Poštnina plačana v "tofovlnl.
Marfbor, četrtek 26. novembra 1936
Štev. 272. Leto X. (KVH.1
MARIBORSKI
Gena 1 Dim
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409
»JUTRA'
S*
Zanimivi so podatki, ki jih objavlja »Prager Tagblatt« o tem, koliko je stala Posamezne narode svetovna vojna. Objava teh vseskozi poučnih podatkov prihaja -ravno v času, ko se znova na evropski celini zapletajo dogodki. Iz objavljenih podatkov povzemamo sledeče zanimive številke:
Nemci so glede stroškov, v svetovni vojni ustvarili sledeči ključ: vsak vojak stane dnevno 20 zlatih mark, ali 25 zlatili frankov, v našem denarju okoli 350 dinarjev, to je mesečno za moža 10.260 dinarjev, ali 124.830 dinarjev letno. Pravilnost tega ključa je razvidna tudi iz finansiranja vojnih stroškov v Franciji.
' Angliji in Nemčiji. Danes bi vojna spričo tehničnega napredka terjala še precej večje žrtve.
V Franciji so znašali pravi vojni stroški v letih 1914 do 1918 brez normalnih izdatkov splošne uprave 140 milijard frankov. Od teh odpade na vojaške izdatke 99 milijard. Frank je predstavljal med vojno 90% svoje zlate vrednosti. Leto dni vojskovanja je stalo 31.5 milijard zlatili frankov, en dan pa 86 milijonov. Vojni izdatki Anglije v svetovni vojni se računajo na 115 milijard zlatih frankov v predvojni kupni moči, tako da lahko računamo na izdatke 200 milijard zlatih frankov. Da so se te °Sromn'e vsote lahko dobile, se je dohodnina zvišala od 6 na 30%. državni dohodki so narasli v letih 1913 do 1918 0,d 200 na 900 milijonov funtov, izdatki Da od 200 do 2600 milijonov funtov, tako da je državni dolg narastel od 700 na 6000 funtov ali od 18 na 130 milijard zla-'Ih frankov. Nemški vojni izdat-ki pa se računajo na 180 milijard zlatih ^'ankov. Če vzamemo dnevne izdatke za Posameznega moža na 26 frankov, po-tem ie pri 1550 dnevnem trajanju vojne basalo povprečno število oboroženih ^ož 4,600.000. Nemški državni doig je Narastel v letih 1913 do 1918 za 100 mili-Jard mark ali 120 milijard zlatih frankov.
Ce upoštevamo pri tem druge številne države, ki so bile soudeležene v svetov-N. vojni, potem si je šele mogoče predstavljati ogromne vsote, ki rezultirajo V/- gornjih navedb. Katastrofa na gospodarskem torišču je morala slediti kot Nna posledica te finančne preobtežbe v etili svetovne vojne. Pomisliti je treba namreč, da so poedine države krile voj-!}e izdatke pretežno iz posojil, dočim je kritje iz naslova rednih dohodkov ko-J^j za tretjino. Ob sklepu svetovnega /"ni se je radi tega ves svet znašel v P P1 a v j d o 1 g o v.
I2 te poplave so si zmagovite države °tele pomagati na ta način, da so na-eravale prevaliti težko breme vojnih .lnanČnih posledic na Nemčijo, ki so ji .^ložili hud tovor — reparacije, oda Nemčija si je pomagala glede norega posojila na ta način, da je vred-j, svojega denarja razvrednotila. Re-v>?c‘ie pa s0 dejansko plačale anglo-države, to je Amerika in Anglija, Dn S°. v l)<)V°j‘'l d°bi izdale Nemčiji na pilili mnogo več, kakor je Nemčija r/.lc:l'a na reparacijah, ki jih je po uki-u, ,Vl ameriških ter angleških kreditov šinila.
Ko
hc
J e dote
npno so morale na pot Nemci-|"di države zmagovalke. Z razvred-tta6"/601 Va'l>te so si pomagale iz no-žalHJ dolgov, tako da je Francija zni-itl ,l _Vrednost denarja leta 1926 na 20% vr 'j °bra 1936 na 14% prvotne zlate anm nMSti’ v Angliji in Združenih državah riskih pa na 61 oz. 59%. Končno je
Franco preline obleganje Madrida?
HENDAYE, 26. novembra. Po zanesljivih informacijah se je posrečilo republikanskim četam, da so pri Carabancheiu do zadnjega uničili oddelek Francovih čet, pretežno Marokance in dele tujske legije. Rdeča milica je sedaj popolnoma spremenila svojo vojno taktiko ter se poslužuje globokih mm in dinamita, s katerimi uničuje zavetišča in rove Francovih čet. Vojaki, ki so preživeli eksplozijo, so hoteli zbežati, pa so jih uničili topovski streli rdeče milice. Zdi se, da gre mrzlo in hladno vreme v prilog republikanskim četam, ker so Marokanci in tujski legionarji navajeni lia afriško podnebje in težko prenašajo snežne zamete in zimo, ki sedaj vlada na fronti. Z druge strani se doznava, da je general Franco spremenil svoj vojni načrt in da bo prekiml obleganje Madrida ter si M> prizadeval, da zavzame mesto Vallesas, da bi na ta način prekinil zvezo med Madridom in Valencijo.
SALAMANCA, 26. novembra. Rdeča m.lica je skušala napasti nacionalne čete pri Santanderu, pa je bila odbita. Pri Rcbledi de Chala je rdeča milica pustila na bojišču 30 mrtvih. Na madridski fronti si utrjujejo naconalne I čete svoje položaje. Havas poroča: Nacionalne čete, ki pripravljajo veliko ofenzivo, so bile včeraj razmeroma neaktivne. Madridske čete so zavzele nekatere položaje. Nacionalne čete so se umaknile do onih točk, ki so bile za to izrecno določene.
LONDON, 26. novembra. Po dobrih informjfcijah iz Pariza in Rima ne gledajo več v tukajšnjih krogih z zaskrbljenostjo na razvoj prilik v Sredozemskem morju. Italijanski poslanik Grandi, ki se je iz Rima vrnil v London, ie ponovno potrdil izjavo italijanske vlade, da nima Italija niti najmanjšega namena, da bj zasedia katerikoli del špnskega teritorija, ali da bi se vmešavala v status quo na balearskem otočju. Priznanje vlade generala Franca s strani Italije ne pomeni še, da bi hotela Italija nuditi Francovim četam materialno pomoč, ampak je to priznanje smatrati kot moralno pomoč. Angleška vlada nima, kakor pišejo »Times«, nikakšnega razloga, da dvomi v iskrenost te italijanske izjave, Istotako pa tudi ni nikakšnih razlogov dvoma v absolutno voljo francoske vlade, da skupno z angleško vlado sodeluje pri ohranitvi striktne nevtralitete napram španskim dogodkom. S tem je dana garancija, da se bo nevtralitetnemu odboru v Londonu posrečilo, da prepreči vsako vmešavanje v španske dogodke. Če bodo angleške, francoske, italijanske in nemške vojne ladje vršile strogo kontrolo bredov, ki prihajajo v španske vode, in ki hočejo vtihotapljati v Španijo razno orožje, potem bo mogoče osigurati mir ne samo v Sredozemskem morju, ampak tudi v vsej Evropi.
fantastoma mt*dk<z ušefemsje ai zmm o&aii
LONDON, 26. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da izgrajuje Nemčija s pospešenim tempom svoje trdnjave ob severni obali. Vojno pristanišče Kiel. se bo popolnoma preuredilo. Pristanišče bo obdano z edinstvenim sistemom utrdb, v
katerih bodo uzidani topovi fantastične dalekonosnosti. Razen tega je koncentrirano v Kielu mnoštvo letal. Otok Riigen se pretvarja v velikansko trdnjavo, kjer bo koncentriran silovit vojni material in ogromna tvornica letal.
