu, da na tem kosu tako mučene in teptan® slovanske zemlje živi pošteno slove0' sko demokratično, protifašističn0 ljudstvo, ki zahteva priključitev J°' lijske Krajine s Trstom k Jugoslavi)*' kar je edina želja in pravica vsega primorskega ljudstva. Zločin tržaške policije nad ranjenim partizanom je zločin nad našim ljudstvom je izrabil zmedo, ki je Suoanie se nadaljuje V prša In v kel. Med njimi je ostal trebuh. To traja minute, celih deset se bvlo Med tržaško policijo ni fašistov, tržaška policija se je sploh zgledno obnašala o zadnjih itežkih dneoiht. Ta četrtek pa se je vrnil kolportažni delavec Aleksander Burger. Prišel je iz Coroneo. Fantov obraz je bil bledičen in splahnel. Pokazal je suknjo, ki jo je nosil pod pazduho; na njej je bila posušena kri. To je bila kri iz presekane otekline na giaci. Potem se je fant odpel in odkril trebuh; dolgi zaceljeni šivi so bili preparani in oblepljeni z obliži. Moral je sesti. Potem je začel pripovedovan. Povedal je zgodbo, ki jo je doživel 25. marca. Povedal je, kako je bilo tiste dni, ko so dovažali s kamioni in z olaki fašiste o mesto. Ali preparani šivi na njegovem trebuhu ,ti so bili enkrat že zaceljeni. Bili so stari leto in dan. Purger je bil partizan. Vsa njegova krivda pa je bila, da je rodil 26. leta v Mačkooljah. To je o o letih fašizma. Mačkovi je pa so blizu Trsta, na Primorskem so, koder je gospodaril fašizem. Ena izmed zgodb, ki so se odigrale ti kole; Bila sta dva. Purger in njegov tovariš. Stala sta — bilo je popoldne, okrog polčetrte ure — pred tržaško postajo. Na suknjah sta imela rdeče zvezde. Teh zvezd pa na oidi vsakdo rad. Za fašiste so pomenile toliko kakor poraz. Fanta sta bila partizana. Takrat se je začela nabirati okrog njiju dovožena drhal- Prihajala je v mesto, da bi opila >»mrt sc’iavomt in teoioa duce*. [lodila je s podoihanimi rokavi in s policijskimi manganeli, da bi .pretepala. Fanta sta se umaknila. Odšla sta proti trgu. Tam so kričali črnoborzijanci. Prodajali so cigarete, na žicah pred ^abo pa so imeli nanizane italijanske trobojnice. Drhal jima je sledila. Opozarjala je nanju črnoborzijance. Ti so hoteli fanta prijeti, hoteli so ju tepsti. Tovariš, ki so ga prijeli, je odtegnil roko in zamahnil. Pri tem je zadel s pestjo enega izmed napadalcev. Na roki je imel prstan in s tem prstanom ga je etekle dni na tržaških ulicah in na žaški policiji, pa se je dogajala ta- Potem se nadaljuje zgodba na poli- ja pridejo tu- oprasnil. Nato nastala, ter ste, samo Purger. Planili so nadenj, žvižgali so in vpili. Bil .je sam ter je stekel. Utekel bi jim, da ni naletel na križišču na angleško mornariško policijo. Ta je takoj priskočila preganjalcem na pomoč. Ustavila je Purger ja ter ga aretirala. Predala ga je Čerinom. Zdaj je pritekla tudi drhal izpred postaje. Kričala je, da je Purger enega izmed njihovih z nožem. Ta nož so hoteli potem najti pri njem. Nož bi moral biti odprt in krvav. Ali pošli niso ničesar. Poznajo oni te bandite, ysc'iavo* da ga je med begom odvrgel. ' V ■■gi ciji, v ulici 30. oktobra. T di priče. Te priče imajo o gumbnicah trikoloro ter zavihane rokave. Aretiranca z rdečo zvezdo odženejo v prvo nadstropje. Tam je posebna soba. V njej je do deset in še več mladeničev. So o civilnih oblekah in nekateri imajo manganele. Manganeli so posebni leseni kiji za pretepanje. Vsa soba začne sikati vanj: tSc’iavo!* To je psovka za Slovana. Za Slovana od Trsta do Vladivostoka. Začne se zasliševanje. Hočejo zvedeti tovariševo ime. Ali tega jim Purger ne more povedati. Zdaj se začne pretepanje. Najprej klofutanje. Purger mora sedeti. Potem ga eden sune v nos. Vlije se kri. Aretiranec si obriše kri in pogleda po sobi. Zagleda Čerine z manganeli. S Čerini vred je v sobi tudi nekaj onih z ulice. Zdaj začnejo pretepati vsi. Aretiranec se hoče dvigniti, hoče planiti po-koncu. Ali manga,nela ga od zadaj vseka po glavi s takšno silo, da se sesede. Obenem začuti, da mu začne med lasmi postajati toplo. Mangmela mu je presekala kožo, za tilnik mu začne teči kri. Takrat se zaženo v njegovo zvezdo. Hočejo mu jo iztrgati. Ali pretepeni se dvigne, se zamaje, se upre. Položi roko na zvezdo ter je ne umakne, čeprav ga krcajo s kiji po roki. Te zvezde mu ne morejo vzeti, jim pove. To je zvezda, pod katero se je boril dve leti proti fašizmu. minut. Aretiranec je ves pretepen. 2°' radi suvanja v trebuh se mu odparafe šivi. Pretepeni, ki doslej ni zastokaj’ zavpije. To je bilo zanj morje trpi fr nja .bilo je leto dni zdravljenja zaman. Pred očmi mu zaplava pokrajina pred Bihačem. To je bilo 27. marca fr ni. Bil je zadnji juriš, v katerem se je vračal Purger nazaj — v svojo PrimoT', sko. Dve leti je sanjal o tej deželi, je noben Primorec ne pozabi, pa nal gre na konec sveta. Iz nje so ga odpe' Ijali 9. marca 1941. To je bila kazenska rekrutacija, to so bili fašistični specialni bataljoni. Ali Mussolinija je odnesi0-Purger je postal partizan. Doe leti je tolkel o partizanskih bataljonih. ’ dnevih zadnjega juriša je bil borec 0 3. prekomorski brigadi 26. divizije. Tako je jurišal do 27. marca, ko mu je pod Bihačem raznesla 20 mm tankovska krogla telo. To je bil zdaj spomin na tisti trenutek, ko jp zagledal strahovito razdeja- nje na svojem telesu ter mu je zne-nada postalo obupno težko, da bi se moral posloviti od sveta in nikoli oec videti Primorske. Ti trenutki so se mu povrnili zdaj v ulici 30. oktobra, v posebni sobi prvega nadstropja. Ko se je zavedel, je dvignil srajco ter jim pokazal telo. Oni v sobi so zagledali dolge zaceljene in predrte šive-- Vrgli so ga v policijsko celico. Purger je zahteval zdravnika, a je dobil samo psovko o pomoč. Tam je ležal potem noč in dan. Od tam so ga prepeljali v jezuitske zapore. Tudi tam je ležal noč in