Ametiste mmvm eecejd: mesš& a&m&ŽAMtda $$mt
BUENOS AIRES, 26. novembra. Havas poroča: Vseameriška konferenca je sprejela sledeče resolucije: Ameriške države smatrajo razorožitev kot obče svetovno potrebo. Treba je pripraviti konec splošnemu oboroževanju s sklenitvijo med narodnih sporazumov o etapnem zmanjšanju vojaških izdatkov v skladu z ne-
obhodnimi potrebami obrambe. Priporoča sc zmanjšanje vojaških proračunov in povečanje proračunov za telesno vzgojo mladine. Eno najboljših sredstev za eliminacijo konfliktov je podržavljanje vojne industrije in trgovine z vojnim materialom.
ftadfus fUMiik&§uikid&M$a	&a§avota
BERLIN. 26. novembra. Včeraj je bil tukaj podpisan nemško japonski pakt proti komunistični internacionali. Dogovor obsega sledeče določbe: Obe pogodbenici bosta druga drugo vzajemno obveščali o delovanju komunistične internacionale, se posvetovali o potrebi obrambnih ukrepov in bosta te ukrepe; izvedli v tesnem sodelovanju. Obe državi bosta druge države, katerih notranji mir je ogrožen z razdiralnim delom komunistične internacionale, vzajemno pozvali k sodelovanju pri ukrepih za obrani bo pred razdiralnim delom komunistične internacionale v duhu tega dogovora ali pa k sodelovanju pri tem dogovoru. Za ta dogovor veljata nemško in japonsko besedilo kot originala. Dogovor stopi v veljavo na dan podpisa in velja za dobo
5 let. Razen tega je sledil sporazum še o sledečem dopolnilnem zapisniku: Pristojni oblasti obeh držav bodo kar najtesneje sodelovale v medsebojn3m obveščanju o delovanju komunistične internacionale in pri ukrepih za obrambo pred komunistično nevarnostjo. Pristojne oblasti obeh pogodbenih držav bodo v okviru obstoječili zakonov odredile stroge ukrepe proti tistim, ki doma ali v tujini, neposredno ali posredno sodelujejo pri delovanju komunistične internacionale ali pa podpirajo njeno delovanje. Da se olajša sodelovanje pristojnih oblasti glede prvili dveh točk tega dopolnilnega zapisnika, se ustanovi stalen odbor, ki bo odločal o ukrepih za nadaljnje pobijanje razdiralnega delovanja komunistične internacionale.
»Obstoja samo ena absolutna sigurnost za imr, ki je v tem, da si ne želi no-beden narod, da bi šel v vojno. Druga sigurnost pa je v tem, da se vsak narod boji Iti v vojno.	Lord Cranborne.
Nemci v Francovi vojski
PRAGA, 25. n<ovembra. Precej senzacionalne stvari prinašajo tukajšnji listi o nemški pomoči generalu Francu. Priznanje Francove vlade po Nemčiji in Italiji se spravlja v zvezo z velikimi izgubami nacionalnih čet in z izredno težkim položajem, v katerem se je znašel general Franco. Na strani generala Franca boreči se Nemci pišejo namreč svojcem v Nemčijo čudna pisma, ki dokazujejo, da se Franco nahaja v nezavidljivem položaju in da so prav majhni izgledi. da bi se Franco dokopal do oblasti v Španiji brez izdatne tuje pomoči. Nemcem, ki se borijo v Španiji, je sicer prepovedano, da v svojih pismih domov poročajo podrobnosti ter se vsa ta njihova pisma do stavljajo naslovljencem šele po izvršeni cenzuri v berlinskem vojnem ministrstvu. Zdi se pa, da obstojajo pota ter načini, da gredo pisma tudi mimo cenzure, kajti vedno bolj.postajajo znane nekatere zanimive podrobnosti o soudeležbi Nemcev pri španskih borbah. Iz teli poročil izhaja, da so Nemci, ki so jih spravili v civilnih oblekah v nesrečno Španijo. zelo nejevoljni radi tega. ker je Franco pretežno navezan na pomoč tujih oddelkov, h katerim spadajo tudi Marokanci. Ni se mu namreč v teku 4 mesecev, odkar je zasedel polovico Španije, posrečilo, da bi rekrutiral toliko vojaštva iz vrst domačega prebivalstva, da bi lahko pogrešal inozemce. Posledica je, da ne dobiva Francova vojska nobenega domačega dotoka vojaštva, ampak da mora razen tega še precej vojaštva puščati v zasedenih predelih, da vzdržujejo red in mir.
Francove napadalne čete se .sestavljajo deloma iz Maroka, deloma pa iz drugih dežel. Toda Marokanci ob tem času ne prenašajo več mrzlega podnebja, saj je znano, da leži Madrid v višini 900 m nad morjem in da ima celo poleti prav hladno noči. Bugoška junta je računala s tem, da bo osvojila zemljo v teku par tednov, kar se ji p<\ ni posrečilo. Dejstvo, da so srdite borbe povzročile v vrstah vojskujočih se Nemcev velike izgube na mrtvih in ranjenih, s katerimi niso računali, je popolnoma spremenilo razpoloženje med nemškimi bojevniki. V nemških pismih se namreč omenjajo dogodki, ki niso nič kaj razveseljivi. Radi tega si sedaj pomaga Franco pretežno z letalskimi napadi in topništvom, da doseže to, česar ni mogel doseči s pehoto. Tudi na strani madridske vlade se borijo tujci, toda dejstvo je. da dobivajo rdeči miličniki od španskega prebivalstva vedno več ojačitev. Dočim je bila preje Francova vojska nadmočna, se razmerje moči glede človeškega materiala spreminja v prid madridske vlade.
Brez spoznanja razmer v Španiji izkrcani Nemci opazujejo ta razvoj in poročajo o tem svojim sorodnikom v domovino. In tako gredo sedai iz vzhodnega morja transporti z ljudmi, letali, topovi in municijo v smeri Španije. To ni nemški javnosti danes nič več neznano.
sledila likvidacija medzavezniških vojnih dolgov v skupnem znesku 120 milijard zlatih frankov. Francija je bila dolžmi Združenim državam ameriškim preko 30. Angliji pa 18 milijard zlatili frankov. Anglija je bila v USA obvezana s 47 milijardami zlatili frankov, Francija pa je imela terjatve v Poljski, Jugoslaviji in
Romuniji v skupni vrednosti osmih milijard frankov.
Tako je izglodala finančna likvidacija svetovne vojne. Ob komplikacijah v zadnjem času so si menda evropski vodilni državniki dobro predočili te številke, ki so s toliko usodnostjo in toliko težo tiščale k tlom evropske narode in države.
PMetki
SREČNA DEŽELA.
lokio javlja uradno, da je bil stavljen pred sodišče bivši prometni minister Homida in to radi korupcije. Srečna država vzhajajočega sonca.