dan. Tudi tu mu nihče ni prinesel hrane. Poslali so ga v Coroneo. Tu so mu prinesli neko čorbo, a zdaj je bilo treba gladovati. V Coroneu je vita gladovna stimka. Dali so ga v bolniško sobo. Odstrigli so mu strnjene lase, zdravnik mu je moral rezati preparane šive. Tako so ga poslali iz Coronea. Rešita ga je velika demonstracija tržaških stotisočev. Da, med tržaško policijo ni fašistov, tržaška policija' se je sploh zgledno obnašala n zadnjih >težkih dnevih*. Tako trdita g. Smuts in g. Robertson. Ivan Potrl- Štev. 14. PRIMORSKA BORBA«, 13. aprila 1946. Stran 3. Učitelji zborujejo Samo učitelj-aktivist OF je ljudstvu drag in samo tak učitelj bo znal v mladini vzbuditi pravi ogenj patriotizma, ljubezen do znanja in uspel vzgojiti borbeno in predano ter požrtvovalno mladino V vseh večjih krajih na Primorskem se vrše učiteljske konference. Na teh skupnih sestankih si učiteljstvo na Primorskem zadaja naloge pri delu in vzgoji ne samo malih pionirčkov, ampak o vzgoji vseh ljudi Jia vasi in v veliki meri tudi v samo-vzgoji. Na osnovi takega razpravljanja so že prve učiteljske konference v Ajdovščini, Kozini itd. pokazale, da fflora biti učitelj najbolj predan aktivist Osvobodilne fronte, da mora biti ljudski prosvetar, da mora skrbeti za ljudsko fizkulturo, da mora biti svetovalec v gospodarskih vprašanjih, kratkomalo, da mora biti danes vsak učitelj tak, kakršne je izoblikovalo veliko požrtvovanje naših učiteljev v narodno osvobodilni borbi. Med mnogimi ugotovitvami so prišli učitelji tudi do zaključka, da je učitelj pod pogoji ljudske oblasti dolžan biti malemu pionirčku prijatelj, da mu mora nuditi vso svojo ljubezen do mladine, ker bo samo na ta način razbil stare kvarne odnose med učiteljstvom in mladino. Učitelj mora biti tudi tisti, ki se ne trudi spoznati samo svojih otrok v šolskih klopeh, ampak ki skuša prodreti v življenje ® v življenjske pogoje slednjega iz-•ned svojih učencev, torej mora sposati domove svojih učencev, spoznati mora starše in če hoče, da bo nje-§eva vzgoja otrok uspešna, mora Ugajati in svetovati tudi staršem. , Veliko važnost so učitelji v svo-Ifm razpravljanju pred vsem posvetili roditeljskim sestankom, kjer naj 86 rešuje vsa vzgojna problematika na vasi in kjer naj bo učitelj svetovalec in duša. Prav roditeljski se-stanki so bistvo in nujno potreben Predpogoj za to, da se zbližajo vsi ‘akterji ljudske vzgoje in da se vse 6 sile angažirajo v delo za en sam, valik cilj, prosveto naše mladine. Nadalje so že prve učiteljske kon-krence ugotovile, da se je sicer v celoti bistveno izpremenil naš učitelj, ki je bil v času pred osvobodilno borbo le suh uradnik, da pa vendar ni še vsega učiteljstva zajela tista samozavest, tisti delovni polet, udarnost in požrtvovalnost, ki so osnovne značilnosti učiteljev vzraslih iz same osvobodilne borbe. Zato so te kon-ferencE napravile med drugim tudi zaključek, da je v veliki meri našemu učiteljskemu kadru potrebna sa-movzgoja, da je nujno potrebno, da si učitelj osvoji vse to, kar je naše ljudstvo z neprimernimi žrtvami in s svojo krvjo izoblikovalo. Nadalje pa mora skrbeti naš učitelj tudi za svoj razvoj, da bo sledil veličastnemu poletu množic in ne samo sledil, ampak da bo znal biti v tem poletu tvorna vodeča sila. Samo tak učitelj pomeni na vasi to, kar ljudstvo od učitelja pričakuje. Samo tak učitelj bo znal v mladini vzbuditi pravi ogenj patriotizma, samo tak učitelj bo vzbudil ,v mladini ljubezen do znanja, in samo takemu učitelju bo uspelo vzgojiti borbeno in predano mladino, mladino, vredno naziva, da je mladina, ki je zrasla iz narodno osvobodilne borbe 25 let zatiranega in štiri leta krvavo se borečega primorskega ljudstva. Danes učitelj za svoje delo na vasi ni odgovoren samo pred svojimi strokovno nadrejenimi, ampak je odgovoren napram mladini, odgovoren ljudstvu, ki se je toliko borilo za svojo šolo, za svoje učitelje. Med vsemi temi stvarmi pa so konference poudarile, da morajo naši učitelji napraviti konec z asocijalnim in šovinističnim vzgajanjem mladine, kjer se to še skuša obdržati. Prav enotnost našega človeka nam je v največji meri jamstvo, da bo jutrišnji dan v celoti dan blagostanja našega ljudstva. S teh konferenc se vrača naše učiteljstvo na vas z novim poletom in s še jasnejšimi pogledi na svoje naloge do mladine in do ljudstva, ki ga mora vzgajati in mu pomagati. Nedeljsko srečanje v Vipavi V nedeljo, 7. t. m., sta se srečali na igrišču Vipave eiiajstorici N. N. brigade in kluba VVP v prijateljski nogometni tekmi. Obe moštvi sta nudili številnim prijateljem nogometa zelo lepo igro. Posebno tehnično iz-vežbanost je pokazalo moštvo Kluba VVP, katero se je znašlo v vsakem položaju, naj si bo v obrambi ali v napadu. Že po nekaj minutah igre je prešlo moštvo Kluba VVP v napad ter je po lepi kombinaciji uspelo tovarišu Sergeju poslati žogo prvič v nasprotnikova vrata. Uspeh je domače še bolj navdušil in poživil, tako da so stalno ogrožali vrata gostov. Njihova obramba je dobro reševala nevarne poteze Kluba VVP. Po zaslugi srednjega krilca, in srednjega napadalca je moštvo brigade večkrat prešlo v protinapad, vendar je bila obramba domačih z vratarjem na čelu na svojem mestu. V teku prvega polčasa so domači še trikrat uspešno pretresli mrežo brigade. Prvi polčas se je končal s 4:0 v korist Kluba VVP. Po odmoru je bila igra še živahnejša. Gostje so večkrat prešli v napad, a niso znali izkoristiti dane prilike. Kasneje jim je uspelo, da so po strelu iz kota z natančnim strelom z glavo poslali žogo mimo vratarja kluba VVP. Pred golom domačih je nastala gneča ter so po nepravilnem načinu zabili drugi gol za brigado. Igra je postala precej ostra. Domači so še večkrat prešli v napad, a zamudili dve lepi priliki za povišanje