Koliko zasluži vojna industrija
Menda ni gol slučaj, da se je neka neobičajna interesantna bilanca objavila Sele pred par tedni, in to kljub temu, da se je poslovno leto dotičnega podjetja končalo že z 31. decembrom 1935. Preteklo je gotovo deset mesecev, dokler se niso objavile številke za leto 1935. — Tvrdka Diirener Metalvverke, za katero gre, spada v koncern delniških družb nemških tovarn orožja in municije. Je eno največjih podjetij za izdelavo orožja iz dobe pred svetovno vojno ter se sedaj ponovno povečava in izgrajuje. Za časa republike je koncem prilagodil svojo produkcijo miroljubnim svrham in se je veliki del zgradb glavne tovarne dal v zakup.
Tvrdka Diirener Metahverke ima delniški kapital v višini 4 milijonov mark in je leta 1933 dosegla produkcijski suficit od 4.6 milijonov mark. Leta 1934 je ta suficit skočil na 9.78 milijonov mark in lansko leto je znašal nič manj kakor 18.82 milijonov mark. Plače so v tem času v tem času skočile od dva na skoro osem milijonov mark, število delavcev pa se je početvorilo. Vrednost strojev je narasla od 0.1347 na 2.48 milijonov mark. Razširjenje podjetja pa je bilo še večje, kajti leta 1935 je bilo odpisanih na zgradbe 4.63 milijonov mark, dočim je leta
1933 znašal odpis le 0.3 milijona, leta
1934 pa 0.89 milijona mark.
Ta nenavadni porast vseli bilančnih
številk se lahko tolmači s specialnim značajem družbe, ki ji pripadajo, kot podružnici velikega nemškega koncerna za izdelovanje orožja posebne naloge. Mnogo investicij je šlo v novo tovarno v VVittenau pri Berlinu, ki med drugim izdeluje tudi avionske dele. Nadalje se v omenjeni tovarni izdelujejo užigalniki za granate iz aluminija, ki so se doslej izdelavah iz medenine.
Dejstvo, da družba kljub tako velikemu dobičku ni izplačala večjih dividend kakor lansko leto, ni nič neobičajnega. V smislu sedanjih nemških zakonov se namreč dividenda preko šest odstotkov no sme izplačati delničarjem, marveč se mora ta znesek zadržati in vložiti pri državnih bančnih zavodih kot državno posojilo. Radi tega se izplačuje samo teh 6%, ostanek pa se izplačuje po »ovinkih«, tako da se vladna odredba izigrava.
Iz teh številk vidimo, koliko zaslužijo v Nemčiji pri izdelavi orožja. Omenjeni koncern ima v tem pogledu še veliko preteklost. Pred svetovno vojno so nemške tovarne orožja in municije 'celo vrsto let redno izplačevale preko 30% dividende. Še bolj znane pa so postale po velikem procesu, na katerem so jim dokazali, da so v inozemstvu hujskali na vojno, da bi na ta način lastno državo primorale na večje naročbe raznega o-rožja.
M&me vedi
Ker se je dosedanji beograjski katoli-
KNEZ PAVLE PRI KRALJU EDVARDU. ški nadškof dr. Rodič odpovedal svojemu položaju, bo za novega beograjskega Nj. Vis. knez namestnik Pavle je vče- j nadškofa predvidoma imenovan Ijubljan-
NOVI BEOGRAJSKI NADŠKOF.
raj popoldne posetil kralja Edvarda VIII. 1 ski bogoslovni profesor dr. J. Ujčič. M. DALADIER, FRANCOSKI VOJNI MINISTER, V SAINT-OHAMASU.
ČEHOSLOVAŠKO SOKOLSTVO IN 1. DECEMBER.
Čehoslovaško Sokolstvo bo tudi letos svečano proslavilo jugoslovenski narodni praznik. Največja proslava bo v Pragi, ki jo priredita praško Sokolsko in Ce-hoslovaško-jugoslovenska liga.
POL MILIJARDE NOVIH BONOV.
Finančni minister je sporočil novinarjem, da bo poleg že izdanih državnih blagajniških bonov po uredbi z dne 2. januarja t. 1. v znesku 500 milijonov dinarjev plasiral novo izdajo v višini 500 milijonov dinarjev. Tako se celotni- znesek blagajniških bonov, ki smejo biti v obtoku, poveča na eno milijardo dinarjev.
V HoIlywoodu — 17.500 brezposelnih!
Po poročilih, ki prihajajo v zadnjem času iz Holly\vooda, vlada tamkaj velika brezposelnost. Najnovejši seznam, ki vsebuje vsa imena pomožnih igralcev, ki čakajo na namestitev, izkazuje 17.500 imen.
fosp&kmke Meah
Švica nakupuje pri nas koruzo in pšenico. V Beogradu se mudi švicarska delegacija, ki se pogaja za večji odkup koruze in pšenice. Težkoče glede izvoza žita v Švico obstojajo edino v tem, ker vztraja naša Narodna banka na zahtevi, da se izvažata pšenica in koruza samo na devizni način odplačevanja. To vprašanje, kakor tudi vsa druga vprašanja, ki so v vezi z devalvacijo švicarske valute, se bodo sedaj končno razčistila.
Nizozemska povprašuje po našem lesu. Nizozemski industrijec Rachmel se je o-glasil te dni v Šibeniku in v Sarajevu v svrho nakupa večje količino lesa za Nizozemsko. S Šipadom je medtem že v pogajanjih. Kakor izgleda, sa Nizozem-
ska zelo zanima za naš les in še prav posebno za bukov, orehov in borov les. V Šibeniku so medtem že natovorili naše trgovske ladje z lesom, ki gre v razne evropske državo, Po dosedanjih zaključkih sodeč, stojimo letos pred živahno lesno izvozno sezono.
2a smeh in doha iwtja
Dobesedno vzeto. »Zakaj niste vendar briljantnega prstana, ki ste ga našli na cesti, oddali nemudoma najbližji policijski stražnici?«
»Ker sem smatral to za nepotrebno.«
»Na kakšen način pa?«
»Saj stoji vendar na prstanu zapisano: ,Za večno tvoj’!«
Razočaranje. Vedeževalka gleda v ka-vino vsedlino v skodelici ter vzdihne: »Bojim se neke osebe, ki stoji prav v bližini in pri kateri vse kaže na veliko in nepričakovano razočaranje!« »Tudi jaz se bojim, sedaj šele vidim, da nisem vzel s seboj prav nobenega denarja!«
Nemogoče. V eni izmed ameriških držav imajo pokopališče, na katerega vratih je izobešena tabla s sledečim napisom: »Na tem pokopališču sc pokopavajo samo v tem mestu živeči mrtveci«.
Grozilna pisma. »Že nekaj tednov sem I dobivam kar neprestano grozilna pisma!«
»In vam ni znano, kdo ta pisma piše?« »Seveda poznani tega nepridiprava; to je moj krojač.«
Spomnite se CMD!
..v.v'
Po niem se bo imenovala nova francoska obrambna črta ob francosko-nemški Hangarji letališča Cuatro-Vientos pri Madridu, kj so jih rdeči miličniki prj cva-
mejj_	[	kuaciji	zažgali.
tfuUume J&e&ežlte
Sinček Sneguljčice pri palčkih. Pod
tem naslovom je izšel prvi zvezek Podravske mladinske knjižnice. Knjižico krasijo lepe, čedne slike. Hkrati je izšel tudi drugi zvezek navedene Podravske knjižnice pod naslovom: »Sovražnik Jan ka in Metke«. Po tej novi mladinski knjižnici sc bo obogatila naša mladinska literatura z novim čtivom, ki bo našo mladino nedvomno zanimalo in ki ji bo gotovo prav ugajalo. Zvezki v lepi, mični in slikoviti opremi se tiskajo v mariborski Podravski tiskarni, ki si je z izdajanjem teh zvezkov začrtala koristen del svojega novega programa. Po zanimivih zvezkih bodo starši gotovo radi segali ter z njimi 'razveseljevali svoje otroke, zlasti sedaj, pred Miklavžem in Božičem.