rezultatov. Končni rezultat tekme je bil 4:2 za Klub V VP, kateri je zasluženo zmagal Na splošno je bila igra zelo napeta in zanimiva. Moštvi sta pokazali, da tudi na fizkulturnem polju napredujeta — gledalcem pa se je s tem nudilo lepo razvedrilo. Med domačimi so najbolj ugajali ter pokazali dobro tehnično sposobnost tov. Sergej, kateri je zabil vse štiri gole za Klub VVP, tovariš Milan, branilec Marjo in vratar. Od gostov sta se najbolj izkazala srednji krilec in napadalec. Čez drn in strn so tekli Ajdovci Telesnovzgojno društvo v Ajdovščini je v nedeljo, 7. t. m., priredilo tek čez drn in strn. Tekmovanja so se udeležili tudi borci JA in tako se je zbralo na startu kljub slabemu vremenu precejšne število tekmovalcev. To je bilo za Ajdovščino nekaj posebnega, zato se je zbralo tudi mnogo gledalcev, ki so navduševali tekače. Tekli smo na progah 600, 800,1500 in 2000 m in dosegli dokaj lepe rezultate. Na progi 600 m je prvi pritekel na cilj tov. Bizjak Ivo (3.32), ki je imel ostro borbo s tov. Lulikom Jurijem (3.33). Ostali so pritekli v zelo majhnih presledkih. Na progi 800 m je dosegla prvo mesto tov. Čermelj Anica (5.4), drugo pa tov. Likar Bernarda (5.12). Huda borba je bila na progi 1500 metrov, in sicer med tov. iz JA in tekmovalci društva. Prvi je dospel na cilj tov. Jež Miro (7.28), ki je tovariša Pavniča Brankota (JA, 7.29) prehitel malo pred ciljem. Na progi 2000 m je prva dva mesta zasedla JA, in sicer je bil prvi tov. Glumač Stanko (7.49), drugi Vidmar Stojan (7.50), tretji pa tovariš Furlan Vinko iz Ajdovščine (7.51). Prepričani smo, da smo s tem tekom vzbudili zanimanje za udejstvo- vanje na polju fizkulture, kar lahko sklepamo iz navdušenja gledalcev, med katerimi so mnogi obžalovali, da se niso še sami prijavili za tek. Videli in spoznali so, da je fizkultura v resnici zdrava in koristna in pričakujemo pri vseh naslednjih tekmah popolno razumevanje in mnogo večje udeležbe. Pri organizaciji sami moramo omeniti požrtvovalno delo tov. Bratina Vlaste, kakor tudi tov. Škrla Miloša, ki je izborno našel proge, tako da so se tekmovalci spoznali v resnici z vsemi naravnimi zaprekami in preprekami, kljub temu pa proga nikakor ni bila pretežka. Pozdraviti moramo tudi dejstvo, da so vsi fizkulturni funkcionarji tudi sami tekmovali in s tem dali vzgled ostalim. Tovariši in tovarišice! 7. april je za nami, pred nami pa je dolga poletna sezona, v kateri bomo napeli vse sile za razvoj telesne vzgoje posebno med mladino. Popoldne ob 15 pa je bila nogometna tekma med TVD Ajdovščina in moštvom edinice JA. Zmagali so borci JA z rezultatom 4:2. Po tekmovanju je bila kratka manifestacija, pri kateri je mladina vzklikala maršalu Titu in Jugoslaviji. in v Herpeljah-Kozini Že približno mesec dni je, kar smo ca 600 m. Najboljši čas so dosegli ... m • I . — 1 - _ .-v InVtlrz-v uvedli vsako jutro pol ure lahke atletike, kot trening za tek čez dm in strn. Dne 7. aprila pa smo pomerili svoje sile. V nas je bilo polno zanosa in pravega tekmovalnega duha, pa tudi nestrpnosti in ugibanja ni bilo malo, kdo bo zmagovalec. Za tek se je prijavilo 90 dijakov in dijakinj, pridružilo se nam je tudi nekaj ljudskošolskih pionirčkov. Razdeljeni smo bdU na štiri skupine: dve pod 15 let starih in dve nad 15 let. Tekli smo na progi z dolžino Tako si pa res ne zamišlja nase ljudstvo demokracije , Pred zavezniškim vojaškim sodi-sČem se mora zagovarjati v Trstu prednik* našega časopisa tovariš Du-san Fortič, češ da je sodeloval pri Ugrabitvi dr. Albina Šmajda in neke .“ge osebe dne 22. februarja t. 1. v “lici Miramare v Trstu. V zvezi s tem vPrašanjem se podrobneje bavi dnev-a° časopisje, vendar pa bi mi radi pri-bili nekaj dejstev. naš najodločnejši protest, ki ^J110 ga naslovili na zavezniško voja-8ko upravo, kjer so organi policije v c°ni A s tem, da so tovariša Fortiča Zdržali za 10 minut, ker je zahteval ®d njih nasilno odpeljan avto in se je ,eh >10 minut« raztegnilo v en mesec j® Pol, prekršili osnovna načela demo-Kracije in svobode tiska, ni bilo nobenega odziva, ampak moramo ugo-toriti, da jo naš uredniški tovariš nar ®ckrat postavljen pred vojaško sodišče. Tako je moral pred sodišče po d®bi eno in pol mesečnega prisilnega ^olka za tržaškimi rešetkami sloven-8ki novinar in vsa bajka, ki se vrti okoli obtožnice, se zdi vsakemu poštenemu človeku le krinka za to, da so ovira pošteno poročevalsko delo antifašističnih novinarjev. Nikakor ni slučaj, da so našega urednika zaprli v istem času, ko so zaprli sto in stotine tržaških antifašistov v Coronco, istem času, ko fašisti razbijajo in izvršujejo atentate, v istem času, ko je moral urednik »Lavoratore«-ja plačati za resnično poročilo 100.000 lir globe. Vse to jasno priča, da nasilje fašistov v Trstu ni slučajen pojav po-edinih fašističnih ostankov, ampak da je to nasilje napad na demokratične množice, ki mu daje oblast v coni A polno podporo s tem, da demokratične množice razganja, zapira in pretepa s pomočjo civilne policije, zastopnike časopisov pa na vse načine ovira pri poročevalskem delu. V zvezi s tem ponovno najodločneje protestiramo proti temu, da danes ovirajo novinarsko delo v coni A, da stavljajo poštene antifašiste pred sodišča, kjer jih obtožujejo fašistični policisti novega in starega kova, agenti, ki so služili celo najostudnejši nacifašistični policiji. Vsem pevskim zborom STALINGRAJSKA Oj, ti Volga, široka nam Volga, kdo ne ljubi teh tvojih bregov! Polna kakor morjé, silne tvoje vodé, strah in groza sovražnikom vsem. Nad veliko, nad rusko to reko nepristopna, glej, straža stoji: to je silen vojak, to je borec junak, to je naš, to je naš Stalingrad. Pri množičnem pevskem nastopu 1. maja v Trstu bomo peli pesem »Stalingrajskoc s slovenskim besedilom, kakor ga danes