Gregorčičeva razstava. Študijska knjižnica je v svoji čitalnici priredila raz stavo Gregorčičevih del, rokopisov in važnejšega slovstva. Razstava je odprta ob običajnih uradnih urah do vključno sobote 5. decembra. Vstopnine ni.
Odbor za podelitev Nobelove nagrade je sklenil, da prizna Nobelovo mirovno nagrado za 1935 znanemu nemškemu pacifistu Karlu von Ossietzkyju, za 1936 pa argentinskemu zunanjemu ministru dr. Lamasu, ki je predsednik vseameriške mirovne konference, ki je bila v nedeljo otvorjena v Buenos Airesu. Karel von Ossielzkv je stavil svoja berlinska lista
»Tagebuch« ter »Welt-Bulme« popolnoma v službo svoje ideje in je ostro napadal zunanjo politiko republikanske Nemčije, da ogroža z zavestno kršitvijo določb versejske pogodbe svetovni mir. — Čim je zavladal v Nemčiji Hitlerjev režim, je moral v koncentracijsko taborišče, kjer je bil preko 3 in pol leta. Pred par dnevi pa se je razširila vest, da je Ossietzky izpuščen iz koncentracijskega taborišča. V zgodovini Nobelove nagrade je to prvi slučaj, da sc ta eminentno politična nagrada podeljuje človeku, ki je v odkritem nasprotju z režimom, ki vlada v njegovi domovini. Nedvomno bo ta sklep odbora za podelitev Noblovc nagrade povzročil v vrstah službene Nemčije precejšnjo nerazpoložcnjc proti temu odboru.
Masaryk in Nobelova nagrada za mir.
Kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado, v kateri odloča norveški parlament, sta bila bivši prezident čehoslov. republike Masaryk in von Ossietzkv, ki je, kakor znano, bil zaprt v nekem nemškem koncentracijskem taborišču. Norveški dnevnik »Norsk Tidend«, ki ga ureja znani norveški slavist Olav Rytter, prinaša u-yodnik pod naslovom: »Dajte Masaryku nagrado za mir.« Avtor povdarja, da so pacifizem, humaniteta, demokracija, sporazum ter sodelovanje med narodi in rasami glavni elementi Masarykove filozofije, njegovega življenja ter delovanja. Omenjeni norveški list omenja Ma-sarvkovo hrabro in pravici služečo o-brambo v veleizdajniškem procesu, ta-
kozvanem Friedjuugovem procesu v Zagrebu leta 1908. Podelitev mirovne nagrade T. G. Masaryku, tako zaključuje list, bo manifestacija, ki bo dostojna naroda Fridtjoffa Nansena in skandinavske kulture vobče.
Ob stoletnici smrti utemeljitelja kriminalne antropologije. Te dni je poteklo 100 let od rojstva znanega italijanskega učenjaka Gesara Lambrosa, ki je, kakor znano, utemeljitelj kriminalne antropologije. Zbudil je svojčas po vsem znanstvenem svetu veliko pozornost s svojimi raziskovanji glede bistva zločinca. Njegov nauk je zapopaden v trditvi, da je zločin nujen rezultat fiziološko psihološke inklinacije zločinčeve. Lombroso je videl v bistvu zločinčeve osebe vzrok zločina in ta svojstva so po Lombrosu pridobljena s podedovanjem in atavizmom. Lombrosov nauk je utemeljil novo znanost, kriminalno antropologijo, in so njegove izsleditve odprle znanosti povsem novo polje. Njegovo glavno delo je: »Zločinec v antropološkem, zdravniškem in pravnem oziru«. Izšlo je 1. 1876. Temeljiti del svojih raziskovanj jo posvetil tudi ženi kot zločinki, razen tega tudi odnošajem med genijalnostjo in blaz nostjo. Svoje znanstvene izsledke je u-porabil tudi na grafološkem torišču in je o tem izdal posebno knjigo.
Ob Gregorčičevi tridesetletnici. Ljubljanski »Pohod« piše v svoji zadnji številki v zvezi s 30 letnico Gregorčičeve smrti; navajajoč sledeče besede pokojnega dr. Ivana Tavčarja, ki jih je pred
50 leti napisal Mahničevim predhodnikom: »Napadali ste Prešerna, češ, daje moralična propalica. Uničevali ste Levstika ter dosegli, da so bile njegove že tiskane pesmi celili 11 let »prostovoljno« pod ključem; zabraniti ste hoteli tisk Jenkovih poezij, s panteistom ste pitali Stritarja, zaganjali se v Gregorčiča, bi ko ni izdala ničesar niti govorjena niti tiskana, da, niti slovenska niti latinska beseda, poklicali ste na pomoč ogenj ter sežgali ste literarno ostalino Prešernove in Rodoljuba Ledinskega. Kako naj imenujemo tako početje, patriotično ali he-rostratično?« K temu dodaja »Pohod«: Te Tavčarjeve besede bi dandanes lahko še v mnogočem izpopolnili. Nad njini* leži pepel Cankarjeve »Erotike« in usoda mnogih drugih literarnih del. in mesto, da bi se ti ljudje skrili v svoje črne kote, trobijo kulturne fanfare in se proglašajo za odrešenike slovenstva in slovenske kulture, h kateri so doprinesh bore malo, tako malo, da pomenijo brez-vredne Slomškove pisarije težišče vsega njihovega literarnega dela. Le kje jemb® sedaj »Straža v viharju« zadnji ostanek Mahničevstva, pogum, da prinaša^ na prvi strani sliko Simona Gregorčiča-Onega Gregorčiča, ki so ga Mahničeve« ugonobili! In da se upa one Gregorčičeve besede, ki so bile proti njim sainiu1 naperjene, citirali? Mi Stražarje popo-noma razumemo. Pametneje bi napravili, če bi pustili Gregorčiča pri miru, a bojimo se, da bodo ob prvi priliki posvetili kar dve strani Antonu Aškercu • • •«
ik jkštuttB JUUMt£
Proslava 1. decembra v Mariboru
Maribor bo tudi letos svečano proslavil praznik ujedinjenja. Na predvečer bo v Narodnem gledališču sokolska akademija, ob 7. pa gasilska bakljada, ki se je udeleže tudi druga društva. Dne 1. decembra je ob 9. v Narodnem domu sokolska akademija, v stolnici in drugih cerkvah pa bo ob 10. uri slovesna služba božja.
Ob 11. uri bo slovesna otvoritev in blagoslovitev nove šole v V. mestnem okraju. Blagoslovitvene obrede opravi škof dr. Tomažič. V okviru otvoritvenih slovesnostih so tudi deklamacije ter recitacije dijakov druge deške meščanske šok ter učenk druge dekliške osnovne šole.