objavljamo. Napišite ga, namesto dosedanjega, pod note in se izvežbajte v njem! Slovenska prosvetna zveza. naslednji tovariši in tovarišice: 1. skupina: dečki. Učenec osnovne šole Resinovič Dalibor 1.42.00 min.; dijak Cebohin Peter 1.42.05 min.; učenec Resinovič Danilo 1.44 min. 2. skupina: deklice. Dijakinja Benčič Mileva 1.55 min.; dijakinja Ražem Rozina 1.58 min.; dijakinja Flandja Lidija 1.59 min. 3. skupina: fantje. Dijak Kontestabile Jože 1.43 min.; dijak Prelc Franc 1.48 min.; dijak Prelc Viktor 1.50 min. 4. skupina: dekleta. Dijakinja Furlan Marija 1.49 min.; dijakinja Dobrila Gabrijela 1.50 min.; dijakinja Andrejašič Marija 1.58 min. Zmagovalci so bili nagrajeni. Sklenili smo, da bomo zdaj redno trenirali in kmalu spet priredili tekmo, da bomo videli naš napredek. Zavedamo se, da bomo le kot telesno krepki ljudje lahko razvili vse svoje telesne in duševne sile in tako v resnici koristili svoji domovini — Titovi Jugoslaviji. Nova uredba ZVU, izdana 20. marca t. ki zadeva predvsem slovenske šole v coni A SJavui stan Zavezniške vojaške uprave korpus S sledečo odredbo ukazujem: 1. V javnih šolah na področju Julijske Benečije, pod upravo zavezniških je prepovedano imeti ali uporabljati kakršne koli knjige, brošure ah drugo hskano, daktilograiirano, na ciklostil razmnoženo ali na kakršen koli drug na^in Ponatisnjeno čtivo, ki ga ne bi posebej odobrila Zavezniška vojaška uprava. . 2. Zaplenjen bo ves zgoraj navedeni material, ki bi se našel v učilnicah teh S°1 ali pa sicer pri učneni osebju ali učencih. 3. Proti učnemu osebju omenjenih šol, ki bi uporabljalo take knjige, bo Uv®den disciplinski postopek, kateremu l^hko sledi tudi odpust. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave. Izdano v Trstu, 20. marca 1946. « . „ « d tr H. P. P. Robertson, polkovnik O. B. E. v. d. višjega častnika za civilne zadeve. Odredba št. 89 , Neodobreni učbeniki, nahajajoči se v kateri koli priznani šoli ali pri ka-erem koli učencu takih šol, bodo zaplenjeni. , „ . Ko bo novi slovenski odobreni abecednik »ABC« razdeljen, bo ta odreaba »akoj izvršena. Zlasti knjigi »Naša beseda« in »Svobodna pota«, ki se sedaj upo-fabljata v nekaterih šolah, bodo krajevne šolske oblasU odvzele na prijavo tn zahtevo častnika za civilne zadeve; nadzornik slovenskih šol bo častniku za civilne zadeve javil šole, ▼ katerih bo dognal, da se uporabljajo prepovedane ®ni!«c in bo poročal o dejanskem stanju; častniki za civilne zadeve bodo poskr-*,«l» za zasego knjig. Medzavezniška razmejitvena komisija je v teh dneh končala s svojim delom na ozemlju Julijske Krajino. Izdelala bo izčrpno zaključno poročilo o stanju v Julijski Krajini in skupaj s svojimi predlogi predložila namestnikom zunanjih ministrov velikih zavezniških držav v Londonu. Toda fašisti, ki so z vednostjo in podporo zavezniške civilne policije skušali spremeniti resnično sliko Primorske in udušiti v ljudstvu voljo po priključitvi k Jugoslaviji, še nadalje strahujejo zavedno primorsko ljudstvo in znašajo svoj srd nad vsemi, ki so se pred komisijo kakor koli pokazali kof Slovenci, ki so odkrito povedali svoje pravične želje, in zahteve. Zavezniška vojaška uprava pa tudi ne kaže nikakega razumevanja za pritožbe ljudstva in njegovih predstavnikov, kar jasno dokazuje, da se popolnoma strinjajo s takim početjem civilne policije in drugih fašističnih elementov. To nam potrjujejo tudi polni zapori, posebno zloglasni Coroneo. Temu se niti ni toliko čuditi, če se spomnimo na noto vlade Združenih držav Amerike, ki jo je- ameriško veleposlaništvo v Beogradu izročilo 30. marca t. I. ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ v zvezi z aretacijo izdajalca Draže Mihailoviča. V tej noti hoče vlada ZDA zmanjšati krivdo »gorskega carja« Mihailoviča, kar je zagrešil nad ljudstvom s svojim sodelovanjem z okupatorji, in ga pokazati kot organizatorja in voditelja odporniškega gibanja proti Nemcem v 1. 1941. Obenem pa želijo, da bi sodišče dovolilo, da bi nekateri zavezniški oficirji, ki so bili štabu izdajalskega generala v letih 1941-1942, izpričali, da se je Draža boril proti | Nemcem in s svojimi silami dejansko pripomogel k zavezniški stvari. To stališče ameriške vlade je dokaj začudilo svobodoljubni svet, posebno pa narode Jugoslavije in primorsko ljudstvo, ki je zaradi izdajstva generala Mi-hajloviča in sodelovanja njegovih čet z okupatorji izgubilo na tisoče svojih, najboljših sinov. »Preveliki so zločini izdajalca Draže Mihajloviča, da bi se lahko vodila diskusija o tem, ali je kriv ali ne,« tako je odgovorila vlada FLRJ na noto ZDA. Zelo čudno je. da gre po vsem tem, kar je bilo že ugotovljenega in objavljenega o izdajstvu in sodelovanju Draže Mihajloviča z Nemci ter številnih zločinih nad narodi Jugoslavije, nota tako daleč in izraža mnenje, ki ne odgovarja resnici. Daljo bi bila težka zgodovinska zmota. ako bi se še naprej trdilo, da je Draža Mihajlovič pričel narodni odpor proti Nemcem v Jugoslaviji takoj leta 1941. Mihajlovič je vse do novembra 1941 pasivno opazoval borbo portizanov v Nemci. 2. novembra pa je odkrito napadel sile narodnega odpora. Od takrat naprej pa vse do razpada Nemčije pa je s svojimi četami sodeloval z Nemci in Italijani v bojih proti partizanom. Proces proti Mihailoviču je zbudil svetovno zanimanje in po pisanju reakcionarnega tiska sodeč, zelo razburil nekatere kroge, posebno še jugoslovanske reakcionarje v emigraciji, kateri po tujih listih še vedno razširjajo smešne laži o »moči Mihajlovičevega gibanja v Jugoslaviji« itd. Po drugi strani pa dobiva notranji minister zvezne' vlade Jugoslavije Aleksander Rankovič v zvezi z zajetjem izdajalca Mihajloviča vsak dan nešteto brzojavk iz vseh strani države in tudi iz sosednih držav, v katerih izraža ljudstvo čestitke in hvaležnost za zajetje tega vojnega zločinca. Prepričani smo, da bo uničenje junaške legende, spletene okrog tega najbolj prosiulega izdajalca imelo pomemben odmev v svetu, saj so jugoslovanski reakcionarji z zajetjem svojega generala izgubili poslednji adut na katerega so se še opirali. Nedvomno predstavlja sovjetsko-iranski sporazum važen napredek v odnosih med SZ in Iranom, obenem pa velik korak pri utrjevanju svetovnega miru. Ureditev so-vjetsko-irnnskih odnosov je tem večjega pomena, ker je bilo ▼ zadnjem času storjenih nešteto poskusov-, da bi umetno napihnili tisto, kar se imenuje iransko vprašanje. Cilj teh poskusov je bil predvsem, da bi se čim bolj otežkočila rešitev vprašanj, ki so bila predmet pogajanj med SŽ in Iranom. Znano je, da se je zahteva, ki je bila postavljena na londonskem zasedanju organizacije Združenih narodov, naj se o »iranskem vprašanju« razpravlja v Varnostnem svetu, končala s sramotnim polomom. Sovjetska delegacija je odkrila neosnovanost takšnega predloga s tem, da je jasno in prepričevalno dokazala, da se morejo sovjetsko-iranski problemi rešiti z direktnimi pogajanji med obema prizadetima državama. Seveda so se po londonskem zasedanju poskusi, pripraviti Varnostni svet do vmešavanja v sovjetsko-iranske zadeve, pričeli s še večjo silovitostjo in zagrizenostjo. Nadaljnji dogodki so dokazali popolno pravilnost predloga SZ. da se t» vprašanje odstavi z dnevnega redu zasedanja Varnostnega sveta že z ozirom na člen 34. Ustavne listine ZN. ki pravi, da ,e naloga Varnostnega svetn razpravljati o sporih, ki bi mogli ogrožati očuvanje mednarodnega miru in varnosti. Popolnoma jasno je, da v sovjetsko-iranskih odnosih v zvezi s pogajanji, ki so se vodila med obema državama, ni bilo in ne more biti ničesar, kar bi moglo ogrožati mednarodni mir in varnost. Najvažnejša v sporazumu med sovjetsko in iransko vlado je točka o ustanovitvi skupne sovjetsko-iranske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v severnem Iranu, na drugi strani pa umik sovjetskih čet. ki so bile pripeljane tja že 25. avgusta 1941 v obrambne namene, ker je Iran postal baza za vojaške operacije proti Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza je ponovno pokazala svojo trdno voljo za medsebojno razumevanje z drugimi državami, za vzpostavitev dobrih sosednih odnosov in utrditev mednarodnega sodelovanja za dobrobit splošnega miru in varnosti. Nasprotno pa opažamo v odnosih med zapadnima demokracijama srdito borbo med ameriškim in britanskih kapitalom za razdelitev petrolejskih vrelcev. Mednarodni opazovalec »Izvestijc Anatolij Georgijev poudarja, da je petrolej eno izmed glavnih vprašanj, ki so postala izredno akutna v anglo-ameriških odnosih. TEKMUJEMO Bliža se čas, ko bomo pregledali naše uspehe v prvomajskem tekmovanju, ko bomo dali na rešeto samega sebe in ugotovili uspehe dela. Vsekakor bo 1. maj prinesel pozitivne rezultate našega truda in delu. Poleg doseženih uspehov bomo lahko tudi ugotovili, kje in na kakšen način bomo te uspehe še povečali, kako bomo povečali storilnost svojega dela. kako bomo z manjšim trošenjem energije pa z zboljšanjem načina dela še naprej dvigali proizvodnjo naše industrije, rudnikov in drugih podjetij. Iz poročil mladinskih organizacij na vasi. organizacij AFŽ in drugih delovnih bataljonov, ki v prostovoljnem delu o-pravljajo najrazličnejša dela pri obdelavi zemlje, pri pospravljanju ruševin itd., pa ugotavljamo, 'da bi se dalo z bolj načrtnim, premišljenim delom doseči večje uspehe. Vendar pa je še nekaj takih, ki danes opravljajo to delo zato, ker so jih pač v to pritegnili drugi, nimajo pa še tiste prave zavesti, s katero mora biti prekaljen vsakdo, če hočemo, da bomo z našim delom dosegli zaželeni cilj. Manjka jim zavest, da je za obnovo porušene domovine potrebna vsaka roka, da vsaka lopata odmetane zemlje, vsak kos očiščene opeke, vsako najmanjše delo pomeni doprinos k skupnemu naporu ljudskih množic za dvig celotnega gospodarstva, za dvig življenjskega nivoja vsega ljudstva. Tekmovati je treba torej tudi v tem, da prepričamo slehernega o potrebi pospešenega dela, da vključimo v tekmovanje in to zavestno delovno tekmovanje prav vse. še tiste poedince. ki stojijo ob strani, da bodo začutili kot svojo dolžnost staviti svoje sile v službo naroda. Poleg požrtvovalnega dela. s katerim moramo dajati zgled ostalini, je to naša prva in največja dolžnost — mobilizirati vse sile naroda za hitro obnovo in napredek porušene domovine. V naslednjem prinašamo nekaj rezultatov prostovoljnega dela. ki kažejo veliko voljo in razumevanje ljudstva za potrebe sedanjega časa. Tako ljudstvo v Šebreljah na Cerkljanskem s prostovoljnim delom gradi tri apnenice. Delajo v treh skupinah in so doslej napravili 2320 delovnih ur pri na-pravljanjii drv in kamenja. Iz teh apnenic bodo dobili 1400 stotov živega apna, kar bodo porabili za obnovo 70 odstotno požgane vasi. Mladina in pionirji so očistili 100 sadnih dreves pri raznih gospodarjih, počistili so šolski vrt, vse skupaj v 180 urah. Za politično vzgojo vaščanov so organizirali tri sestanke, na katerih so obravnavali važne članke iz dnevnega časopisja. Mladina iz vasi Zavratce pri Idriji je opravila 96 delovnih ur pri obnovi mladinskega doma. obdelali so eno njivo v velikosti 1000 kv. m, zbrali so 52 knjig za novo knjižnico, postavili stenčas in s pomočjo strokovnjakov organizirali dva kmetijska sestanka. Mladina iz Cerkljanskega vrha kraj Podlanišče je očistila 1500 kv. m gozda. Skupno so v bivšem cerkljanskem okraju očistili 4 ha gozda ter nasadili 2600 raznih sgdik. V vasi Jesenice pa je mladina posadila še 1450 sadik. V mesecu marcu so organizirali v tem bivšem okraju 16 kmetijskih predavanj in 4 