Spored akademije Sokola Maribor-matica, ki se vrši v ponedeljek, dne 30. novembra t. 1. oh 20. uri v Narodnem gledališču, je zelo pester. Posamezne točke so naslednje: 1. državna himna, vojaška godba; 2. Blodek: Overtira opere »Pri Studencu«, vojaška godba; 3. Metuljčki, sestavila .1. Planička, ženska de-ca; 4. »Stražari Jadrana«, sestavil N. Stavrič, moška deca; 5. -Rajanje«, sestavila L. I1yprova, mlajši ženski naraščaj; 6. Dvorak: Slovanski ples št. 6, vojaška godba; 7. »Devetka«, sestavil M. Roksandič, mlajši moški naraščaj; 8. Vaje na visoki gredi, sestavila A. Run-tova, višji ženski naraščaj; 9. Olimpijske proste vaje: br. Primožič Jože in br. Štukelj Leon; 10. Gotovac: Fantazija iz opere »Morana«, vojaška godba; ll. »Dtimka«, sestavila Vachova, člani
Kino Union. Danes nepreklicno zadnjič »Kjer škrjanček poje«. Petek: »Car Kalifornije«. Louis Trenker.
Smrtna kosa. V Spodnjem Radvanju št. 52 je izdihnila 70letna Bevardi Rozalija, vdova po upok. železničarju. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje!
Večer zdravniških demonstracij priredi splošna bolnišnica z Zdravniškim društvom v petek, dne 27. t. m. ob 17. uri v splošni bolnišnici. Na dnevnem redu je tudi predavanje upravnika vojne bolnišnice sanit. kap. g. dr. Čirkoviča o bojnih strupih. Istega dne zvečer ob 20. uri se vrši v kolodvorski restavraciji dru-.žabni večer, h kateremu so vabljeni vsi ce; 12. Vaje na konju: br. Primožič Jože‘gg. zdravniki z damami, in br. Štukelj Leon; 13. »Telovadna etu-| Gregorčičeva razstava. Študijska knjiž-da št. 2«, sestavil br. inž. Viktor Lindt- nica je v svoji čitalnici priredila razsta-ner, člani; 14. Hej Slovani in Sokolska Vo Gregorčičevih del, rokopisov in važ-koračnica, vojaška godba. Akademija se; nejšega slovstva o njem. Razstava je od-ponovi v torek, dne 1. decembra 1936 ■ prta v običajnih uradnih urah <Io vključno ob 15. uri.	|	sobote 5. decembra. Vstopnine ni.
Sodnik Cvirn	odhaja.	Kakor	smo	že	i Združenje brivcev in lasničarjev na-
poročali, je	bil	te	diri	g.	Otmar	Cvirn. znanja cenjenemu občinstvu in svojemu
~	| članstvu, da so brivnice in damski saloni
v torek 1. decembra, na dan narodnega i ujedinjenja, po banski odredbi ves dan
Hiua
Peli vela uMn raieia
dodeljen kot sodnik of>ajnemu sodišču ;■	....
„a Frev-alii.il. Sodnik Cvin, je bil v Ma-:[|jSl|| S VJSlilll HllllVt Sl lilij riboru obče znana in priljubljena oseb--------------------------------------------------
imLje tekfmi&M vesti
šfumma v md ftmtu
CARTAGENA, 26. novembra Tukaj so odkrili obsežno špionažno organizacijo v prid Francove vlade. Zarota je imela močno zaslombo pri nemškem konzulu. Konzul je moral zapustiti Cartageno in so našli v njegovi hiši večje število orožja in več sumljivih oseb. Aretirance so spravili v Madrid, kier bodo proti njim uvedli postopanje.
MADRID, 26. novembra. Rdeča milica je izvršita preiskavo nemškega ter italijanskega poslaniškega poslopja, ker se je osebje branilo, da bi pustilo koga v poslopje. V obeh poslopjih so našli orožje, proviant in tajno oddajno postajo. V italijanskem poslaništvu so našli 50 skritih nacionalistov, ki so čakali obsodbe.
fmueska	mm&mm	v lfm*ske m4e
PARIZ, 26. novembra. Kakor se izjavlja službeno, ne bosta niti Anglija niti Francija dovolila Francove blokade. V to svrho so že odplule številne edince francoskega atlantskega brodovja v vzhodne španske vode, da preprečijo, da bi Francove vojne ladje na odprtem morju preiskovale trgovske parnike pod francosko zastavo. Po mednarodih in pomorskih predpisih smejo španske vojne ladje v zor.i treh milj itak vršiti kontrolo parnikov. Ta angleška koncesija generalu Francu se v Parizu smatra kot značilna, ker bi po francoskem tolmačenju mednarodnega prava smele Francove vojne ladje kontrolirati samo parnike madridske vlade. Anglija pa priznava generalu Francu pravico, da izvrši kontrolo nad vsako ladjo na področju španskih voda.
PARIZ, 26. novembra. V tukajšnjih krogih prevladuje vtis, da zbira general Franco svoje pomorske sile za odločilni udarec na Barcelono in ostala špansko-katalonska pristanišča. Prva znamenja so se že pokazala ob torpediranju nekega sovjetskega parnika in zaplenitvi blaga na nekaterih ladjah. Cilj te podmorske akcije gre nedvomno za tem, da se preprečijo nadaljnji sovjetski transporti ‘n da se uničijo za shranjenje vojnega nateriaia potrebne pristaniške naprave.
tkad$mski m pmstoto	...
PARIZ, 26. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se pripisuje rimskemu posetn regenta Horthyja prav velika važnost. V splošnem prevladuje vtis. da gre za poglobitev madjarsko italijanskega prijateljskega razmerja. Govori se, da bo Podonavje postavljeno pred povsem novo konstelacijo. Namesto enotnega bloka držav rimskih protokolov sta se oblikovala dva bloka, in sicer italijansko madjarski ter nemško avstrijski blok. V Rimu danes ne prikrivajo več, da se je Nemčiji posrečilo, da je spravila Avstrijo na svojo stran, tako da mora ltai>ja dati Madjarski dalskosežne koncesije, da jo lahko priveže na sebe in da iahko še vnaprsj posega v Podonavje. Po berlinski odklonitvi sadjarskih revizionističnih teženj ni ost do Madjarski nič drugega, kakor da se je popolnoma vrgla v italijansko naročje.
nost, ki si je znala pridobiti s svojo še-; zaprte. Obvezno za vse članstvo, tudi gavbstjo jn muzikalno nadarjenostjo ve- izven Maribora.