predavanja o higieni. V kraju Podlanišče je napravilo ljudstvo 360 delovnih ur pri popravilo 3 km ceste. Spravili so v pogon žago veneci-janko. ki bo dnevno sežagala 405 kub. m lesa, kar bo šlo vse za pogorelce bližnjih vasi. Tudi prebivalci iz vasi Poljane pri Cerknem hočejo tekmovati, kajti napravili so 2140 prostovoljnih ur pri gradnji apnenice. Za ureditev apnenice v Labi-njah so porabili 200p delovnih ur, pri čiščenju drevesnice in nabiranju zdravilnih zelišč je mladina napravila 1122 ur. V Cerknem se je ustanovila sindikalna podružnica kulturnih delavcev, ki je imela že celo vrsto vzgojnih predavanj. Člani sindikalne podružnice mešane stroke so razširili kolodvor Cerkno—Ln-binje v 4000 prostovoljnih delovnih urah. Več pogorelcem, ki nimajo še možnosti obnove, so pripravili v to svrho prevoz peska, kamenja in opeke v 3500 delovnih urah. Tudi v Zadlogu pri Črnem vrhu so napravili 144 prostovoljnih delonvih ur za splošno obnovo in 70 ur pri delu apnenice. Mladina iz Jasen, Otaležn in Idrijskega loga je imela več samostojnih študijskih sestankov, skrbi za svoje knjižnice in stenčasc, za katere je napisala 233 dopisov. Pomladanski setveni načrt v okraju Idrija—Cerkno bo izveden • 100 odstotno. Pri čiščenju travnikov, pospravljanju ruševin, sajenju krompirja je 56 članic AFŽ iz mesta Idrije napravijo 439 delovnih ur. V okraju Postojna so v okviru prvomajskega tekmovanja obdelali in posejali 23 ha zemlje, posadili 1913 sadnih dreves, 20.600 pa so jih očistili: posadili so tudi 2000 smrek. Vsega skupaj so z prostovoljnim delom popravili'10.500 m cest, očistili 18 kub. m ruševin v Gorenjah, popravili in pobelili 12 stanovanjskih hiš. V Senožečah so obnovili mlekarsko zadrugo ,v Hruševju pa ustanovili prosvetno društvo. V okraju so priredili 6 gledaliških predstav, 3 pevske nastope, 3 kulturne prireditve iu postavili 8 sten-časov. V tovarni Tomšič v Ilirski Bistrici so v zadnjih dveh tednih dosegli naslednje uspehe: dvig produkcije 10 odstotkov, kvaliteta izdelkov se je dvignila za 5 odstotkov, surovine se je prihranilo 10 odstotkov, režijski stroški pa so se zmanjšali za 5 odstotkov Poleg tega se je več kot polovica delavstva včlanila v zadruge. Zbrali so tudi 90 naročnikov za »Primorsko delavsko enotnost«. V zadnjih dveh tednih so napravili 847 prostovoljnih delovnih ur in zaslužek od tega 28.686 lir darovali v lond za obnovo. renjc. Delalo se je ves dan. Po končanem delu je bil sklican zbor vaščanov, katerega s* se udeležili tudi vsi delavci. Predsednik podružnice tov. Venturini je na tem zboru orisal pomen prostovoljnega dela in pomen sodelovanja med delovno inteligenco in kmeti. V imenu vaščanov se mu je zahvalila neka tovarišica, ki je poudarila zadovoljstvo vseh vaščanov nad opravljenim delom in zlasti tolmačila zadovoljstvo vseh vasi pri ugotovitvi, da smo z dejanji dokazali, da besede o sodelovanju med posameznimi razredi niso samo fraza, temveč dejstva. Člani podružnice so priredili nato tudi v Predjami miting. V okviru prvomajskega tekmovanja so bila v vipavskem okraju izvršena naslednja dela: I. 1655 udarniških ur, 2. Dne 31 marca so odšli tudi naši za- 240 ur obdelave zemlje, 3. 16.000 kv. m ščitniki na udarniško delo. in sicer ob nanovo izorane zemlje, 4. 3.5 km poprav-pol 7 zjutraj v Lozice, kjer so pomagali Ijene poti. 5. 3- popravljeni mostovi. 6. 1 raznim posestnikom. Okopali so 2542 trt, j ustanovljena delovna četa. Za očiščenje zabili 700 kolov in povez,'»li 1300 trt. Iz I pašnikov se je napravilo 56 delovnih ur, porušenih hiš so odpeljali 36 kub. m ruševin in kamenja, prenesli pod streho in zložili 3000 kosov opeke in 2 voza desk. Okopali so nadalje 850 kv. m vinograda. Delo je opravilo 50 tovarišev in tovarišic skupno v 350 urah in sicer pri družinah, ki so sodelovale v narodno osvobodilni borbi najaktivneje in ki so bile zaradi tega po okupatorju prizadete. Delo so opravili naši tovariši z veseljem, zato tudi uspehi niso bili majhni. Dne 7, aprila 1946 so nameščenci Okrajnega izvršnega odbora Idrija—Cerkno in Mestnega odbora Idrija bili ua prostovoljnem delu v Srednji Kanomlji. Pripravljali so opeko, oziroma čistili iz ruševin ter jo prenesli k cesti. Pri tem je sodelovalo 45 delavcev in so tekom 5 ur očistili okrog 3500 opek. Isti dan so se nameščenci in cestni delavci udeležili prostovoljnega dela pri popravljanju poti. posipanju ceste in čiščenju kanalov. Tega dela se je udeležilo 38 oseb, ki so delale vsaka točno 8 ur. Poleg tega so napravili še 38 kub. m peska. Po delu so imeli sestanek in zbrali 1800 lir prostovoljnih prispevkov, kar so nakazali vdovi tov. Čuk iz Idrije, 1180 lir pa so darovali invalidom. Sindikalna podružnica delavcev in nameščencev Okrajnega in Mestnega NO odbora Idrija—Cerkno je imela v soboto, 6. aprila, svoj redni sestanek. Udeležba je bila stoodstotna. Sklenjeno je bilo, da od svoje plače darujejo eno četrtino dnevnice za invalide, da vsak član prinese eno knjigo za knjižnico in da se bodo vsi udeležili proslave 1. maja v Trstu. Te dni jo pričela poslovati v prostorih zdravilišča Valdoltra posvetovalnica za dojenčke, ki jo vodi tov. dr. Delakova. Posvetovalnica nudi dojenčkom brezplačen zdravniški pregled in je odprta vsak ponedeljek od 11—12. Enotni sindikati delavcev in nameščencev, podružnica pravosodnih ustanov Postojna, se je udeležila udarniškega dela skupno z dijaki pri obnovi vasi Go- sadnih dreves je bilo očiščenih 450. nasajenih 495 in cepljenih 950. Nasadilo se je 12.800 trt. Za stavkujoče delavce v Trstu se je nabralo 224 kg živeža in 32 jajc. Iz okraja Herpelje—Kozina poročajo, da so dne 27. marca do 3. aprila izvršili v okviru prvomajskega tekmovanja naslednja prostovoljna dela: Posadili so 8500 gozdnih sadik, očistili 1 ha gozda, pospravili