lik krog iskrenih orijateljev. Zlasti ga bo-!, Vstopmee za slavnostno akademijo Sodo težko pogrešali naši športniki, ki so, k&la-naPce, ki se vrši v ponedeljek dne imeli v njem zvestega tovariša in vzgled- 30. novembra zvečer in v torek I, de-nega voditelja. Pridobil si je tudi velike cembra v Narodnem gledališču dobite pri zasluge na organizatoričnem polju, ko s0:dn®vn‘ gledališki blagajni! mu bile poverjene važne funkcije pri j Sv ečana zanava. Oficirji mariborske Mariborskem zimsko-sportnem podsave j garnizije priiedijo svečano zabavo na zu in pri IS^K Mariboru	praznik državnega ujedinjenja dne 1. de-
’ Smrt blage žene. Na Pobrežja, v Zr- “""f1 Y	»Uniona.. Zaee-
kovskl ulici 3 io preminila v nailepši živ- i ’b.2 • Obleta za a*. of.cme sve-i-	o-?	cana izven stroja, obleka za dame m
ljenjskt dobi, stara .	^	j meščane svečana. Pristop imajo samo
ega ključavničarja A?»alila^Klasin^ev^. | vaWjeili. Aklamacije pozivnic pri adiu-Rajnka je bila blaga, dobra zena, ka^-re; tanta 45_ g< polka. Tel. 21-06. Upravni zlato srce je do zadnjega utripalo za dra-, odbor oficirskega dornu. ge svojce. Žalujočim nase globoko socut- Novice z Uudske univerze v petek;
Je'	.	127. novembra, predava o prvem sloven-
Pogreb tragično preminule Anice Kar- j skcm pesniku Prešern u njegov slo-neker se vrši dne 27. novembra oh 16. j Vj{; raziskovalec univerzitetni profesor uri. — Žalujoči ostali. ^	Kidrič	iz	Ljubljane.	Predavatelj	bo
Razstava mariborskih likovnih umet- očrtal politični, socialni in kulturni polo-lnkov v beli unionski dvorani zbuja ve- žaj Prešernove dobe, ter probleme, ki liko zanimanje. Za ogled razstave je čas so takrat stali v ospredju javnega za ni-
še enkratno gostovanje gospoda Sven-<*aliia danes v četrtek v Veliki kavarni.
CKSAKSKrzlKOir
vitelje) in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo iti zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb radi mraza. Glede hišnih vodovodnih in-
SRUSH[XiS - ifSlcH flfflBMSra
štalacij je iz istega razloga oh nastonu mraza paziti, da bodo okna na hodnikih, v klosetih in kletnih prostorih zaprta. Jaški z vodomeri naj bodo vedno snažni.
Četrtek, 26. novembra ob 20. uri: Prva legija«. Red H. Znižane cene.
Petek, 27. novembra: Zaprto.
Sobota, 28. novembra ob 20. uri:	Po-
hujšanje v dolini šentflorjanski«. Red C. Znižane cene.
se komaj par dni.
Za Miklavža in Rožič: Ilustrirani otro-
manja.
Čajanka Ženskega društva. Vljudno va-
ški pravljici »Sinček Sneguljčice pri birno vse naše članice k čajanki, ki se vr-
Dalčkih« in »Sovražnik Janka in Metke«.
Zvezek samo Din< 6.—-. Dobiva se v vseh knjigarnah.
Staniča za socijalno skrb rekonvale-
ši danes v četrtek 26. t. m. ob 20. v mali spodnji kazinski dvorani. Predava gospa Pavla Hočevarjeva iz Ljubljane o mednarodnem ženskem kongresu v Dubrov-
scentnih delavcev v Mariboru prosi gg. nikti. Nato nekaj glasbenih točk. Odbor, 'ndustrijce-tovarnarje in lastnike večjih1 Nanos. Nocoj ob 20. uri predava v dru-°bratov, da blagovolijo poslati vsaj po štvenih prostorih tov. akademik Toma-štiri	zastopnike	delavstva	na	sestanek	žič o plinski vojni in nje posledicah.
2(J. nov.	1936	ob	9.	uri	dopoldne	v	dvo-j Kako bo z vremenom. Ves evropski
rani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ‘ kontinent pokriva plast hladnega ozračja, ulica 9- kjer se bo podalo poročilo o po-; ki se je privalilo iz Rusije in Sibirije, »lenu te institucije ter o razširitvi na vsa Jasno vreme je samo v primorskih pre-yečja podjetja v Mariboru in bližnji oko-;delih južne Evrope, oblačno in megleno, iici.	j	a brez dežja v vseh ostalih predelih.
Rudarji stavkajo. V rudniku Stanov- ( Sneži nekoliko v območju Črnega in Bal-so rudarji zopet pričeli stavkati, ker tiškega morja. Mraz vlada po vsej Ev-!'iso prejeli mezde za september in ok- ropi razen v primorskih kraiili. Najn»ižja !°t>er. 45 delavcev je ostalo v rudokopu temperatura je nad severno Skandinavijo, in sicer minus 15 stopinj. V Jugoslaviji je jasno v primorskih in južnih krajih, v ostalih predelih prevladuje oblačno in megleno vreme, toda brez dežja ali
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarmi v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Smrt na ulici. Na klopi na Trgu svobode.so sinoči okoli 22.15 našli mrtvega 651etnega vpokojenega carinskega kontrolorja Avgusta Flaka, stanujočega v Gosposki ulici 56. Flak se je zvečer sprehajal, pa mu je nenadoma postalo slabo, tako da sc je moral vsesti na klop na Trgu svobode. Poklicani zdravnik, mestni fizik g. dr. Novak je ugotovil, da ie Flak umrl ira posledicah srčne kapi. Po komisijskem ogledu so nato truplo pokojnega Flaka odpremili v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Radi razpečavanja 50-dinarskih ponarejenih kovancev so orožniki aretirali neko 321etno Marijo G. iz okolice Slo-venjgradca. Sumijo, da je G. v zvezi s ponarejevalcem 50-dinarskih kovancev.
Pri zaslišanju je G. dejala, da je ponarejene kovance dobila od nekega neznanca.'
Čigavi sta kolesi? Mariborska policija je zaplenila nekemu tatu dobro ohranjeno dvokolo, za katero storilec trdi, da ga je meseca avgusta ukradel na Glavnem trgu. Kolp nima nobene znamke in številke. Na policiji sc nahaja tudi dvokolo s številko 70859, katerega lastnik pa ni znan. Lastnika omenjenih koles se pozivata, naj se zglasita pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Zamrznjenje vodovodnih naprav. Mestno poglavarstvo mariborsko poziva hišne prikazati iu ustvriti samo ruska filmska posestnike, njih namestnike (hišne upra- industrija.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski«,
i znamenita Cankarjeva farsa, žanje vedno znova velik uspeli, ki tudi letos v Mariboru ni izostal. Prihodnja uprizoritev tega dela bo to soboto za red C in po znižanih cenah.
fifata
»Ciganski zakon« je naslov novega ruskega iilina, ki ga predvaja od jutri naprej Grajski kino. Film živo prikazuje cigansko življenje, trpljenje in veselje. V filmu se odraža nebroj tipov iz ciganskega sveta z originalno cigansko pesmijo, ogromne ruske pustinje, skozi katere potujejo ciganske karavne. Glavno vlogo v tem filmu ima prekrasna mlada ciganka Aljta. To je film, kakršnega more
borilec Kocbekove Utilije izsleden!
’u noče zavžiti nobene hrane Mestna podjetja, avtobusni promet, pri-
rctli v nedeljo, dne 29. novembra poseb-110 vožnjo na Pohorje. Odhod iz Glavne-
'P trgu ob 7. uri, povratek ob 18. uri. * snega. Temperatura je v vsej državi pre-~e'ia do odcepa Din 20, do Reke Din 12.|cej padla. Najnižja jo v Kalinoviku, in ^'iave do soboto'28. nov. do 18. ure v j sicer minus 8, najvišja v Ercegnovem, ‘hiaruiški ulici št. 5. tel. 2471 in na Glav-) plus 14 stopinj. V smislu današnje dunaj-1'eni trgu v prometni pisarni, tel. 2275.' ske vremenske napovedi bo sedanje vre-
Ist
°časno se sprejemajo prijave za po- me .šn trajalo, in sicer malo izDremenie-
Vlatek. Cena ista.
I no.
Po intenzivnih poizvedbah, ki jih vodi orožniška postaja pri Sv. Lenartu v Slov. !gor., so prišli na sled morilcu Otilije Koc-1 bekove. O tajinstvenem roparskem umo-1 ru smo svojčas obširno poročali.