ruševine požgane hiše in speljali 35 voz materiala na cesto. Ceste so popravili 1500 m. poljskih poti pa 6400 m. Postavili so 66 električnih drogov. Razen tega so posadili 150 sadnih dreves, obdelali vrt, ki je last KUNI-ja, ya-menjali 132 q krompirja za semenskega. Oprali in zašili so perilo vsemu vojaštvu, ki se nahaja v okraju, okrasili vasi in žagali drva za šolo. Na kulturno-prosvetnem področju so se pokazali naslednji uspehi: kulturnih prireditev 5, manifestacije 3 z 2700 udeleženci, protestni množični sestanki v 21 krajih, katerih sc je udeležilo ljudstvo iz 54 krajev. Komisija zo pomoč političnim preganjancem v coni A je zbrala 12.170 lir, 84 kg hrane, 208 jajc in 320 cigaret. V nedeljski akciji je. sodelovala tudi mladina iz Herpelje—Kozina in napravila 720 delovnih ur. Opravljeno je bilo naslednje delo: očistili, prekopali in ogradili so vrt za poslopjem OF, to so napravili v 180 urah. Zbirali so staro železo. ga nakladali in odvažali na postajo. JA je mladini priskočila na pomoč s tem. da je posodila koneje in nekaj voz. Za to delo so porabili 520 ur. Trije dijaki so uredili stenčas delovne brigade v 20 urah. Tekom meseca marca smo trikrat demonstrirali zaradi zločinov civilne policije v Trstu. Skupen rezultat mladinske delovne brigade je 2729 ur. Zavedamo se, da čim večje bodo naše zasluge na področju obnove, tem bolj se bomo pokazali vredne za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Plenum SIAU za Vzhodno Primorsko Pred kratkim je zasedal v Ajdovščini v kinodvorani okrožni plenum Slov.-ital. antifašistične unije. V okusno okrašeni dvorani se je zbralo nekaj okrog 70 delegatov iz okrajnih plenumov OF, ki so razpravljali o delu in nalogah aktivistov osvobodilne fronte ter v zvezi s trenutnimi političnimi in organizacijskimi vprašanji nakazali bodoče naloge. Članom plenuma je spregovoril tajnik OF za Vzhodno Primorsko okrožje tovariš France Perovšek, ki je v svojem izvajanju predvsem jasno orisal pomen Stalinovega odgovora na Churchillovo vojno hujskaštvo. »Prav mi v Julijski krajini,« je med drugim dejal tov. France Perovšek, »najjasneje občutimo vlogo, ki jo skušajo igrati vojni hujskači, fašisti, zato da bi oslabiii demokratične množice.« V nadaljnjem izvajanju je tovariš Perovšek pokazal dovolj jasno vlogo fašistov v Trstu in s tem v zvezi tudi vlogo demokratičnih množic v obrambi demokracije, slovenstva in jugoslovanstva v Julijski krajini. Njegova izvajanja so bila dejansko niz političnih uspehov naših množic, združenih v OF. Za njim je spregovorila tov. Ada Šket, ki je načela vrsto organizacijskih vprašanj in predvsem opozorila delegate na nekatere napake, ki jih je naš teren pri delu še vršil. Na osnovi izvajanj tov. Perovška in tov. Sketove se je razvila živahna razprava, na osnovi katere je bilo mogoče priti do cele vrste sklepov, katere bo v bodočih dneh prenesel plenum na teren. Glavna stvar, ki je dihala iz teh sklepov, je bila zahteva po močnejši organizacijski utrditvi osnovnih odborov OF, poostreni budnosti proti domači reakciji, kateri na čelo se je zopet postavil znani fašistični nadškof Margotti. Med drugim pa je plenum tudi prišel do zaključka, da mora naš politični aktiv polagati večjo pažnjo na popularizacijo dela in uspehov naših množic. Pred zaključkom plenuma so bile odposlane tudi pozdravne resolucije tržaškemu ljudstvu, v katerih izraža plenum, kot predstavnik vseh antifašistov Vzhodne Primorske, polno podporo junakom iz cone A, nadalje je bila poslana pozdravna resolucija tov. Titu, v kateri plenum tolmači želje primorskega ljudstva, da naš veliki vodja odločilno poseže v vprašanje Julijske krajine, in se mu zahvaljuje za jasne besede, ki jih je v svojem, ekspozeju spregovoril glede na ta košček še trpeče slovenske zemlje. Tako se je kmalu po 15. uri plenum zaključil in delegati so se razšli z veselim pozdravom: »Za Tita, za Jugoslavijo!« . Fizkulturniki so osnovali svoj iniciativni odbor Dne 5. aprila se je v Ajdovščini sestal iniciativni fizkulturni odbor, ki je razpravljal o vseh važnih telesno-vzgojnih nalogah. Prav na Primorskem, kjer je fašizem načrtno zapostavljal vprašanje fizkulture, je vprašanje vloge nove ljudske fizkulture še tem važnejše in odločilnejše, ker je treba množice šele navajati k temu, da bodo čutile potrebo po fizkulturni vzgoji. Ta odbor si je zadal nalogo, da organizira Jizkulturna društva po vaseh. Pri tem delu računa na celotno pomoč množičnih organizacij in predvsem mladine. Med ostalimi ugotovitvami, ki jih je postavil ta odbor, je bilo spoznanje, da je treba tudi samo-rastno fizkulturno delo organizirati in postaviti na širšo podlago, tako da bo možno udejstvovanje prav vsem množicam v teh društvih. Zadružno življenje v Tolminu V nedeljo, dne 7. aprila 1946 se je vršila v Tolminu 1. redna skupščina okrajne nabavne in prodajne zadruge, in sicer v kinodvorani. Na skupščini je prisostvoval poleg celotnega upravnega in nadzornega odbora tudi tovariš Kramar, predsednik Iniciativnega odbora Poverjeništva PNO in predsednik Okrajne nabavne in prodajne zadruge v Ajdovščini tovariš Štucin, predstavniki SIAU in Okrajnega INOO Tolmin. Predsednik zadruge tovariš Brovč Mirko je otvoril skupščino in pozdravil vse navzoče predstavnike in člane zadruge. V političnem pregledu je tovariš Podlipec Ljubo, tajnik okrajnega SIAU v Tolminu, orisal borbo demokratičnih množic Primorske za priključitev Trsta in Primorja k Jugoslaviji in prizadevanje reakcije, da bi to preprečila. Poročilo upravnega odbora je podala tovarišica Zmaga, tajnica zadruge, iz katerega je bilo razvidno vse delo, ki ga je ùpravni odbor napravil od ustanovitve pa do danes. Zadruga ima 1450 članov, razen tega ima 18 poslovalnic v okraju, ki imajo vsaka svoj odbor. V tem času se je ustanovila čevljarska zadruga, ki šteje 20 članov in je imela do sedaj en milijon lir prometa. V okraju imamo tudi tri obnovitvene zadruge z nad sto člani. Najmlajša izmed zadrug pa je sadjarska zadraga. V okviru okrajne nabavne in prodajne zadruge v Tolminu je tudi zadružna mesnica, ki je imela od januarja do marca 1946 prometa 1,146.107 lir. Revnim prebivalcem je omogočila z brezobrestnim posojilom v znesku 86.282 lir nakup živine, kmetovalcem pa je omogočila s podporo v znesku 22.249 lir nakup plemenske živine. Zadruga je začela delovati z majhnim kapitalom članskih deležev po 100 lir, skupno 179.200 lir. Razumljivo je, da bi ne mogla poslovati, če bi tu ne prišla na pomoč Navod, Pre-rad s 3,417.304 lirami. Po pregledu bilance se je ugotovilo, da beleži aktiva 5,046.526 Hh pasiva 3,417.304 lire, razlika ali čisti dobiček 1,450.021 lir, kar je dokaz, da je zadruga v tem kratkem času dosegi? lepe uspehe in da ta dobiček ni bil pridobljen na račun ljudstva, ampak pri zunanji trgovini. Iz navedenega vidimo, da je upravni odbor izvršil svojo nalogo v smislu zadružnih pravil. Upravni odbor predlaga razdelitev čistega dobička, in sicer: za OF 18.000 lir, za invalide v smislu »Invalidskega tedna« 10.000 lir, za »Dijaško Matico« v Tolminu 17.000 Ur» za Mladinski dom »Simona Kosa« v Tolminu 8000 lir, za Dobrodelni fond 15.505 lix-, Poslovalnicam Okrajne zadruge, vsaki po 1000 j lir, skupno torej 17.000.— lir. Predlog je bil °d ljudstva soglasno sprejet in potrjen^ Pri točki o izvolitvi treh članov v upravni odbor je ljudstvo soglasno izreklo zaupnico dosedanjemu upravnemu odboru. Ker pa so nekateri člani drugod prezaposleni, se je predlagalo, da se izvoli nov predsednik-Z večino glasov je bil izvoljen tovariš Kdzorog Jožef za predsednika, namesto tovariša Brovč Mirka, ki ne more biti istočasno predsednik Ok-INOO in zadruge. V nadzorni odbor sta bila izvoljena dva nova člana> tovariša Drolc Ciril in Kavčič Lucija- Tovariš predsednik je predlagali da skupščina pooblasti upravni odbor, da se lahko zadolži za šest milijonov lir. Predlog je bil dan na glasovanje in je bil izglasovan z enim glasom proti. Ko se ga je vprašalo zakaj je proti, je izjavil, da zato, ker predlaga, da se lahko zadruga zadolži za deset milijonov in ne sam0 za šest, ker bo tako zadruga bolj® delala v korist ljudstva. Med raznimi organizacijskim* predlogi je ljudstvo sprejelo z veli* kim navdušenjem tudi sklep, da s# pošljejo tri resolucije, in sicer: tov. maršalu Titu, Zadružnimu iniciativne* mu odboru Slovenije v Ljubljani 1° demokratičnemu ljudstvu Treta. Otvoritev sanitetnega skladišča v št. Petru na Krasu Vzačetku meseca aprila je začelo poslovati v Št. Petru na Krasu sanitetno skladišče Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, ki ima še poseben oddelek za veterinarstvo. Z otvoritvijo tega skladišča je rešeno eno najbolj perečih vprašanj v coni B. Doslej so lekarnarji, zdravni- ki in veterinarji sami nabavljali P0" trebna zdravila, največ iz Italije. Ta zdravila pa so bila navadno zelo draga in včasih tudi dvomljive vrednosti-Zdaj pa bo zagotovljena nabava zadostne količine potrebnih zdravil za zdravnike, kakor tudi za potrebe veterinarstva. Zastopniki industrije so zborovali V Ajdovščini so se na odseku za industrijo pri Poverjeništvu narodno osvobodilnega odbora zbrali zastopniki vseh industrijskih in rudarskih podjetij v coni B in razpravljali o vseh vprašanjih poedinih podjetij. Na osnovi skupnega razpravljanja je bilo mogoče napraviti celo vrsto perspektivnih sklepov, upoštevajoč možnosti nakupa surovin in požrtvovalnost in delavoljnost našega delavstva. Zbranim delegatom in zastopnikom je v okvirnih besedah spregovoril član odseka za industrijo pri PPNOO tovariš Skitek in med drugim naglasil važnost, katero se predvsem pričakuje od industrije v okviru prvomajskega tekmovanja. S tem v zvezi je nakazal kot osrednje vprašanje potrebo, da se v celoti uporabi delovni polet našega delavstva, zato da bo na osno^ vi organizacijskega dela in načrtnosti uspelo postaviti pravilno normo naš® industrije, dvigniti proizvodnjo in tudi splošno skrbeti za to, da bod® ustvarjeni vsi pogoji za razmah naš® industrije in rudarstva in za vlogo, k* jo mora to področje proizvodnje odigrati v ljudski državi. Za njim sta govorila tudi tov. Aljančič, delegat idrijskega rudnika, in tov. TusuliUt delegat iz tovarne Schabel v Kopru-V svojih izvajanjih sta prikazala del® teh podjetij. Nato pa so spregovorili še delegati iz ostalih industrijskih podjetij in rudnikov, tako da je bil® moči posneti že po prvih izvajanjih razveseljiv zaključek, da je prešlo vs® delo pri nas na pot k vidnemu in za* dovoljivemu dvigu proizvodnje. Seno v prosil prodaji Da se prepreči prekupčevanje s senom, mora kupec dobiti od krajevnega NOO uradno potrdilo, da bo seno kupil za lastno uporabo. Prav tako je potrebno potrdilo krajevnega NOO prodajalcu, da je seno, ki ga prodaja, njegov pridelek. Potrdilo, izdano prodajalcu, se kol-kuje s 30.— lirami. Odsek za kmetijstvo pri PPNOO Dar Delavci iz tovarne Falerse v Trnovem pri Ilirski Bistrici so od zaslužka za nadurno delo darovali v marcu in aprilu po 2000 lir za »Vojkov sklad«. Preklic Začasno šofersko izkaznico, izdan® na ime Žerjal Milan, roj. 31. 3. IDI? v Pliskovici, bivajoč v Ajdovščini, tekoča št. 215, izdano dne 28. 11. 1945, se tem potom proglaša za neveljavno- ★ Posvetovalnica Te dni je pričela poslovati v prostorih zdravilišča Valdoltra posvetovalnica za dojenčke, ki jo vodi tovarišica dr. Delakova. Posvetovalnica nudi dojenčkom brezplačen zdravniški pregled in je odprta vsak ponedeljek in vsak četrtek od 11. do 12. i 1 »Primorska borba« Izhaja tedensko v AjdovSčinL — Ore Ju] a Albreht Roman.