Nabrano gradivo popolnoma obremenjuje moža, ki je bil svoječasno uslužben v Slovenskih goricah, in je sedaj neznanega bivališča. Značilno je, da je izginil iz tega kraja ravno v času, ko je bil izvršen umor. Zlasti ga obremenjuje ključ, ki so ga našli v »zapuščini« morilca, s katerim je takoj po izvršenem
umoru zaklenil venža vrata pri Kocbekovi in ključ odnesel s seboj. Tudi predpasnik, ki so ga našli v sobi umorjenke, so orožniki, predvsem pa službodajalec morilca, spoznali za predpasnik, ki ga je nosil pred umorom osumljeni morilec sam. Morilec, čigar ime se drži v interesu preiskave še v tajnosti, je bil po Slov. goricah dobro znan. Orožniške j>o-staje so razpisale za njim zasledovanje in tiralico. Tudi so mu že na sledu in je upati, da bo kmalu v rokah pravice.
Stran 4
Mariborski »V e S e r n I E« Jutr.
V Mariboru, dne 26, XI. 1936.
7® afaMbjma in sv€t&
Mlada iraška princesa in hotelski vratar že ločena!
Pred dobrini pol letom se je ves Bagdad neverjetno razburjal radi poroke iraške princese Irah, ki se je skrivaj poročila z nekim hotelskim vratarjem v Atenah, o čemer smo svojčas obširno poročali. Njen brat kralj Gazi I. si je prizadeval na vse načine, da bi ta zakon razveljavil in da bi »grešno« sestro spravil zopet v domovino. Toda žal niso prošnje in pretnje prav nič zalegle. Princesa je ostala pri svojem sklepu in svojega ljubljenega moža ni hoteal zapustiti. Kralj je bil primoran odvzeti svoji sestri naslov princesinje in jo razdediniti. Mladi parček. gospod in gospa Karalambi, se je preselil iz Aten v Kairo, kjer si je bivša princesa najela skromno stanovanje, obstoječe iz dveh sob. Mlada žena je bila prav zadovoljna in srečna, ker je moža res ljubila. Nikakor pa ni bil mož zado-s oljen ž njo. On je čakal dan za dnem, kej.aj bo prišla denarna pošiljka iz Bag-
dada. Žal denarja ni bilo od nikoder. —-Neposredno za tem se je obrnil na neko ameriško filmsko podjetje s prošnjo, da bi snimali film, ki bi prikazoval radovednim kinogledališčnim gledalcem njegov romantični zakonski romati. Filmsko pod jetje je njegovo ponudbo sprejelo. Dogovorjeno je bilo, da prejmeta za snimanje tega filma, v katerem pa morata igrati glavni vlogi sama, 150.000 dinarjev.
Gospod Karalambi je bil s tem sporazumom zadovoljen, nikakor pa ne njegova žena, ki je ponudbo odločno zavrnila. Ker se nista mogla sporazumeti, sta skle nila, da se razideta. Te dni je bila pri sodišču v Kairu vložena vloga za ločitev. Tako je končala ta romantična zgodba mlade iraške princese, ki je bila v življenju globoko razočarana in ki se bo prej ali slej gotovo skesana vrnila nazaj v Bagdad k svojemu bratu.
fti&SkL.tO
Službene objave Okrožnega odbora LNP v Mariboru. Spored tekem dne 29. novembra 1936: v Mariboru na igrišču SK Rapida, Pohorska cesta, ob 13. uri prijateljska tekma rezerv ISSK Maribora in SK Rapida. Ob pol 15. uri ponovna prvenstvena podsavezna tekma mariborske skupine ISSK Maribor : SK Celje. Rediteljstvo Maribor. Službujoči odbornik g. Franki Ernest. Spored tekem dne 1. decembra 1936: v Mariboru na igrišču SK Rapida, Pohorska cesta, ob pol 15. uri prijateljska tekma Maribor : Rapid. Rediteljstvo Maribor in Rapid. Službujoči odbornik gospod Jošti Evsfahij. V Ptuju ob 15. uri na igrišču SK Drave: Drava : Ptuj. Službujoči odbornik g. Šalamon. Rediteljstvo Drava in Ptuj. V Čakovcu ob pol 15. uri na igrišču ČŠK: CŠK : Gradjanski SK. Službujoči odbornik g. prof. Jelačič. Rediteljstvo oba kluba. V Ljubljani: Železničar : Ljubljana.
Izredna seja OOLNP Maribor bo danes ob 19. uri v hotelu »Zamorec«. Udeležba vseh gg. odbornikov strogo obvezna. Dnevni red: priprave za ustanovitev nogometnega podsaveza v Mariboru. — Tajnik.
Zadnja tekma zagrebškega Gratjjan-skega na Angleškem. Včeraj je Gradjanski odigral svojo zadnjo tekmo na turneji na Angleškem, in sicer proti klubu West-ham United, ki je drugi v anglešk! ligi. Zmagali so Angleži v razmerju 1:0 (1:0).
Studenške trnke
Proslava 1. decembra. Letošnja proslava prvega decembra bo v Studencih posebno slovesna. aN predvečer praznika večer Narodne odbrane pri Grmeku. Sodeluje pevski zbor »Drave« s tremi, pevski zbor »Lune« z dvemi, in zbor »Nanosa« s tremi pevskimi točkami. Poleg tega pa nastopi še obmejni pevski zbor iz Gradišča. Drugi dan po sv. maši
pa je proslava v Sokolskem domu, ki jo priredita obe šoli in Sokolsko društvo.
Predavanje v Ljudski univerzi. Danes zvečer predava v Ljudski univerzi g. prof. Baš:	»Iz	najstarejših časov pn
nas.« Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale lepe slike. Začetek točno ob 19. uri.
fk&eeui&tske Muti&e
-W»glBEU—i
Priprave za prvi december. Obmejni Marenberg bo državni praznik Ujedinje-nja, proslavil svečano. Na predvečer bo po trgu bakljada, na praznik pa bo zjutraj svečano cerkveno opravilo, popoldne pa sokolska akademija.
Osebna vest. Brzojavno je bil premeščen pos^ajenačelnik v Vuhredu g. Završnik Srečko v Metliko. Gospod Završnik je bil zelo priljubljen, bil je član in odbornik Sokola, Narodne odbrane in drugih nacionalnih organizacij. Želimo mu na-novem službenem mestu mnogo uspehov.
Par utrinkov o zdravnikih in pacientih
(Iz zapiskov nekega zdravnika.)
Najs.gurnejši znak bolnikovega okrevanja je njegova nehvaležnost.
*
Vprašanje honorarja ubija vedno razpoloženje med zdravnikom in bolnikom. Mnogi bolniki si pomagajo iz te zagate na ta način, da sploh ne plačajo nikakš-nega honorarja.
*
Živinozdravniška praksa ima vsaj to prednost, da ne morejo »Čestiti« pacienti ocenjevati dela svojega zdravnika.
*
Bolnik ni nikdar neozdravljiv, ampak samo njegova bolezen.
Okrevajo pretežno pacienti onih zdravnikov, ki poslavljajo najčešče napačne diagnoze.
67
Toda že v prvem medenem mesecu sporoča Marjeta Henrietta, ki je postala predmet političnega zakona, na Dunaj svojemu staremu prijatelju slikarju Pet-terju v nekem pismu: »Uboga moja mati, je pričela razumevati, kaj je napravila, ko me je poročila s' tem Leopoldom. Hotela me je napraviti srečno, sedaj pa vidi ravno nasprotno.«
Blaznost vendarle ni največja nesreča.
Razni dvori druge polovice 19. stoletja so polni takšnih zakonskih dram in nesoglasij. Dvorske straže lahko preprečijo vstop v dvor vsakomur, samo nesreči ne. In vendar je Marija Henrietta dolgo živela, nesrečna in žalostna ter se ni nič. spremenilo. Šarjoto je povabila k sebi iz
dobrote svojega srca. Morda pa je ta nesrečna belgijska kraljica storila to z namenom, da začuti ob Šarlotini tragediji, da je njena lastna nesreča še vedno majhna in neznatna uapram udarcem u-sode, ki so zadeli njeno svakinjo.
Toda, kogar usoda zagrabi, tega ne izpusti. Pozneje je morala Marija Henrie-ta priti do prepričanja in spoznanja, da tudi Šarlotina blaznost ni največja nesreča.
Zla usoda je zalezovala tudi vse hčerke Marije Henriette. Najstarejša njena hči Louiza se je poročila s Filipom Ko-burškim. Postala je kasneje glavni predmet največje škandalske kronike evropskih dvorov, ko ie letela po Evropi v spremstvu svojega oboževatolja Gejze
Nikakor ne koristi človeku vse ono, kar poskusnemu kuncu ne škoduje.
Antipatija mnogih pacientov napram zdravnikom pri raznih bolniških blagajnah temelji predvsem v tem, da se mnogi zdravniki ne bavijo samo z ugotavljanjem bolezni, ampak tudi z ugotavljanjem zdravja.
V nekem vojaško zdravniškem spričevalu za časa svetovne vojne beremo: Za korakanje nesposoben, za bližnjo borbo uporaben.
Od knjig živi.
Študentu zmanjka denarja, zato odnese knjige k starinarju in jih proda. Drugi dan piše očetu:
»Dragi oče. zdaj si pa že lahko ponosen na svojega sina. ker ga preživljajo
Najsrečnejši človek.
A: »Adam je bil najsrečnejši človek 'in svetu!«
B: »Zakaj?«
A: »Ker ni imel tašče...« knjige...«
Mali oglasi
Razno
GRAJSKA KLET.
Dnevno ruska balalajka z od ličnim petjem operne pevke. 5872
ZA 1. DECEMBER
blago za zastave v širini 80, 120, 150 cm najceneje pri NOVAKU. Koroška 8.	5874
Ravnokar prispela nova po-šiljatev prvovrstnega VIŠKEGA VINA
Vsak dan velikanska izbira svežih morskih rib. Restavracija »Novi svet«. Jurčičeva ul. 7.	5900
RABLJENE PECI
in štedilnike dobite po zeio ugodni ceni pri Justinu Gustinčiču, Tattenbachova ul. 14 5903
dmski
fdtmi
došli nove modeli Velika izbira!
GLAVNI TSO
Prodam
LOVSKA PUŠKA
dvocevna, naprodaj. Dr. Ver-stovškova 25. Pobrežje. 5895
Radi premestitve HIŠICA
v občinski koloniji ugodno na prodaj. Ponudbe na upravo pod »Kolonija«.	5897
Sobo odda
liepo opremljeno SOBO
oddani Boljšemu gospodu. — Dravska 10-11. zadnja vrata. 5894
Stanovanie
GOSPODA ali GOSPODIČNO
sprejmem na hrano in stanovanje Din 380.—. Šapec, Vo-jašniška 10.	 5892
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami oddam s 1. decembrom. Vprašati Tattenbachova 26.	5891
Lepo opremljeno SOBO
v centru oddam. Vprašati v knjigarni. Gosposka 28.	5890
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, steklena veranda. klet. vrt. oddam takoi. Studenci, Ciril-Metodova 17. 5899
Spomnite se CMD!
po
3 ali 4 sobno parketi’-ano, STANOVANJE v Maistrovi ulici oddam s l. januarjem. Vprašati Korošče-va 8._________________________5902
Kožuhovino
vsakovrstno po najnižjih cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi
P. Semko,	šaš«
krznarski mojster, Gosposka 37 llllll=llllllllllllllllllllllllll!l!l)lllllllllllllllll
'lQjj '	X
K UPU JI
|| BLAGO JI
SVOJI K SVOJIM
»k
Svarilo!
Tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 opozarja vse tovarne, obrtnike in cenj. občinstvo, da kupujejo nekateri neopravičen-ci po raznih krajih staro železo, rabljene stroje in vsakovrstne stare kovine na moje ime, isto odpeljejo in ne plačajo ničesar. Opozarjam vsakogar, da za predmete, ki jih jaz osebno ne kupim, nisem plačnik. Kdor ima kaj od gori omenjenega naprodaj, naj se obrne direktno na mojo tvrdko pismeno ali telefonično (tel. 21-30).	5889
II
Naša ljubljena soproga, mati, gospe
Amaliia Klasinc
roj. Klakoier
je po dolgi, mučni bolezni včeraj ob pol 16. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 27. novembra ob 15.50 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 28. novembra ob 6. uri zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, 26. novembra 1936.
Ferdo Klasinc, soprog, in žalujoče družine: Klasinc, Klakočer in Nemeti.
v kamm
plemenitega Matačiča. Druga hčerka je bila Štefanija, žena Rudolfa Habsburškega. Majerlinška tragedija je porušila vso njeno srečo. Tretja hčerka princesa Klementina pa je doživela žalosten sentimentalen roman s princem Louisom Bo-napartom.
Marija Henrietta umre končno popolnoma osamljena. Leopold Belgijski se ni niti potrudil, da bi prišel k njeni smrtni postelji, ker ni hotel prekiniti svojega bivanja v Biarritzu. Tamkaj se je namreč zabaval z lepo Cleo de Merode, znano lepotico tedanje dobe. Edini, ki so se zanimali v zadnjih dneh življenja Marije Henriette za njeno zdravje in njeno življenje, so bili upniki njene prezadolžene hčerke Louise, ki so menili, da bodo ob dediščini nesrečne kraljice prišli na svoj račun.
»Sem H zdrava ali blazna?«
Leta 1867 je živela Marieta Henrietta v prepričanju , da ni ona najnesrečnejša
žena na svetu, marveč Šarlota. Tri tedne po prihodu v Tervuaren je sledil silovit napad Šarlotine bolezni.
Mirno se je sprehajala z belgijsko kraljico po parku, ko je iznenada kriknila; Zaplakala je ter se vrgla svoji svakinj1 pred noge:
»Glej, zagrabili so me za roke! Hočejo me nazaj spraviti v tisti Miramar! Ne* ne, nočem! Tu je vendar tako mirno tako lepo. Kako prijetno je, da vsak dah obedujem z Maksimilijanom skupaj Prl isti mizi!«
Trenotek zatem pa zopet naglo vstane in prične prepričevalno šepetati: »Danes sem prispela nekoliko preka-sno k obedu. On pa je že bil pri mizi. Smešno, pomisli, moja draga; kar iznenada je padel Maksimilijan na krožni' kakor lutka Toda lep je moj Maksimih' jan! Kako lepo uniformo ima! Kako lepo je naše cesarstvo, popolnoma drugačn od evropskih ...«
(Dalje sleau
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d,
orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru