ISSN 0350*5561 9 ..u^vu ZB kOMc tedna Jutri bo sončno, občasno zmerno cůlaůno. jutro zelo tilaúno, marsikje bo leJiko sJana. V soboto bo povećirji jasno. 52 let CO' y štewfkd 16 četrtek, 21. aprila 2005 300 SIT liAlll» Zanimiv in razgiban praznik vam želi uredništvo SOCIALNI kSS DEMOKRATI rApRiL VtiW ll?ORA ?ROTI 0lC(J?AT0R7li Območna ar^anitaeifa Weufe Svttniika skupina SD ? Svetu MO »Varujmo otroke in našo prihodnost!c( JiiirKriji 22. aprú bo že pelintňdeseliy kigfi bomo ljudje (ako ali drugače posveiilr planeiu, ki nam daje dom. Raznm/jaíi, lyrali, govorili ali poslii.^ali homo o pomenu ohranjanja Zemlje, o našem odnosu do nje, kiji radi rečemo tudi maii^ aU se preprosto le zavedali in veselili vsegit lei^ega, živega in neživega, kar Zemlja je. If! prav je (ako! Kljub femu da imajo mnogi pomisleke, kaj lahko spremeni en dan. Kljub temu da se mnogi sprašujejo, čemu lahko shâijo govori, in prireditve. 2Z aprila J 970 je nekaj sx'ojega časa pHreditvar}i, posvečenim dnevu Zemlje, v Združenih državah Amerike naklonih okoli 20 milijonov ljudi, leta 1990pa se jeUevil-nili prireditev ob 21 aprilu v 141 državah svetu udeležilo več kot 200 milijonov ljudi Verjamemo, da jiJi iz enega dne\'a lahka namane več, da lahko lisii, ki razumejo, razložijo drugim. Verjamemo, da dobri zgledi vlečejo, da zmaguje zdrava pamet. Nenazadnje nam po primere izboljšanja stanja okolja, predvsem pa odnosa do njega, ni treba daleč. Najdemo jih lahko doma, v naši dolini. Hodimo ponœnu In odločeni^ át bomo do narave in okolja v najširšem smishi prijazni tudi 23. aprila. In 24., 25... Moto lelošnje}i,a dne\'a Zemlje nas vabi: "»Varujmo otroke in našo prihodnost!^ Skoraj ni kaj dodati. Pa vseeno: zavedajmo se, da z vsakim nepremi.šljenim ali malomarnim ravnanjem škodujemo sebi in našim otrokom. Vedimo, da odpadkov, odplak, izpušnih plinov ... ne puščamo za sabo, ampak jih dejansko mečemo v svojo prihodnost. Tega pa pravzaprav nočemo, kitjne? A dan Zemlje naj bopnnn praznik - ne le v opomin, t\{di v veselje. Narava je kakor življenje. Najlepša, najbolj očaríjiva je v majhnih in drobnih st\'areh. V dntguljih, kijih, če hočemo, lahko najdemo pa\'sod M nas ravno tako kot kje na dmgem konat s\'eía. Zemlja je povsod bogata in lepa. Tudi zato vam ob dnc\'u Zemlje z veseljem čestitamo! In vas vaNmo k odkrivanju dragidjew Ob vsakem tremuku. na vsakem korakiL Nekaj vam jih ob leu)šnjem dnevu Zemlje želimo pokazati tudi mL Pridite jutri oh 18. urina Stari jašek in si.skupaj z nami oglejte ^»leteče in plešoče dn/gitljčke iz naše doline^.' ■ Mojca Že\/srt, Inštitut za ekološke raziskave ERlCo Velenje ^ občina VEUNJE Spoštovane občanke, cenjeni občani! 27. APRIL V počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju Vas vabimo na osrednjo proslavo Mestne olKinc Velenje V torek, 26. aprila 2005, ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik častni občan Mestne občine Velenje, dr. Matjaž Kmccl. Za kulturni program bo poskrbel Moški pevski zbor VR£S. Prireditev bo povezoval Karel Drago Seme. Prijazno N'abljenil Župan. Svel In Uprava Mo Velenje 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 21. aprila 2005 Dan upora proti okupatorju Pookupacjji in razkosanju Slovenije kim je bila pripravlja-j]t)si za upor prati akupaiorjeni jucd skwciiskitni roiloijubi velika, vprašanje je bilo le, kako bo la upor organiziran In kdo bo j>rev/ei pobudo zanj. 27. aprila 1941 je bila v Vidmarjevi vili v Ljubljani usianovijena Osvobodilna fronta sli wons kcga naroda, ki dcjiuî&ko pomeni začetek upom sk)vcnj>kcga nan>da proti okupatorjem. Ustanov t) i sestanek Osvobodilne tromo, ki se jc nekaj časa imenovala ProtiimperjaiiMičnafronta, je bil pravzaprav že dan prej. lia njeni pa so stxleiovali predstavjiiki komunistov, krščanskih SiKiallslov» domokraliCnih sokolcw in kuiiuniih dolavcev. V lelu 1941 se je ustanovnim skupinam pridružilo Že več kot 10 drugih skupin. Osvobodilna fronta se je postopno razSiriJu po vsem slovenskem ozemlju in postala množično gibanje, v katerem so sodelovali Sltwcjici ne gleile na svetovnonazorsko ali politično prepričanje in je bila posebnost v jugoslovanskem partizanskem gibanju in ludi širše. V ^omin na ta dogodek, ki je nekako združil in povezal večino slovenskega naroda (žal pa ne celotnega in la razklanost $c močno pozna ic danes), v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju (nekdaj sc je praznik imenoval dan Osvobodilne irontc). ■ OK lokalne novice Internacionalizacija poslovanja Esotecha Vťknjc • Družba Esoiech, ki je nasilni partner .slovenskega ekološkega grozda, je pretekli teden z Elektroprivredo Bil I v Sarajevu podpisala pogodbo za idejni projekt mc^dernizacije sistema notranjega in zunanjega transporta in askrbe Žlindre ter pepela iz treh 2(KI MW blokovTC luzla. /a naročilo je družba konkurirala na mednarodnem razpisu. Cilj projekta je bistveno zmanjšali vpliva delovanja TE Tuzla na onesnaževanje okolice in splo5no izbt>ljšanjc ekolo.^kih pogojev v mestu 'lijzla. Projekt, ki je naravnan izrazilo okoljcvarstvcno, bo druiba Esoiech dokončala In predala investitorju v uporabo do sredine septembra 2lK)5, ko bo nov izj^iv pt)stala graditev projekta na ključ. Znižali plačo Adrijani Zupane Celje • ĆlanI sveta zavoda Regijsko Študijsko središče s sedežem v (\îlju so ua ponedeljkovi redni seji nicd drugim obravnavali pred-It^g o u.-^kladitvi plače dirckiorice zavoda Adrijaue Zupajic z za-Inevami največjih ustanoviteljic središča - Meslníma (»bčinama Celje in Velenje. Plačo soji /nižali, in siccr b(> ta po novem /našaia 90 »«Klstotkov plače župana Mestne olKÍnc Ccijc. Ra2])ravljali pa so še o nekaterih zahtevah, kijih do re^ijskeua Šltidijske^a srecliiài Mestna ol>čina Cdje ^ vedno ima. Kot nam jc povedal predsednik sveta zavoda dr. Franc /crdin. o razrešitvi Adrijane Zupane z mesta direktorice niso razpravljali, saj je Mestna občina Celje umaknila zahtevo po njeni razrešitvi 73. marca. Pogoj za to pa je bil znižanje plače. «Menim, da je vsa zadeva na koncu koncev iztekla /elo dobro. Občutek Imam. da smo strnili vrste v prizadevanjih po ustanovitvi univerze v savinjski staíisUČnl regiji.« _■ tp Kratke majske počitnice Velenje - Letošnje prvomajske počitnice bodo tudi za učence in dijake nekoliko krajše kot sicer. Prosil bodo namreč v četrtek In petek, 28. in 29. aprila, v šolo pa gredo spel v torek. maja. Zalo na Medobčinski zvezi pnjateIjev mladine Velenje tokrat pripravili krajši počitniški program, ki pa bo vseeno pester. Veliko .skupino otrok in njihovih staršev hodov četrtek. 28. aprila, peljali na strokovno ekskurzijo na Dunaj, kjer bodo obiskali živalski vrt. T^nima-nje za izlet jc izredno veliko. V Vi|j Mojca pa oba dni pripravljajo družabne in športne igru. ves dan pa bo ixlprta mdi splet j]a kavarna. ■ bi Kje bo skate park? Velenje - Mestjîa občina Velenje danes ob 16, uri pripravlja javiio razpravo na icmo dolt)čitve možne lokacije za >>skate park«, PiUekala ho v prostoriii knjižnice Velenje, na njej pa bodo sodelovali župan Srečko Meh in vodje uradov v Mestni občini Velenje. Občanke in občani bodo lahko podali svoja mnenja, pobude in predloge. Dejstvo namreč je, da si mladi skale park želijo, da to željo vsako leto žc nekaj let z-apored izražajo tudi aa otroških par-lajTienlili.Zatoje mesto zainteresirano, da uresniči njihovo željo. Prijazno vabljeni, dav razpravi sodelujete! ■ bš Še 16 srečnih najemnikov stanovanj Velenje - 22. marca letos so po otvoritvi novega bloka na Seiu v velenjski glasbeni Soli slavnostno razdelili ključe kar 47 stanovanj. Večina jih je takrat dobila ključe v novem bloku, mnogi pn so bili žc pred tem najemniki občinskih stanovanj. Oh njihovi izpraznitvi pa je nov dom dobilo šc 16 drai^in.Ti so stanovanja dobili na lokacijah Vojkova, Jenkova, PrcSernova. Tomšičeva, Kcrsniktwa cesta, Cest« Simona Blatnika in v i^aleku.V prastorih velenjske mevStne hiseje v sredo novim najemnikotTi ključe razdelil župan Srečko Meh, ki je ob tem poudaril da upa, da bodo v njih srečni, da sc bodo dobro razumeli s sosedi in da bodo /a stanovanja tudi lepo skrbeli. Se pascbej vesel je bil, ker .so tokrat stanovanje dodelili tudi gospe Miklavžina iz graščine Turn, ki se je težko odločila za preselitev, saj jc na Turnu živela dolga desetletja. Ob tem je ?upan napovedal, da bodo poskušali Sc Iclos rešiti v.saj še 40 stanovanjskih vpra?5anj. Kot pribito drži, da je na področju zagotavljanja nwih najemnih stanovanj v zadnjih letih MO Velenje zelo uspe.^na, kar ji priznavajo tudi na državni ravni. /a mnoge žc tako vesel dogodek pa sta kulturno popcstriln šc dijaka gla.sbene šole Frana Koruna Koželjskcga Velenje. ■ bi Letos je MO Velenje rešila veiiko stanovanjskih vprašanj. Delitev ključev Je vedno vesel dogodek za tiste, ki s pomočyo občine dobijo nov dom. Pa tudi za strokovne delavce in vodstvo občine. Najpogosteje Osnovna šola Šoštanj V izbiro imena za novo šolo so V Šoštanju vkljunli xSirok ki()í> I)r(1)i\alco\ Milena Krstič ■ Planine SoSianj - V Šoštanju so se odločili, da bodo v izbor imena ncwe lanovně ki bo vrata odprla 1. septembra letos, vključili čim i^rSi krog občanov. Najprej so pritegnili učence obeh.sedanjih osnovnih SoL ki so prišli na dan z vrsto imenitnimi predlogi. Potem so pripravili anketo in o imenu povprašali ^ gospodinjstva. Anketo so prejšnji teden še obdelovali, kiiže pa, da sc Soštanjčani najbolj navdušujejo, da bi kih nosila prcprt»Lo ime Osnovna .^ola Sa^tanj- O imenu bodo odU'^čali svetniki, in to že na seji 25. aprila. Polovica tistih, ki so na ankelo odgovorili, sc je ogrela prav za to Ime. Na drugem me- stu seje pojavilo Ime OS Ivana Napotnika (9 odstotkov), na tretjem mestu OS Združeni soli Šoštanja (6 odstotkov), .sledila pH slh predloga OŠ Svetlobe in OŠ Karla Dcstt^vnika Kajuha (5 odstotkov). Cc bodo v Šoštanju sprejeli ime Osnovna šola Šoštanj, se bodo s tem i/ognili tudi popravljanju vseh dokumentov, predvsem akitw o u.stanovitvi, v katerih so to ime že uporabili. »Smo pa pri nameri, da dobi šola novo ime, da se torej ne imenuje po nobeni od sedanjih dveh, naleteli tudi na kritike. Nekateri so to razumeli kot željo po brisanju preteklosti in nespi«tovanje do Karla Dc.slov-nika Kajuha. To seveda ni tako. Zavedamo sc pomena njegovega dela in ustvarjanja. Ponosni smo, da jc SoŠlanjČan. Nikakor ne bomo diwolili, da bi njegovo ime šlo v pozabo. Njegovo ime nosi tudi zgledno urejen park v središču mesta,« odgovarja na očitke župan MIlan Kopušar. Občina Šoštanj ir^ýfí^ SAK í:as í?daiat Časopisna-zatožAsle in RTV mà^ILliJ dfVžb3,d.o.aVelenie Izhaja ob ćatrtkih. Cena posamaznefâ izvoda je 300 SIT, mesečna naročnina 1,200 SIT. (nmesečna naroiSnina 3.4&D SIT. pdletna naročnina 6.^0 SIT, letna naroenina 12.6QD SIT. UrQón^tvor Bofš ZakoSek {direktor}. ^Bne Vovk (odgovorni urednik). Milena Kr^č-Planinc ^močnlca ur^drika), Jartez P lesnik. Ta^na Podgoršek. &o|ana Spadal (novinarji). Mir^Zakoâdk (uradrùca rad^a), Janja Koâuta-^pegal (tehnična uredruca). Tomaž GerSâk (oblikovalec) Propaganda: NinaJuç (vodja propa^nde). Sašo Korrečnik, Jure BeriCnik (pn^pagandista): Sntež uredništva inuprave: 332(1 V^n|e, i^ričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 8d8 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR-Nova 13. Velenje: Û24 26-D02Û133354 E-mait: press0r^cas.sl Oblifcovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tsk^ SET d.l, Naldada: 5 400 izvodcN Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o ODV je 'Nai uvriien meú proizvode informaihrnega znaCajâ za kaleie se plačuje da vek po 8.5% zntžani siopnji SEJE »Nenamensko denarja nismo trosili!<( Novciacija (!nci'fielsko zasnovo ()l)riiie Sjikii liio ol) i'aki dobríi osnova za nadaljnjem korakih pri varovanju okolja in varcovanjii energije - Trajnejšo rešilev oskrlx^ s pitno vodo zagotavlja povezava sisienia s eenlralniin vodom - Živahna in liidi r)oleniiona I'azprava pri obravnavi zaključnega raeuna lansk(^ga oheinskc^ga proiařnina Tatjana Podgoršek Šniartnuob Paki« IH.aprila- V mali dvora ni kulturnega doma v Šmarinom ob Paki je v ponedeljek /večer kar dolgo gorela luč. Pa nc zaradi vaj kalerc od kullurnili skupin, ampak seje občiaskcgii sveta Med predvidenimi 12 točkaini dnevnega reda so se svetniki zadri^ali najdlje pri obravnavi Studije oziroma novelirane Encrgeiske zasnove občine, predi nvesUcijskega programa vodooskrbnega sisiema v občini 1er predlogu odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 20tJ4. i\ovclirana energetska zasnova Svetniki so z zanimanjem prisluhnili Marku Pečariču, predstavniku podjetja IBE iz Ljubljane, ki je pripravilo noveiaeijo pred K) leli izdelane Energetske zasnove občine í5martno ob Paki. Študija vključuje pregled in analizo obstoječega stanja, šibke točke obstoječe (oskrbe in rabe energije, pregled ukrepov ter akeijski program in napotke za njihovo sistematično izvajanje. Kot je povedal Pečarič. prav veliko motnosti občina na tem področju nima, je pa smiselno analizirati vsako in na osnovi ekonomskih kazalcev začrtali nadaljnji razvoj. Po mnenju Mirana Zagerja. koordinatorja projektne skupine, ki jo je imenovala občina in vodje poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je kakcwostno izdelana študija pomemben 4 Sffiartito^b Paki za ^F^prazjnik deta ^in dàn upora! Sf/et občine in župan AhjztPo^^oršek ^zipa Strateški dokument in osnova za tehten razjnisleko trajnostni z;isniwi in varstvu okolja. V razpravi se je temu mnenju pridružila večina svetnikov. Smarški župan AJojz P<>dyorsek je izrazil prepričanje, da bo na tem področju v občini treba nekaj storiti. Svetnika Bojanu Kladnik«! pa je (glede na to. da .študija vsebuje tudi akcijski program z roki za sistematično izvajanje ukrepo) zanimalo, kdo bo naredil naslednje korake. Po mnenju župana Alojza Podgorška naj bi najprej pristopili k uresničitvi ukrepov, ki so pomembni, a ne zahtevajo velikih vlaganj. Dotikajo se predvsem predstavitve projekta 1er seznanitev občanov o možnostih učinkovite rabe energije in korijenja subvencij difsvc za te namene. Svetnik Frančišek Fužir pa je predlagal, da hi (ibčane o iz.sledkih študije sezjia-nili na javni prcdslavitvL rrajnej^ rešilev povezava s sti. Na izrečene pripombe se je tidzval župćui Alojz Podgoršek z besedami: »Sprejemam argumentirane kritike, nenamensko pa denarja nismo irtwiliî« V razpravo s e je vključil še svetnik J an ko Avberšek, kije menil, da je potrebno o proračunu razpravljati celovito. Po mnenju Bojana Kladnika se bodo glede na predvidena vlaganja in skromen občinski prorač*un morali več dogovarjati in sprejete odk"íčitve nato tudi spoštovati. Na predlog Franca Smerca o notrřinji reviziji, Če menijo, daje potrebna, je župan Alojz Podgoršek povedal, da so na razpisu že izbrali revizijsko hi.šo, ki bi opravila notranji pregled poslovanja. Tudi sam si ga zelo ž«Ii, ga pa čudi, da nihče ne predlaga revizije za kakšen javni zavod. »Morda bi se z izbrano revizijsko hi5o dogovorili tudi o pregledu poslovanja največjih proračunskih porabnikov,« je k temu dodal Bojan Kladnik. S šestimi glasovi za in enim vzdržanim so zaključni račun lanskega i>bčinskega proračuna svetniki sprejeli. Več reda med velenjsldmi taksisti? Na aprilski s(^ji velenjskega svxîta spix^jelí osnutek odloka o taksi služI)! - Veliko vprašanj svetnikov [)o\ezanili z videzom tnesla -Policijska postaja Velenje predstavila delo Bojana Spegei Velenje - Kot smo že poročali, je bila aprilska seja sveta Mestne občine (MO) Velenje zelo obsežna. Zalo danes predstavljamo še nekaj na njej sprejetih sklepov. Začnimo pa. tako kot začnejo svetniki in svetnice vsako sejo, z vprašanji in pobudami, ki so jih podali tokrat. Sel>astjun Apat (SDS) je dal pobudo, da v MO Velenje ustanovijo strokovni svet in strokovni odbor za mladino, predlagal pa je (udi, da občina pripravi razvojno strategijo na tem področju. Frunca Severja (SDS) je zanimalo, kdaj bo organiziran ogled tra-se izgradnje vodovoda v Vinski (lori za vse svetnike v mesl nem svetu. Zanimalo ga je tudi, ali bo ccsta mimo '/.W-koviča na Ciorici ostala odprta za promet, saj je menil, da po njej zaradi bližnjice proti Koroški vozijo predvsem tisti iz drugih občin in ne prebivalci naselja. Mi.šo Letonje [SNS) je vprašal, kaj se bo zgodilo s prostorom Kinološkega društva Velenje, saj naj hi ga potrebovali za razvoj področja I RC.lezero ob izgradnji vodnega parka in Pikine dežele. Zanimalo ga je, ali je občina že našla nadomestno lokacijo zanj- Majdo Galieršek (DeSUS) je zanimalo, zakaj se okolica Velenjskega gradu čLsti le dvakrat letno. Predlagala je, da zagotovijo redno čišC*enje, saj gre za zgt)d(>vinski objekt, ki ga obišče veliko ljudi. Na pk^tdih med Številnimi stopnicami, ki vodijo na grad, pa bi lahko namestili klopce za pi^itek. Jože Kavtičnik (LDS) je še enkrat opozoril na nedokončane gradnje v mestu, ki ne le da kazijo videz mesta, ampak so tudi nevarno zbirališče živali in igrišče mladine. Izpostavil jc objekt Gutman na Kardeljevem trgu 2. kjer se kljub opozarjanju nič ne premakne. Predlagal je, da občin,ske strokovne službe šc enkrat preučijo možnost spremembe odloka o plačilu nado- mestila stavi-jnih zemljišč. To naj bi bilo za tiste, ki gradnje ne dokončaj (">. višje. Kari i)rago Seme je opozoril na problem preozJdh cest v nekviterih mestnih naseljih, kjer žive meje preprečujejo normalen promet, pešci pa so zelo ogroženi. Omenil je le Efenkovo cesto, jih je pa menda še več. Predlagala je, da stro-kcTvne službe izmerijo širino cestišča in ugotovijo, na čigavi zemlji rastejo žive meje -lastniški ali tudi tisti, ki je bila namenjena cesti. Jn potem je predlagal ustrezne ukrepe, da se le ceste raz-širijo... koliko laksi shííX) bo ostalo? v prvem branju so svetniki in .svetnice sprejeh nov odlok o laksi službah. Dejstvo je, da taksisti sami opozarjajo na neredv njihovih vrstah, predvsem pa na nelojalno konkurenco in neurejenost prostora na parkirišču pred Rdečo dvorano, za katerega taksisti občini plačujejo letno najemnino v višini 36 tisoč SIT Tudi na tem podrť>^u vlada nedisciplina. Med taksisti je v preteklosti prihajalo do krepkih sporov in tudi medsebojnih groženj. Kot kaže osnutek odloka, pa bo ta naredil več reda v vrsti taksistov,,saj je preccj strog. Pt) znanih podatkih v MO Velenje opravlja taksi službo 7 taksistov. podatki o številu vozil pa se spreminjajo. Za opravljanje as^otaksi prevozov si mora izvajalec pridobiti licenco, ki jo za pravne o.sebe izdajo na Gospodarski zbornici Slovenije, za fizične pa na Obrtni zbornici. Ta ho po novem prvi pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje laksi službe v Velenju, dovoljenja pa si bodo na MO Velenje morali pridobiti tudi vsi vozniki taksijev. Vsako taksi vozilo bo opremljeno s posebno nalepko, ki bo dokazovala, da ima oseba dovoljenje lokalne skupnosti, vodniki pa se bodo morali tistim, kijih bodo vozili, izkazati s potrdlom. pridobitev dovoljenja bodo moraE lastniki taksi služb dokazati tudi, da plačujejo najemnino za prostor pred Rdečo dvorano. Predlagane kazni za liste, kisi teh dovoljenj ne bodo pridobili ali pa bodo uporabljali avtomobile brez nalepk, niso majhne. Znašale naj bi 5l) tisoč tolarjev. Sicer pa bo odlok doživel šc nekaj sprememb, dokončno besedilo pa naj bi sprejeh na eni od naslednjih sej. Slabše na področju kruniiialitele Božidar Pe/xJei šek, komandir velenjske Policijske postaje, je poročilo o delu policijske postaje. ki je pristojno za področje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, začel s podatkom, da so večino postavljenih ciljev v lanskem letu dasegli. Izboljšalo se je stanje na področju javnega reda in miru, poslabšalo pa na področju kriminalilete. Lani niso zabeležili hujših kaznivih dejanj, na tem področju pa sla Življenje v prometnih nesrečah izgubili 2 osebi. Na področju kaznivih dejanj je največji porast pri tistih zoper premoženje, veliko je bilo vlomov. Zabeležili so kar 443 velikih latvin, že letos pa kar 123. Tudi letos prevladujejo vlomi v avtomobile in objekte. Medijsko odmeven je bil tudi umor sredi belega dne ob prisotnosti ljudi. Kar 86 kaznivih dejanj so storili mladoletniki. Kar se tiče javnega reda in miru, je bilo stanje lani boljše kol predlani. Obravnavali 808 zadev, kar je 21 % miuij kot telo prej. Prevladujejo prepiri in vpitje, potem pa kaljenje nočnega miru. Največ tovrstnih kršitev so zabeležili v mestni četrti Desni breg, .sledi Levi breg, Salek, Gorica in ploščad Edvarda Kardelja. Prometna varnost v Šaleški dolini pa je bila lani slabša kot leto prej. Število prometnih ne.srečje poraslo zxi 17 velik porast beleži statistika na podrc^juhudo telesno poškodovanih oseb. Lani jih je bilo 30, leto prej pa 17.1 Utrost je Še vedno na pr\'em mestu kot vzrok za nesreče! Popravek v prejšnji številki NC sem ob poročanju o sprejemu zaključnega računa občine navedla dve napačni postavki. Investicije so bile realizirane v višini 2.473.342 tisoč SIT in ne 3 milijarde 250 milijonov, kot sem zapisala. Od iger na srečo pa se je v proračun nateklo ."^.786.(100 sn: m OD Sli€D€ DO TORkA - ÎVI€T 1(1 DOnOMIMA Sreda, aprila Bilo je prcccj vroče krvi, toda prcdsiavniki avloprcvo7nikov in dr/avc so sc dokaj hilro uskladili o predlogu 73 /nižanje ka/ni za 1. i. papimale prckrAkc. Avio-prcvozniki so zaenkrat zadovoljni, drsava pa ludi. Bo pa očuno manj prija/no dogovarjanje med ministrom Drobniccm in vojnimi invalidi. Minister jc prcdslavil predloge sprememb Vojnih zakonov', ki t^pravljajo nekatere privilegije» in seveda aprcfJW nc/adčaii po Siri i nîz-pravi. Predsednik sveta mesečno zasluži 700 tisoč tolarjev neto. Komisijo, ki bo preiskovala delo tožilcev, bo te dni imenoval državni zbor. Ze pred njenim oblikovanjem pa so politične strasti močno razgrete, /a predsednika in podpredsednika komisije so namreč predlagali člana SDS Dimitrija Kovačiča in predsednika nacionalne stranke /.maga Jelinčiča Plemenitega, ki sta, posebej sledtiji, po mnenju opozicije neprimerna. Poslancem opozicije se zdi sporno, da bodo vrhovno tožilstvo nadzirali tisti, ki so ta trenutek sami v več kazeaskih postopkih. Pliek. aprila Predvsem sebe, pa tudi svojo šolo je spravila v zadrego 29-lelna učiteljica prvega razreda devetlelke Bistriea pri Tržiču. Njene pomograťske slike so se pojavile na spletu in zabavale solatje pa tudi starše, posebej v njenem domačem okoiju. Seveda so bili nekateri tudi šokirani, a je zaenkrat zgodr^a z razumevanjem staršev in učiteljev njene šole odšla v anale nepomembnih postranskih pcripetij, kamor ludi sodi. .Se eno stvar smo pospravili v zgodovino. Vlada je dokončno opravila s prometnimi nalepkami, ki jih ukinja z 20. aprilom in spel uvaja podaljšanje prometnega dwoljenja. ( e je bila to zmotna epizoda in le priložnost za za.služkcirje, pa bomo videli v prihodnjih lelih, Sicer pa bo takšnih in podobnih zgodbic v kapitalističnem sistemu očitno polno. Na Koroškem lako spel napovedujejo uťero, verjetno pa bolj aierico. Eden od direktoijev PU Slovenj Gradec je namreč dopustil, da sta ncwolelno pojedino za .30 vodilnih delavcev koroške policijo ptačrili dve podjetji, ki vsako leto s policijo sklepata milijonske posle. Sobola. Hi. aprila Kakšni vazali bomo Natu v prihodnje, je zaenkrat še skrivnosi naših oblastnikov. Pc^amezne informacije pa scjejo tudi vprašanja. Obrambno minislt^ivo načrtuje, da bi letiilišče C crklje ob Krki do leta 2010 pripravili za pristanke letal zveze Nato. Na gcneraLšlabu Slownskc vojske .so zatrdili, da nikakor ne gre za bazo zveze Nato, vendar pa se zaradi velike vsote denarja, projekt naj bi stal 18 milijard it^larjev, od tega naj bi 60 odstotkov sredstev prisj^-valo Severn oat lan isko zavezništvo, zastavlja vprašanje, ali bo zavezništvo uporabljalo letališče res le v nujnih primerih ali bo to stalna baza zveze Nato. To pa bi Slovenijo i>brambno postavilo v povsem n(W položaj. Minilo je pet lct> odkar sla se združili takratna Slovenska ljudska stranka in takrat močno izgubljeni Krščanski demokrati. Stranka, ki jc sodelovala v največ vladah doslej, je velikokrat razburkala ludi koalicijske vode, še danes pa ostaja stranka notranjih nasprotij. Nedelja. 17. aprila Na ustanovnem kongresu Zavezništva za prihodnost Avstrije je bil enoglasno za predsednika si ranke izvoljen 1 laider. Do odcepitve BZÔ od FPÔ, ki sicer z ljudsko stranko avstrijskega kanclerja Wolfganga Schú.ssla sestavlja koalicijsko vlado, je prišlo 4. aprila. Schiissel sicer zavrača zahteve za razpis novih volitev, BZÔ pa je priznal kot nm-ega koalicijskega partnerja. Se ludi nam lahko obeta električni mrk- Čeprav so doslej strokovnjaki trdili, da ležko, se je vendarle v praksi pokazalo, da se kaj hitro lahko znajdcnio v takšni situaciji. V Elcktru Slovenije namreč opozarjajo, da brez novih zmogljivosti vprihodnosti iij bo več mogoče zagotavljati nemotene dobave elektrike. Preobremenjenost sle wens kegîi električnega omrežja naj bi dokazovali tudi doglctL^čn. ki s\'oJ strežniški pro.stor odpira ttidi di.^hisijam, zasledil .simpto-matičen zapis, po k(nerem.sem naslovil tudi te vrstice. O^tó/v rta račun vantlu/ človekovih pravic /lanžka sose, ko je hil postavljen pred ziil^ pričele usipatiz vseh sirani. V grobem, toda nujno netočno, jih hom povzel takole. Uanžek sploh ne ščiJi nas, Slovencev, ampak neke izbrisane, geje in lezbijke, črvce in Bosance, ter morda še najhujše, liome. Kot da vsi rtašteii ne U imeli £e tako čtidovitega življenja, frisduu vamha Človekovih pravic je plačan iz žulje\' pridnih slovenskih delavk in delavcev, ščiti pa v.se druge, nt zen iLstlJi, ki hi jih morvl. Pit še gradnjo džamije podpira, kot da že ostale stvari ne hi bile dovolj mondno si?ome. .Se)'eda, njegovo delo\'unje je v temelju naperjeno tiuli proti novi ohla.sti in je torej le poda JjŠarut roka sedanje oixizicijc. Povriiu vsega s .si^ojimi nastopi zmanjšuje kredihihîos! Slovenije kot urejene države in Slovence\' kot posebej občutljivega naroda za vsako kršenje človekovih prtmc. Na .srečo sc se našli nidi, sicer redki, njegovi zagovorniki. Joda če .se vrnemo k pnu m in h govoru o (ne)pravično.sii in mont In i spornosti, kaj je tisto, kar v nas prvhttdi to neustavljivo željo f)o tem, da bi segli v žqy mondo? Morda je (rcha seči malo globlje, ker smo jo oh dntgih .stvareh in v dnigili siuwcijah rntflce zmečkali in poti.snili globlje, toda najti jo je treba. Kaj je torej risto, kar nas pripravi do tega, da d\'i-}^emo naše momlne standarde nu najvišjo ni ven? Eden izmed Slovencem na jljubših poligonov je ogroženost narodove substance, kar je lepo vidno v I ianžkovcm primem. In tega pojava ne zasledimo le med glasom ljudstva, temveč nidi med intelektualci in v visoki politiki. Kaj z ruicionulnega (ali pa nacionalističnega I vidika sploh lahko v temelju ogroža ali zamaja takšno zamLmeno enti/eto, kot je narod, ki mu jc oh priliki dovolj ze zado.siisev tako Ixirurlnega kriterija, kot je na prinwr tisti "Kdor ne .skače, ni... "? fn prav if)čkah ogroženosti in po.sehne vrednosti ah odlike-vanosti je nacionalna misel iu/jl)olj zgrešena, pogosto pa tudi ne\ ama. Za naš narod (kot etnično sktipnost) osrediryen poghd obstajata dva glavno sovražniku. Pn'ija zftmuiji in tega predstavljap vsi ti^ti, kijih s tako či.sto narodovo siiksfanco nočemo povezovati in katerih značilnosti naj hi hile narodu tuje ter naj bi ga ogrožale {nekatere izmed zgoraj naštetih skupin; sosednji ruirodi. s katerimi ima določeri narod zgodovinsko napeč àhc^enj, ipd.). Noinmji so\ražniki narodove biti pa so v.si tisti, ki narodu ne namenjajo odlikovanega mesta med svojimi identitetami (tudi tu najdemo tiste, zu katere naj hi se Uanžek neupravičeno hord, in npr. itjega samega ter tiste, ki uni\'erzalne človekovepntvice postavljajo nad narod). Tak pogled rut narod še ni dojel nanive sodoh-riega človeku, ki ga določa zbir identitet, prostovoljnih in ne-pro.stovoljnih, ki nimajo niti absolutnega niti stahilncga redu porncmhnasii Sem drftnijan, pripadnik določene etnic^ne skupno.siiy :fpoia, poklica. im', socialnega razreda, ru.se, raznih skupin in gilnirij, navijam za ta in ta nogometni klub, poshtšam to aH ono nmglasbe... Nobena od teh identitet ni.svet a in r vseh pogledih nad dnigimi, ter v imenu nobene rw gre teptali univerzalnih Človekovih pravic-, fino je, če se z narodom istovetimo ob (miroijtthnem) gledaryu nogometne tekme, dnigopa, ko zanj zahtevamo f)osehne pravice, .skrb in odlikovan .status, tudi če isto hkrati dopuščamo ostalim narodom. Kajti potem nam kot argîunent i)reostane le še moč, nesmiselnim grozotam izkazovanja /w smo sami lahko bili priča v naši hlizint. Koga noj torej vanije Uanžek, če ne listih, ki njegovo pomoč pirtrehu-jejo, in zakaj ne bi smel opozarjati na primere noše neobčutlji}'osti za spoštovanje človekovih pravic? DOGODKI ERICo odpri vrata Z (Inevoni oclpriili vial \ FiKICii zazmunovali 13()-lcliiio<) Premogovnika Milena Hrstič * Planine_ Velenje* 12. aprila - Inšiiiut za ekološke raziskave tZRK'o Velenje je prejšnji teden na slrežaj odpri vrala za vse lisle, kijih zanima dejavnost insli-tuia, slanje okolja v Šaleški dolini in ekologija nasploh. Dan odprtih vrai ERICa sodi med prireditve, s katerimi bodo Icios v Šaleški dolini zaznamovali 130-letnico Premogovnika. »Premogovnik Velenje je bil ptimemlvn lako za ustanovitev kot za razvoj inšiitu w P.RICo, Še vedno pa je eden naših po me m bnejši h poslovnih partnerjev. Poleg lega je ERICo eno od podjetij, ki so po-vezana v poslovni sistem Premogt^vnika Velenje,« pravi direktor inštituta maj» Marko Mavec., ki je skupaj z vodji oddelkov dr. Boštjanom Pokomvjem (oddelek za raziskovalno dejavnost), maj». Mojco Bole (oddelekza tehnološke storitve in svetovanja), mag. Emilom líterlwnkoni (oddelek za izobraževanje in irajnastni razvoj) in mag. Julijo Vrl)ovšek (labora- torij) inštitut obiskovalcem tudi predstavil. Obenem so jim pokazali tudinjiliwe sodobno opremljene laboratorije. Med tistimi, ki so prišli, je bil Matej Va-lenčnk iz Šempetra v Savinjski dniini. »Pred tednom sva bila z ženo v dilemi v zvezi z vprašanjem, ki je povezano z varstvom okolja. Obrnila sva se na ERK o in mtsvet, ki sva ga potrebovala, ludi dobila. Zanima pa n&ju še vrsta stvari, denimo, ali v ERlCu izvajajo tudi analize vode. Pred dvema letoma sva napržtvila vrtino, globoko 16 meirasleijih z odpravninami zmanjšali za 600 delavcev v enem letu," je šc dodal mag. Kolene. Pa danes? Kot kažesedanjaenergelska situacija, sla z lu-letno pogodbo določeni količini premoga (to je okoli 4 milijone ton) in električne energije iz TEŠ optimalni V velenjski kadunji naj bi bilo lorej še okoh 200 milijonov ton premoga, vendar pa vseh z velenjsko odkopno metodo ni mogoče racionalno pridobiti. Tako imemwaníh bilančnih zalog je okoli 110 milijonov ton in glede na lo količino Premogovnik Velenje ludi pripravlja načrte. Zagotovo pa bodo nove tehnologije pridobivanja premoga, lako imenovane čiste tehnologije, prinesle nove načine izkoriščanja sloja. ■ Prvi UELfIlJE 130 let prvim! Skupina iKě V 'vN-i" i' Prvim pri delu, prvim v dolini, prvim pred nami, prvim v sedanjosti, prvim v prihodnosti in vsem, ki jim sledijo, pripada praznik zavedanja, da se pravice z delom ustvarjajo. Živel 1. maj! ■ei Tçljiom ^rai ^ S s KAKMM golteu»^^ Zavrtajmo v prihodnost POGOVOR Z RAZLOGOM 21. aprila 2005 »To je tako, kot če plezaš po steni, ko ne moreš reči, zdaj bom zastal!« (îorcilie \c i iKli lansko poslovno Icio sklonilo z iiovinii mkoidi, píoizvcdlí in prodali so li i rjiilijone Sos[)o(linjskili aparalov; lotos pa naj bi l)ila la številka še verja Mira Zakošek Lansko leto je bilo za proizvajaJcc belo ichiiike ielovcîlkili preizkužcnj. pod ka-icrimi so niHOgi klonili. Tudi v Gorenju so imeli veliJco ležav, ki pa so jih aspeli s pravnćasniai sprcjeljcni ukrepov omiliti. Tako je bilo Iclo 2tX)4 kljub vsemu, ludi pogostemu lamanju, eno ohJ-uspešnejših, piedv&cm pa po mnogih kazalcili tudirekordno. Tako je rezullale na nedavni ^eji (o lem smo že pisali) ocenil ludi nadzorni svet Gorenja. O lem, predvsem pa o trenutnem stanju in aktualnem gospodarskem irenulku. smo sc pogovarjali s predsednikom uprave Gorenja in predsednikonî zdrufenja iite-nedžerjcv Slovenije nwf». Franjem R"» bincem. ( 'eHidî síť bili taní ludi osebno velikokrat zaskrbljeni, ste poslovno teto zeío iispešno skhniti. Tako ga ocenjuje vaš nadzorni svei. Pa vaš konie/ilar'/ »Resje bilo lansko Icioiyjemno težko, nakopičili so se mnogi negativni ele-meiili. ki so slabo vplivali na na^e gospodarjenje, nanje pa nismo imeli nobenega vpliva, 'lo velja za skokovitih rasi cen repromalerialov (k' zlasti pločevine), nafle, dodatno uvedene carine na zahodnem Balkanu, pa pritisk na rast plaČ, fiksaciji^ tečaja modeviom isi lolai jem... Zaradi vsega tega je bilo zelo ležko. Zato sem res vesel, da n am je uspelo rekordno zaključiti poskwno leio. Prvič v :^odovini smo izdelali iri milijone gospodinjskih apiiratov. Piodaja je bila namreč rekordna, približala pa se je 000 milijonom evrov konsolidirane ga prometa. Narasel jc tudiiisli dobiček, a na letti podfoCju vseli planskih ciljev nismo dosegli- Naj ludi ob lej priložnosti poudarim. da so za dobre rezultate v^a-služni vsi delavci Gorenja, da je vanje vikai]o deio vsakega posameznika in lo, da smo znali, ko je bilo najle?jc, stopili skupaj in uslrczno reagirali na izzive trga.« Letošnji načrti so še hoíj drzni. Drzni zato» ker tt4Ji v obdobju, ko so po^ji go-spneležiŠ rasti, ludi ni možiiosti, da greS naprej. To je tako, kol Čc plozaS po steni, ko ne moreS reči. zdaj bom pa zastal. S prevzemom češkega proizvajalca kuhal-nih aparatov Moia Moravia konec lanskega leta smo napravili prvi korak ludi v smeri proizvodne internacionalizacije. Jako načnujemo, da bomo letos proizvedli kar tri milijone in pol gospodinjskih aparatov, skupna prodaja (prv> dajamo tudi izdelke iz dokupnega programa, kijili.sami ne proizvajamo) pa bo presegla .^liri milijone aparatov, To pomeni, da bomo ludi v lelašnjem letu povečevali ir/ne deleže, še posebej pa sem vescL da pri tem ne gre /çolj za rast obsega poslovnih aktivnosti, za rasi prodaje, ampak hkrati ludi za slrukturni premik v smeri prodaje vedno l>olj§ih, več vrednih aparatov. Gre za nove generacije našili aparatov, kijih neneli no uvajamo ra trg./e konec lanskega leta smo dali na tržišče nove pnilne in sušilne stroje, letos pomladi »prihajajo« hladilniki Širine 600 mm, za jesen pa napovedujenu^ novo linijo Pininfarina. ki jo pripravljamo v sodelovanju s lem priznanim italijanskim oblikovidcem.« Dobra četrtina leta je nami. kaj kaiejo trenntm rezultatih »Vzvezis leni vam ne morem veliko povedati, kerčetrtieinih i'ezultatov nadzorni svet lie ni obravnaval. Jih bo pa na svoji seji sredi prihodnjega meseca. Lahko pa povem, da so p<>goji gospodarjenja še naprej irdi. da vlada na mnogih irgih precejšnja recesija in da Nemčija Še zdaleč ni več lokomotiva evropskega gospodarstva. Podjetja lam dobesedno po tekočem traku propadajo, trgovci zapirajo irgovine. proizvajalci skladišča in celo proizvodne obrate in že napovedujejo njihovo selitev proti vziiodu in Daljnemu vzhodu. Nekateri naši partnerji so pod velikim pritiskom socialnih planov, odpuščanje delavcev iii vse to vpltva na klimo potro.šnikov v Nemčiji, podobno pa ludi di\jgih držav, ki so naši najpomembnejši trgi. Pa vendar, mise borimo naprej.s prodorno komercialno politiko, osvajanjem novih Irgov, z novimi proizvodi, predvsem pa z obvladovanjem stroškov na vseh ravneh. Sepiwebej vehko težc^ dajemo obvladovanju nabavnih stroškw, z^to ni naključje, da vse bolj segamo proli Daljnemu vzhodu in da bomo precejšen del oskrbe že letos udejanjili na kiiajskem ir/lšću.« Od vstopa v Evropsko unijo Gorenje ni pričakovalo v^ikik sprememb, saj je fùh ie prej mt(lnaro lem povečal njen t^led. prav lakopa tudi ugled blagovnili znamk, ki priiiajaj»Včasih imam občuiek, da medtem ko Evropejci govorimo o strategijah in razjnišljamo o ten^, ali so prave ali ne. Američani Íií Azijci že razvijajo nove proizvode, nt^ve storilve. Res je seveda tudi. da je tivba inieti slj'ate^je in ustue-ritve, ker so sicer v.se poti prave, a glavna skrb mora biti razvoj gospodarstva in njegovih konlwrenčnih spasobnosti. V zitdiîjenî obdobju res veliko razpravljamo o tem, ali in kako je mogoče uresničili cilje Lizbonske strategije.Ne- kaj korekcij je bilo že opravljenih in osebno menim, tla je Wim Kokovo (nekdanji nizozeniski premier, ki jc s skupino strokovnjakov pripravil poročilo o izvajanju Lizbonske strategije) poročilo sicer manj amhicio/jio, manj opredeljeno 7 roki. a vsekakor bistveno bolj re-aliu). fe želi uspeli ler se (gospf>dar-sko) razvijati, mora Slovenija nedvoinno sledili ciljem Lizbonske strategije, predvsem na zjtanju temelječi družbi, gospodarski rasti, odpiranju novih lîelovnih mesi. Osebno vse lo jemljem kot cilj, h kateremu mora stremeli Skwenija in zntilraj lega vsako slovensko podjetje. Na dmgi sti ani pa je nujno, da se pogovarjamo, kakšen je način, katera je metoda, kateri je v/vod za doseganje lega cilja. Prepričan sem, da je v osrčju tega problema vzpostavljanje konkoirenčne sposobnosti tako slovenske države kol celote kot posameznih podjetij.« In kako ocenjujete pristope nove fdoven-ske vlade^ še zlasti pa njenega ekononi' ske^ strateškegp sveta? »Moram reči, da so mnoge ideje in pristopi nove vlade, še p^^sebej pa njenega strateškega sveta, ki stvari pripravlja. dobro zastavljeni iu da jih sprejemamo. Pov.sem jasno je, da bomo podprli vse, kar bo šlo v smeri iy.boljŠanja pogojev gospodarjenja in bolj stabilnega 1er vzpodbudnega okolja za razvoj podjctjiulje v Sloveniji, ki jih bomo vsekakor podprli. Menimo pa ludi. da je nujno, da ludi v Šolstvu in znaut^ti zaveje nov veter, izobraževalni sistem. razJskovalni inšti-tuli in ustanove morajo biti bistveno bolj povezani z industrijo. Vsekakor je treba jiadaljcvati ludi privatizacijo gospodarstva, pri Čemer pa je treba jasno poudarili, da tuji kapital apriori ni boljši od domaČega. Mislim, da mnogi makro-ekonomlsti, ki delujejovprej omenjenih svetih, v tem trenutku to že priznavajo in verjamem, da bo pri prcxlaji državnega prcmcženja obveljalo piavo razmerje, ki bo omogc^čilo. da bo Slovenija v Evropski uniji imela tudi močna in uspešna podjetja v domači lasti, ki bodo imela razvojna jedra doma in ki bodo s svojimi proizvLxii in storitvami ustvarjala vedno več dodane vrednosti- Pc^siavlja pa se tudi vprašanje, ali je Evropska unija sama dovolj konkurenčno sposobna, da se bo lahko v priliodnje zoperstavljab azijskiiii tigrom in vse agicsiviiejšim proizvajalcem Iz Amerike ter Bližnjega in Daljjiega vzhoda. Prav zalo je izjemno pomembno, da imamo učinkovito in ne predrago državo, ki ne bo prekomerno obremenjevala g(Kpodarstva- Le tako bomo lahko hilreje vlekli razvojne poteze. Poudarjam pa tudi, da bomo morali, če bomo hoteli uresničevati cilje Lizbonske strategije, doseči ludi neko nacionalno soglasje o nekaterih pomembnih razvojnih vprašanjih, predvsem pa se dogovoriti ludi ro azmerju med ekonomsko učinkovitostjo in na drugi strani socialno kohezijo.« Vpliv Kitajcev je Čutiti tudi že v shveu' skern gosptxhrsivu. HuH sami jih pogosto omv/ijale, pa tudi obiskali ste jih. Za-radt nabavnih tohn- ali pa je kaj tnož/iosti tudi za prodajo vaših izdelkov na to ve liko tržišče? »V prvi vrsli predvsem Ziiradi nabavnih tokov. V leli^njom letu l ačunamo, da hi tam kupili za vsaj 25 do 30 milijonov dolarjev komponent, repromalerialov, pa tudi opreme. Nekaj poslov smo že naredili,v lem trenutku pa imamo vsaj 60 različr.ih komponent, kijih analiziramo v na.ših laboratorijih in jih bomo. če bodo ustrezne, tudi začeli nabavljati. Seveda proučujemo ludi možiíost pi o-daje naših izdelkov, a govoiiti o tem je v trem trenutku še piezgodaj.« Zaključiva z yošo mislijo. Dejali sle: ni' sem žalosten, Če ne zmagam, toda do konca se bojujem, da bi ytiaf^l. No, v vaši bilatici je večzfnag kot porazov! »Verjeino res. Ampak če ostanemo pri prispodobi iz Spona, je posel, ki ga pričnemo, zelo kolektiven Šport inje za rezultat pomembna celotna ekipa. Ta misel sicer izhaja iz mojega odnosa do življenja. Rad imam vse vrste izzivov, ludi Šport, iger je, tako kol v žaljenju nasploh. potrebno znati pirnašati tudi poraze. Potrebno pa se je potrudili, da je na koncu, ko se potegne čila, saldo po-ziliver. /a Gorenje pomenijo te zmage lo, da moramo ludi v prihodnje izvajali takšne poteze, ki bodo Še naprej omogočale aspcšen samostojni razvoj Gorenja na vseh področjih, na katerih delujemo.« gorenje moj. tv^ dem. Edino pravo mesto za spomladanski nakup keramičnih ploščic Pohitite! Ugodne cenc do odprodaje zalog V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Keramika v Smartncni ob Paki, vaste dni priCakitjenio s posebno ponudbo po pomladno prijaznih cenah. Gofcnie Kefmuika. C» .zili (îbe dejavnosti, pridobivanje prenK'»ga in proizvcxl-njo električne ener^je. To pa likrati seveda ne pomeni, da pristi^amo na d<^daine ckol<«ke obremenitve, ki niso pomembne za ascxio energetskega giganta, kar zanesljivo 'ITZS je. Prebivalci krajevne skupnosti POsje, ki znotraj mcslne obiine Velenje meji na obCino SoStanj. so me opoZiiriU, Ja so konec marca in v začelku aprila /aznali močan smrad. Sumijo, da je pi>sledica sežiganja odpadkov v lermoelek-trarni,« je dejal Kt^ntič in naslovil na ministra Janeza Pock^bnika konkretna vprašanja. Zanimalo ga je, će so v TEŠ v zadnjem obdobju sežigali piîleg premt^ga in k("«me moke 5e kaj drugega in če imajo lo namen v prihodnje poČ'eli. Zanimalo pa gaje tudi aUse znadome-stilom za sežiganje kostne moke izplačuje Skoda, ki naslaja pri sežiganju kt^uie moke ali pagiv za odškodnino zaradi potencialne nevarnosti pri sežiganju nevarniii odpadkov? Janez Pi^dobnikjeso^aŠal z ug(v tovi 1 vi jo, da so pwledicc degradacije okolja v Šaleški dolini izjemno velike in da celovita sanacija ne bo mogoča. Povedal je, da ni seznanjen, da bi v Soi^tanju sež-igali karkoli drugega kot premij in k(«ino moko. ob lem pa dodal, da se kostna moka ne šteje med nevarne odpadke. Ministra pristojne ia^pekcije tudi niso t^bvestik o kakršnemk(">li smradu, [X)dal pa je» da v okviru dovoljenja, ki ga je dt^bikiltí za pridelavo in stiscžig odpadkov piSe. da mora ta preveriti rezultate cx^ene nevarnih od-padkšlanjski sveL O nadzfiru sežiga pa je dejal: »Nadzor nad izvajanjem sosežiga kostne moke in ravnanjem s temi odpadki znotraj 'FEŠ opravlja okoljska inšpekcija. Taje pristojna ludi za preventivo pred morebitno infekcijo delavcev,« in še ena od pomembnih določb, ki je zapisana v dovoljen ju agencije okolje: "'lèrmoe'lektrarna Šoštanj mora zagotovili izvajanje obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz naprave v času sosežiga odpadkw v sklailu s programom« je dejal Janez Podobnik je še enkrat poudaril, da verjame, da v Ši>Šianju niso kurili ničesar drugega. Če pa ima kdo kakršnekoli drugačne podatke, potem bodo to preverili pri ustreznih inšpekcijskih službah. ■ Otvoritev razglednega stolpa Mozirje-Park cvetja - Mt»zir&ki gaj z vsakim pomladnim dnem postaja lefwi in bolj vabljiv. Od si>bolc, 23. aprila daije, bodo ljubitelji cvetja in urejene narave imeli še en razlog več za obisk. V parku so namreč postavili 18 metrov visok razgledni stolp, na katerem je pr(^stora z-a 30 ilo 40 ljudi. Na v.seh platojih so posadili tudi cvetje, pcstavili balkonske ograje, stolp »opremili« z vodovodnimi in električnimi inštalacijami. Po zagotovilih predstavnikov Ekološkega hortikoilturnega društva Mozirje se bo z razglednega stolpa razJegalii glasba tudi druge dni v letu in ne samo na dan otvoritve slolpa. Na otvoritveni skwesnosti, začeli jo bodfiob l.'^. uri. bodo med drugim posadili ludi potomke najstarejše vinske trle - Modra kavčina iz mariborskega Lenta, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali Še ravstavc^ki sojopripravili lani oh 2.^-letnici gaja v kulturnem domu v Mo/Jiju. Sedaj pa so jo prestavili v Krajnčevo hišo v park cvetja. ■ tp O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubtjana Podružnica Savinjsko-Šaleska formula kredita Se vam je nabralo za milijon želja^ Vas mrka, da bi zamenjali avto, kupili novo pohištvo dli bi se raje odpravili na počitnice? Ce na osebni račun NLB več kot 6 mesecev prejemate plačo ali pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NlS in boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga vam odobrimo posojilo brez dodatnih papirjev, do milijona tolarjev v 30 minutah. Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let, brez plačila zavarovalne premije! Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja Ce želite viije posojilo, se oglasite v poslovalnici, ki vodi vaš osebn» račun in se dogovorrte o podrobnostih. V poslovalnicah NLB vam je, ne glede na lo kje Imate odprt svoj osebni račun, na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali poroki. Višina tega posojila je omejena z vašo kreditno sposobnostjo m časom odplačevanja posojila Podrobnejša pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu www.nlb.sl O ljubljanska banka Nova Ljubljdnska banka d.d.. Ljubljana Po d r U Ž n ica S a V i n js ko-š a leska gorenje moj .tvoj. d o m. V času prvomajskih praznikov X 4 » vam zeiimo obilo užitkov. skupina Gorenje www.gorenje.com Inovacije - gonilo razvoja in napredlca Sa\iiijsk()-šaloska obrnorna g()sf)()(lai'ska zl)()i iii< a VekMijt^ je v |)()-nedeljek že šesUe podelila pi i/naiija najholj uspešini ifîovalorjeni -Leios podelili pe! zlalih, srcbrnili, sedem Íiroíiaslifi pii/iianj hi pel (liploni Mira Zakošek_ Velenje, 18. aprila - Na prisrčni slovesnosti, vodil jo jc domačin, igralcc Marko Mandič. prilo^noslni program pa so pripravili gojenci velenjske glasbene j^ole, je Savinjsko-^alci>ka območna gzdra-viJa vse bolj uspeSni^ raziskovalno gibanje v icm okolju, ki je vsekakor gonilo napredka in edina alternaiiva rawojoo usmerjene družbe. V Šestih letih, odkar sistematično pro-movirajo inovalivncwl,so pri 127 prijavljenih inovacijah sodelovali 4<)3 inovn-loiji, podeljenih pa je hilo287lauh, 32 srebrnih, 33 bronastiii priznanj, 21 diplom in i I pri7nanj. razliko od ostalih v Savinjsko-žiileški regiji vztrajajo na lem, da posebej spodbujajo lako sploSne kot tudi profesionalne inovacije, ki so plod razvojnih dosežkov vcijih interdisciplinarnih timov, Le merila za doseganje priznanj so za profesionalne inovacije asireznovi^ja. /a lansko leto je bilo na razpis peglanih 23 prijav i/ osmih podjetij: 12 pred-iogiw iz kategorije profesionalnih inovacij s 67 avtorji in I i predlogov iz kategorije splošnih inovacij s 23 avtorji. Odziv je bil poSteviiu inovacij in inovatorjev s sodelavci podoben kol preteklo leia Narasla pa je popreCna raven prijavljenih inovacij. Naraslo je število izumov, zaščitenih s petnajstimi patenti, zato je .sedemčlanska ocenjevalna komisija imela zelo težko delo. Dodeljenih je bilo pet zlatih, .^si srebrnih, sedem bronastih priznajij in pet diplom. Na republiško raven so se uvrstile štiri »zlate« iniwacije. Splošne ínovacíie Diplome: Miroshtv [>esjak, Miran Spes, Marjan Hauptman« Usotech, d. d., Velenje, za Izdelavo modularne izvedbe nizkonapetostnih eiektro omar: Zlatko Mrak. IITZ Velenje, l.P. d. o. 0-, za Univerzalno stojalo za rotoije; Joško Vajdič, Bojan Jevšnik, Milka Verboten, I IT/ Velenje, l.R, d. o. o,za Postido za polnjenje jeklenk; MIlan Pl-scotnik. Gorenje, d. d, Velenje, za Pripravo za ločevanje magnetov. Hronastii |Mi/nanja: Mustafa Memić. dimenzioniranje zbiralnic v energetskih postrojenjih; Davor KanienickI. Gorenje, d. d., Velenje, za I/oliranje ohišij s poliuretansko peno - odebe-Ijena izolacija na hrbiu. Zlato priznanje: Matja/ Delopst^ Rih man Danijel, Sandi Oblak. BSIl Ili^ni aparati, d.o. o., Nazarje, za Rekon-.strukcijo nasilca stoićčastega zc^bnika MUM4 s kovinskimi osmi. Profesionalne inovacije Dipluma: Janko Drev, Jane/ revc. Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenje, za Sondo za detekcijo delovanja cevnega grela hladilnika BU-GE. Canei\ Jo^.ť Uih, Gorenje Orodjarna, d o. o., Velenje, in (rorenje, d. d., Velenje, za Zabrizgavanje delovne ploSče pralnega sirt^Qa v orodju za brizganje termo-plastov. Srel>ma priznanja: l^or (!rul>er« l^or Ra/l>omik, MaleJ Iktrut Hr/e- njak. PIA, Pc^djetje za avtiîmatizacijo proizvodnje, d. o. o,, za MERLIN - .Sistem za spletno zbiranje podatkov, elek* ironski obrazci in analize: Alei Iriič, Bo/.idar Gllnsek, I^or Ra/J><)mik, !/• tok (valina. Marko Kovač, Avto In-glav, d. 0. o., Ljubljana, in PIA. Podjetje 73 avtomatizacijo proizvodnje, d. o. o., Velenje, za WA"1- Sislemza informacijsko vodenje, obvladovanje, iz<^bra^eva- Zlat(» prunanje; Darkr» Oi^rizek. I^or Zibret, Stane Mazej, .Aleksander Se-dovšek, Uroš Semeja« Marjan Msik. BSl [ I lišni aparati, d. o. o., Nazarje, za Centrifugalni sokovnik MES 11)00, MES 1010(10 patentov: Darko Ojin-zek, .Aleksander Sedovšek, Toni Po(>ačar, Uroš Senieja, Marjan Mak, Hojan Naraloćnik. DSI I I liAni aparati, d. o. o., Nazarje, za Palični mešalnik 2K MSMfixxx / M05NXXX (Irije patenti); Darja Slapničar, Bniks sodelavci. Gorenje, d. d., Velenje za Samosu^jni/integrirani pod-pultni hladilnik z avtomatskim iedo- Ifl'Z Velenje, 1.R, d, o. o., za Transport pepela iz TEŠ; Minin Rozman. Jernej HeindI, Matej Sevčnikar, Gorenje, d. d., Velenje, za Pripravo za upogib hrbta I IS; Albert Kotnik. Janez Pajk, Fori, d. o. o., Velenje, za Predelavo stroja za valjanje obročev; Drago Tortag. Mirko Krajne. Vegrad, d. d., Velenje, Dodelava žage BOMAR. Srebrna priznanja: Dra{2o Pavlic, Ro* beri Lindlč, Simon Snster, Esotech, d. d., Velenje, za Izračun kratkih stikov in Bronasta pri/minja: Burut Oblak, B(»Štjan Novak. Igor (jrul)er, Igor Raz-lM>rnik Alpina, tovarna obutve» d. d., Ziri, in PIA, Podjetje za avtomatizacijo proizvodnje, d. o. o., Velenje za 1 lERA-Informžicijski sistem za v(^denje podatkov razreza kosovvcevljarski industriji; Milan Prša, dr. Bojan Čas, Matija Blagiis, Vegrad, d. d., Velenje, za Varjena prebojna sidra: Jože Sevčni-kan Sei)astyan Kotnik. Jane/ Upla/nik. Milan Polenik, Marko Kline. Jože Ka* nje in analiziranje poprodajnih aktivnosti v avtomobilski industriji; Matej Zalul)ersťk. Janez Strojar, dr. Peter Hu-tk\\n, dr. Gora/cf Hlebstnja, mag. Ivan VengiLsl, dr. Alojzij Sluga. I IT/ Velenje, I.P., d.o.o., in Fakulteta za strojništvo, Univcr7avLjubljaniza PreizkuScvalL^e za tesliranje rudarskih vrtalnih garniiur: Uroš Kovačič, Uroš Jerçisnik. Janez PaJk. Fori. d. o. o., Velenje, za Proizvodnjo Očetkanih okrasnih pokrovov iz nerjaveče pločevine. Inovatorji med slovesnostjo matom in elektronskim krmiljenjem: Tea Dovsak. Vlado Bač. Gregor Klad« nik. Valentin Borovnik. Berislav pukovnik, Peter Groznik. Lidija Pritr/.nik, Edi Pocajt, Branko Mandele. Milan Bergle/^ Bogomir K<»mih, Boris Jurko.sek. UroŠ Razdevšek, .Andy Miklavc, Milan Meža s sodelavci. Gorenje, d. d., Velenje, za Novo generacijo liladilno-zamrzovalnih aparatov širine 600. Velenjsld socialni demokrati v Vinski Gori Na ogledu li ase vodovoda in na pogovoru s krajani in krajankami Izvedeli veliko novega Bojana Špegef_ Velenje - Svetniška skupina Socialnih demokratov Velenje (bivia ZLSD) seje odločila, da obišče vse krajevne skupnosti v MO Velenje. Obiski potekajo v obliki svetniških večerov, na katerih sodelujejo vsi svetniki te stranke v MO Velenje 1er krajani. Prejšnji leden so obiskali Vinskih Goro, kjer so si popoldne v spremstvu vodstva Komunalnega podjetja Velenje ogledali traso gradnje novega vtxlov(xia, kije medijsko močno izpostavljen tudi zaradi nenehnih kritik Franca Severja. Zvečer sose v gasilskem domu srečali še s krajani, ki so jim predstavili svoje videnje ležav pri izgradnji vodovoda in tudi druge težave, kijih občutijo v kraju. Več o tovrstnih večerih smo izvedeli od predsednika svetniške skupine SD Velenje Bojana Kontiča, ki je večer v Vinski Gori začel z besedami: »Da ne bodo k vam hodili le ministri, smo prišh ludi mi ...«. Nam pa je povedal: »Oblskje bil povsem običajne narave. Doslej smo obiskali že veliko krajevnih skupnosti, računamo, da bomo do konca leta vse. To je korak h krajanom in krajankam. Mnogokrat .slišimo tudi kakšno krepko na naš račun, kar pričakujemo. Včasih pa smo deležni ludi kakšne pohvale. Predvsem pa si želimo, da neposredno od krajanov in krajank izvemo, kaj jih leži, kaj si v posameznem kraju želijo.« O obisku Vinske Gore pa smo i/vedeli: »Na željo naše svetniške skupine je bil z nami tudi direktor Komunahiega pi^d-jetja Marjan Jedovnicki. Na Poleg svetnikov Socialnih demokratov Velenje v mestnem svetu - član stranke je tudi župan Srećko Meh - je bil tokrat prisoten tudi direktor Komunalnega podjetja Veienje Marjan Jedovnicki. trasi gradnje vodovoda smo si ogledali do sedaj opravljena dela. kolikor je to seveda mogoče. Ugotovili smo, da je bilo v preteklih letih mnogo narejenega, ne pa vse tisto, kar smo pričakovali- Zaostanki so včasih upravičeni, pogosto pa so vzroki zanje pri pasameznih krujankah in krajanih, ki zadeve otežujejo, ker ne podpišejo služ-nosine pravice. Zaio je ne- mogcv^e pridobiti gradbeno dovoljenje in potem to traja in traja. Prepričani smo, da bo vodovod v Vinski Cfori končan in da bo kraj komunalno urejen v roku. ki ga predpisuje zakon, Mislim, da so vprašanja in pripombe krajaniw in krajank, ki so jih dali na večernem pogovoru, na mestu. Opozorili so nas na težave, ki jih imajospobiranjem smeti zaradi pretežkih tovornjakov. Verjetno bo treba določili težo kamionov, kiv naseljih pobirajo smeti, .saj so z uničevanjem cest sU'oškišc viŠjL Opozorili so nas, da je financiranje dru.štev v KS Vinska Ctora slabo urejeno, da ne |>rejemajo finančne pomoči. Želeli so, da se 10 drugače uredi, saj so društva pomembna za življenje v kraju. Opozorili so nas na neurejene ceste...«. Na podrť>čju izgradnje vodovoda bo po Konličevem mnenju resnično potrebno lo investicijo pogledati pcîdrobneje. »Res je, da se posamezne pomanjklji-vi"stipokažejošele, koje izvedba končana. Tudi na sami trasi st) nas krajani opozarjali na to. Kar se tiče pť)dizvajalcev mislim: da zadeve niso dobre, pa ni krivo le Kc^munaluo podjetje Velenje.« ČESTITKE KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE. d.d. LEKARNA Vodnikova I^Vélenje LEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 SI 30 DEÍU»IA LEKARNA ŒNTER VELENiE Zeiimo třompř-^e^tne^ ffř-u-om^ú^ f^ř-azHfi^/ 1= 1 Í.l3T- dan Evrope! Kinu šteti dnevi? S popi (MIK) (Icvi^liiajsl glodalci na pr otislavo so Kinu V(^lenjo obdajo mii rasi - Ijjudjc poles pn^dsiav išcojo ludi zahaxo - MInie dobijo sanio še na vňcuu |)oznaíisl(^v Milena Krstič - Planine_ Veknje, 15. aprilu - »EnostavTio ne gre več. Še lloicl Paka oziroma <}orenje, katerih najemnik smo, nam nc ^o/.i vai / i/.sclUvijo. Z^To je bilo leto, ko .so v Ljubljani odprli Koloscj. Nam se lo tisiikral še ni poznalo, KoU^sej je bil dovolj siran, čeprav nam je že jemal študente,« pravi Bre/nikova. Leto za tem so bele;^ili rekorden obisk. 70 gledalcev na predstavo oziroma OIMO obiskovalcev v celem leiu! Potem pa je §lo samo se navzdol: leta 2(101 53 gledalccv na predsiavo, leta 2002 jih je bilo še 42 (konec lega leta sov Celju cxlprii Pianel 'JUS), lela 2t)0.1 jili je prišlo na predstavo 35, lani le 25, »V prvih treh mcsecih [dœ pa samo Še 19. V januarju komaj 15. Pa je januar običajno najmočnejši mesec, kar se obiska tiče. /ii primerjavo: lani januarja si je prcdsiave BCina Velenje ogledalo 4.238 ljudi, letos le 1.42 L« Kako so poicmlakem zdríah do danes? Bre/nikova odkrilo pravi: »Poiem, ko nam je zgorel stari kini\ smoobjeki prodali. Nekaj smo dobili v obliki odškodnine, ta denar pa smo usmeriliv nakup nepremičnin, /daj jih prodajamo. Pravzaprav smoprodali že vse. mlala nam je le ik: ena. Tudi lo bomo prodali, da bomo lahko poravnali dolgove in kredite. Poiempa ... Začeli bomo akiivnosii za zaprtje firme, da se dolgovi ne bodo samo povečevali. Morda bomo nekaj mesecev še odigrali svoj program, potem bo pa le zgodbe konec.« Kino ni dobičkonosna dejavnost. Kino sc sam ne prikrije. Kino pokrivajo druge stvari oh njem. To dovolj zgovorno potrjujejo zgodbe mesi, kjer so ž^adili KokKeje in Tuše ... »Kino bi se dalo rešili le lako. Ce bi v Velenju hoteli kino, mislim pa, da si ga mesto zasluži, bi samo lako lahko rešili stvar. Kino poleg same filmske dejavnosti potrebuje vrsto drugili reči. ki zabavajo obiskovalce. Ljudje gredo tja, kjer se kaj dogaja. Mimogrede pa si ogledajo Še kak-^n film. Že dolgo pa ne hodijo več namensko na ogled kinopred-slave.« Občina, tako Orc/nikoN'a, se po svojih močeh irudi najli rešitev, vendar d(jslej do lega, da bi jo na^li, še niso prišli. » Ob Ij ubijaj ("i pa, da bcxloskiLsali najli nadomestno dvorano za čas, da se najde ustrezna re.šitev v sklopu kakšnega žaba vn^v-irgovskega cenlra« Lastnik objela, v katerih je Kino najemnik, je Gorenje. »Razumljivo Milena Breznik je, da hi želeli iz dvoran potegnili več. Vedeli je treba, da jim plačuje mstor1li MedpiKJjetiiiške^a izobraževalnega centm na Starem Jašku v Velenju. ■ tp Vse je pogojeno s pokrajino, tu pa so majhni gričld liiloi vju z ariillokloni Janezom Tron/cni Na predbožični dan minulega leta, torej 24. decembra 2U04, točno ob 10.00 uri, sem v Ljubljani po/voniîa na vrata doma arhitekta in naČrUwalca Velenja .lane/a Trenza, s kaierim sva bila dogovorjena za intervju. Prve trenutke nelagodja, ko prvič siopiš v tujo hišo, je odpravil z: »Nikar si nesezuvajtečev-ljev,saj nismov mošeji«! V njegovem kabinetu, polnem fotografij in načrtov mladega Velenja, je bil na mi/i Že pripravljen vehkzemljevid mesta. Ni bilo potrebno veliko spraševati. Arhitekt jc odgovarjal jasno in se obenem živo zanimal, kako se v Velenju živi danes. Ob zaključku p^^gtwora so nama domači prinesli med intervjujem posneto fotografijo, ki jo je komeniiral: «Vesle, počulim se še tako mladega, ko pa se gledam na fotografiji, vidim, da sem že res .SI ar.« Ko sem na siraneh lega časopisa prebrala, da je v enainde-veideseiem ieiu umrl. sem se i>dločila, da objavim del lega intervjuja. Pred vami je Mol načrte arh. Sirmecki? .laz niti nisem vedel zato. Sele čez leia sem videl neke načrle, ki jih je delal Sirmeekina rudarskem območju. Koje Slrmecki delal načri, o velikem Velenju sploh še ni bilo govora. On je samo popravil obstoječe stanje, ni pa bilo rečeno, da bodo kopali 6 milijonov ion in naselili 30.000 ljudi. Moj prvi načrl je bil takšen, da je bil center lam, kjer sta sedaj Kidričeva in Koroška cesta. Cenler sem predvidel Se čez današnjo Kidričevo cesto (danei> pošla in Irgov.ski cenler). Ce sle holeli naselili 30.000 ljudi, so enodružinske hiše premajhne. Stanovanja je potrebno zgostiti, vendar ne z nebotičniki, kajti vse je pogojeno s pokrajino, tu pa so majhni grički. Kako ste prišli v Velenje? V službi sem bil pri Slovenija projeklu. Ko sem prvič prišel v Velenje, meje čakal kočijai^ na postaji v Sošlanju. Delal sem za občino Šoštanj, ker veknjske občine še ni bilo. V Velenju sem leta 1948 naredil prve objekte: glavne rudniške garderobe, centralna lampama, vhodní stolp v jašek in jamo-mernico. Takrat nihče ni govoril o niisclju. Rudarji so stanovali večinoma v Pesju. Rudnik se je povečeval, pr(iiz-vodnja je naraščala, rudarjev je bilo vedno već in nisc^ vedeli, kje bi jih nasianilL Verjetno so po Slrmeckijevcm načrtu začeli zidati okoli današnje Kidričeve. Tu so bile prve hiše v Velenju. S celjskim inženirjem Umekom sva nadaljevala sšlirisianovanj-skimi bloki. Ko je iz Beograda prišla direktiva povečati pr<îiz-vodnjo iz 3 na 6 milijone ton letno, so mi povedali, koliko rudarjev bo potrebovalo nov dom. Narisali smo nov načrt, ker po sedanjih načrtih ni bilo dovolj proslora. Investitor je bil toliko pameten, da ni hotel stanovanjske kolonije, ampak samostojno mesto. Paka se je zelo vijugala in poplavljala. Iako smo jo morali najprej regulirati. Se jaz sem pomagal kopali. Je pa velika rec% ve vam dajo načrtovati ceio mesto? Na kaj vse je potrebno misliti, ko nacr' íujťš mesto? To je bil velik izziv. Najprej je potrebno vedeli, kolikih ljudi bo v perspektivi živelo v mestu, koliko je prostora, kakšna je lahko gostota, predvidel .sem daljinsko ogrevanje, od novega jaška smo speljali loplovod in načrtovali, kje bodo še bloki in kam bo še potrebno napeljati loplovod, koliko bo potrebnih šol, frizerjev, stidišče, pt^šta itd., potrebno je mislili na žene, kako jih zaposlili. Tako se je začelo razvijali Gorenje. Gorenje je imela v začetku eno boljšo 'šupo' v vasi Gorenje, lam so delali male Štedilnike. S prof. Ravnikarjem sva skupaj šludirala. On je bil sicer nekaj let siarejši. .faz nisem Študiral pri Le Corbusierju, Ravnikar pa. Sem ga pa iz knjig dobro poznal, njegove principe sem imel v glavi. Le ( orbusierje bil tedaj odkritje za vso arhitekt urno srenjo. Gorica je bila zelo na planem. Avtorica intervjuja s sedaj že pokojnim arhitektom Janezom Trenzem Ko so iskah mesto za razširi-lev, sem predvidel lokalno indu-slrljo nekje na tem me.stu, kjer je Gorenje danes. Takrat sem predvidel di"ïstop do Velenja čez Polzelo, iz Celja pa i>bvoznlco, da promet ne bi šel skozi mesU), amj>ak mimo in bi bilo mesto Čisto zunaj cestnega prometa. To se je potlej malo sfižilo, ker so speljali ce-Slo skozi mesto. Sedaj je v Velenju semaforsko križišče, ki je zelo prometno, »šaleška cesta je bila ledaj ozka cesta iz Celja v Dravograd. Odcep za Dravograd sem si predstavljal lam, kjer je danes odcep za Gorico. ^ífhiíekt Jiavtiikar je v Novi (ío-rici ufítvarjal triesío v parku. Načrti in koncepti za Velenje so drii^i kot za Novo Gorico, kjer je koncept magistrale? Kje ste Črpali ideje? ravnem in so lahko najprej dokičili promet. V Velenju pa je bilopotrebnozelo pazili na lo, kje je premog, kje bodo spodkopali in kje je sploh možno graditi, ker je teren zelo riizgi-ban. Že lakrai so bila jezera, a na drugih mc.stih kot danes. Vedelo sc je tudi, kje je meja kopanja premoga. Omejiti .sem se moral na območje nižje od iz-k<^pa premoga. OdUV;ili smo se za dolinsko ravnino. Ko sem začel delati, je bila v Skalah še cerkev in Šola. Tega sedaj ni več, tudi E>ružmirja ni več. To se je kar čez noČ spremenilo. Gospod 7^f>ank vas je vabil, da pridete žive/ v Veletije? J'.gank je povsod želel imeli rože. Nekoč je odkril arhitekta Filipskega iz Dunaja. Z njim se je dogovoril, da naredi v Velenju park, danes Sončni park. Filipski je zraven jiripeljal še svojega prijatelja. Vendar sta se začela mešali v projekl. To sem Aganku povedal, on pa mi je odvrnil, naj pridem v Velenje. Vendar sem vedel, če bi bil na njegovem plačilnem listu, bi moral delati to, kar bi zahteval To mi ni odgovarjalo in sem na žalost nehal. A mi je bilo zelo žal, ker sem živel za ta projekl, Ko sem prenehal, sem samo vsakih deset let enkral prišel v Velenje. Dobili ste nagrado Prešerno^ vega sklada. Da, okrog leta 1963. Kako vam je bila vm' ozftaka političnih glavy da je Velenje sO' cialLstični âulei? Ne vem. Koje bil Titov Velenju, mene ni bilo. V spominsko knjigo je napisal približno lako: »Iznenađen sam, šla sve su stvorili naši rudari«. Prihajali so tudi drugi, vendar meni ni bilo do tega. Jaz sem tukaj hotel nekaj idiličnega. Spremljal sem celolen projekt gradnje, predložil progtiim, povedal kaj, kje in kako se naj gradi. Načne za stanovanja pa so pripravljali moji sc^elavci in se tudi dogovarjali z nart>čniki. Moja je le občinska stavba, ledaj uprava rudnika, in nekaj stolpičev. Načrtoval sem tudi dom rudarjev v Plesi. Ob gradttji novejša mesta je bilo čutiti nardtíšetye množic? Nekateri niso bili navdašeni, ker so bili razlaščeni. Dafies po časopisju sledite, kaj se dogaja v Velenju? Da Že ne vem kolikokrat sem bral v časopisu, kako sta Velenje in Dravograd odrezana od Evrope. Ukinili in zazidali so progi^ Celje-Draviîgrad. Proga je prišla do Velenja in se tu končala. Železnica vendar mora biti in sem razmišljal o viaduktu ali nasipu, ker se cesle ni dalo več poglobili. Vseskozi sem imel občutek, da bodo nekoč lo progo spet morali iz- poslavili, lako kol se lo dogaja v pi^dobnih primerih pi'A^od po Sloveniji. Vendar se na prvotnem področju to ne da več. Lela 2000 sem župana opozoril na stanje, kakršno je, in naj naredijo načrt za novo progo. Tudi sam sem naredil načrt: ob Partizanski ccsti, viadukt čez slaro Velenje, pod skakalnico, malo više kolodvor in predor proli Hudi luknji. Vinjeni ťiskii je i^h precej Član- kov o Velenju. Ko je bilo kaj objavljeno, sem dobil precej obiskov, vehko iz takratne Zahodne Nemčije. Druga moja dela so fakulteta za elektrotehniko na Tržaški ccsti, upravna zgradba v Šoštanju, st->dlščc v Novi Gorici, bolnica v Kopru se ni zgradila, čeprav sozačeli, bi->lnica Raklčan, stanovanjski objckl nasproti RTV, inštitut za matematiko in fiziko, kjer sem delal samo fasado, belokranjska bolnica, piranski arhiv, bolnica Banja Luka, uprava Iskre. V Velenje sem bil povabljen, da naredim poročno dvorano, ki sem jo predvidel kot prizidek občini. Se vam zdi. da se moderna ar» hitektura danes dovolj ceni? Ko se pripelješ v Velenje, se mi zdi. da so prve hiše (Standard) preveč napihnjene, jaz rečem temu nabrekle. Kosem projektiral, smo morali strašno pazili, da je bilo poceni in si nismo upali in niti mogli veliko privoščili. Ob gradnji samskega doma v letih 1»redna okolica doma kulture in tudi celoi.na osnovna ploščad okoli doma... Upajmo, da bo arhitektka us-l^ela upi^levati tudi v sredo podano pripombo, da naj bi v ve- Vse, ki v dvorani pripravljajo prireditve ali sami nastopajo, pa je zanimalo tudi, kako bo z zračenjem in hrupom. Preprosteje povedano, ali bo mc^goče v dvoranah med predstavami zagotovili popolno pogovor koristen tako za snovalce in plačnike obnove kot za bodoče uporabnike, ki se sodobno opremljenega doma kulture že vnaprej veselijo. N a da Ij cvan je ob n ove bo obsežno, zato ho kulturni dom V razprav/ so sodeiovaU župan Mestne občine Vetenje Srečko Meh, direktor Knjižnice Veienje Víado Vrbič, projektantka pod» jetja ELEA /C iz ijubijane Majda Planišček, nadzornik projekta iz podjetja CEE iz Ljubljane Mirosfav Bukvić in vodja Urada za negospodarske javne siužbe MOV Darko LMeneker. naprave, obnova dvorane in spremljevalnih prostorov, kol so mala dvorana, ki bo veliko prostornejša in bo imela svoj oder. Novost bo gostinski del v pritličju doma, ki se ho odpiral na Titov trg. V njem bo tudi informacijska točka in prostor za prodajo kart. Uredili bodo nove liki ali mali dvorani zagolovih vse potrebno za kino projekcije, čemur mora biti prilagojena kabina. Kot kaže, bo namreč Velenje kmalu brez kina. (JledalL^niki so opozorili tudi na hixlnik, po katerem prinašajo gostujoča gledališča kulise na oder in je velikokrat prenizek. tišina Arhitektka jim je to zagotovila, Še več. Po obnovi, ki naj bi bila končana do konca leta 2005 ali v začetku leta 2(K}6, bodo lahko isux'asno potekale predstave v obeh dvoranah doma kulture, pa še v kakšnem od novih manjših večnamenskih prostorov. Vsekakor je bil nekaj mesecev zaprt za obiskovalce- Zupan Srečko Meh pa je večkrat ptîudariL dii se mu zdi izjemno pomembno, da z javuini razpisom, ki naj hi bil objavljen že kmčdu, izberejo k^ahletncga izvajalca. ■ Bojana Špegei » Govorice so laži! « Za p()[)laeilo izgube v visini dobí ih 30 milijonov SIT so izdelali sanacijski program -Poravnali naj bi jo v naslednjih letih - ?)Niinain ol)řuika o slabih medsebojnih odnositi« Tatjana Podgoršek Glasbena Sola Frana Koruna Koželjskega Velenje je največja tovrstna ustanova v Sloveniji. V tem okolju deluje od leta 1985 dalje in v tem trenutku zaposluje 104 delavce, od tega 88 pe-dagogw. Je edina v Sloveniji, ki izobražuje za vse instrumente na ni/ji in srednji stopnji. V letošnjem šolskem letu jo obiskuje na nižji stopnji 748 učencev, na srednji pa 98 dijakov. Uspehe, ki jih dosegajo li na raznih glasbenih tekmovanjih» so zavidanja vredni. V zadnjem času pa senco na uspešno delo mečejo govorice o izgubi v višini 100 milijonov tolarjev in o precej načelih medsebojnih odnosih. Odgovore na nekatera vprašanja smo poiskali pri ravnatelju šoJe Ivanu Marínu. Po ((ovoricah naj hi glasbena šola pasiovata s I Oif milijoni to-iarjťv izf^ithe, ki xe vteče fn v«; iai^ Je res i/t kje sv razlogi zonjo? »v občini se menda res sliSi maniikaj o naši šoli. Gworice. ki sploh ne držijo, širi • po mojem vedenju-manjša skupina ljudi, ki jih verjetno usmerja ena izmed sodelavk. Lani je glasbena šola paslovala brez izgulx:î Res pa je, da to izkazujemo že več let zapored do Komunalnega podjetja Veienje v viSini dobrih 30 milijonov SIT. Izguba se je začela kopičiti z izgradnjo novega dela stavbe, za katero materialnih stroškov nismo nikoli mogli rešiti z dogiwori med Solo in ustanoviteljico - Mestno občino Velenje. V zadnjem letu smo do teh rešitev vendarle prišli in se o njih na svetu šole prejšnji leden tudi dogovorili. Mislim, da smo našli pametne rešitve.« íxihko pove$(e kaj več o njih? »Dogovorili smo se, da bomo izgulxi pokrili s skupnimi močmi (ki\z in občina) v naslednjih nekaj letih, Izdelali smo sanacijski program, za katerega menim, da je realen, uresničljiv, a^zuliati pa bi se morali pokazati že kmalu,« Torej niso razlogi Zfl izgubo dodatni, nedogovorjeni programi? »Na žoli imamo tudi nadstandardně programe, ki niso sestavni del šolskega sistema. Predvsem sta to oba pevska zbora in povečano število orkestrskih skupin v SoStanju in Velenju. Zanje se vsako leto na svetu šoie dogovarjamo, kako bomo pokrili strelke njihovegit dekwa-nja. Pokrivamo jih iz skupnih sredstev in tudi z vehko pomočjo siiu^ev. To je vsa resnica o naših izgubah. Upam, da bo ministr-sivo za Šolstvo in j^port ob uspehu njisega zbora na mednarodnem festivalu v Celju vendarle prisluhnilo našim argumentom indodelilo^oli vnovem šolskem letu dodal na .sredstva za oba zbora ne glede na to, da v zakonu o glasbenih Šolah zbori niso sistematizirani. Dodatni program so tudi ljudski insiru-menti - diatonična harmonika in citre, za uvedbo katerih je na§a občina dala soglasje pred uradno uvedbo v Šolski sistem (v šolskem letu 2003/2004) in jíl] vseskozi redno plačevala. Ko pa Je bil pred dvema letoma sprejet nacionalni program glasl^e- Ravnatelj velenjske g/ds-bene Šote mag. Ivan Marin: »Skupaj z ustanoviteljico šole-Mestno občino Vete* nje -smo za poravnanje izgube našli pametne rešitve.*' nega izobrai^evanja, je pri slednjih nastala rahla zadrega. Takrat smo mislili, da bomo lahko na novo vpisali ludi H vpisane učence, a nismo mogli. Vpisali smo lahko samo začetnike. Zato je lani lu prišlo do izpada prihodka. Vse obveznosti do teh instrumentov bomo poravnah junija 2006.« Poleg izgube se veliko gçvori o (em, da vladajo v šoli zjelo slabi medsebojni wlnosi. »Tega ne bom komentiral, ker nimiim lakcgii občutka. Verjetno že omenjena skupinica poska^a takšnemu splošnemu mnenju pritrjevati- Nisem policaj, nikoli nisem bil, da bi le stvari, ki so prisotne bolj ali manj v vsaki šoli, poskušal posebej odkrivati. »Do govoric nismo vedeli, kakšno je stanje na šoli« Na vpra zakaj se ustanoviteljica velenjske ^asbene šole - tukajšnja občina - ni prej lotila pokrivanja izgul>e oziroma ni plačala svojih obveznosti, je predstojnik Urada za negospodarske javne slu?:bc MCsStne občine Velenje Darko Lilitineker odgovoril: »Do govoric, ki sose razširile, nismo vedeli, kakšno je slanje na šoli, saj nismo dajali nobenih si'^glasij za najem kreditov. Po tem sint) na pogovorih z vodstvom šole zahtevali izdelavo notranjega pregleda poslovanja in načrt pokritja terjatev do zunanjih dobaviteljev in bank. Nastale so predvsem z nakupom kakovostne opreme in pri poravnavanju stroškov tekočega poslovanja. Na nedavni seji sveta ziwoda šole smo se dogovorili, da bodo izgubo pokrih v naslednjilinckiij letih. Malo težje v prvih dveh, potem pa naj bi zadeve normalno slekle. Izdelali smo sanacijski program, izvajali ga bomo v dveh lazah. Tretjino dc^lga predstavljajo dolgoročni krediti, prema li dve tretjini kreditov pa se iztečejo naslednje leto in s tem bodo dolgovi do glavnili dobaviteljev poplačani. Moram poudariti, da je glasbena šola kakovostno izvajala programe. Naloga vseh zaposlenih je, da kakovi>stno opremo in si>dobne prostore čim bolje izkoristijo. Ce bo lako, kakšnih težav v prihodnje pri poslovanju glasbene šole ne vidimo.« Je pa res, da iz, šole prihajajo navzven govorice, tudi nekateri podatki, kar se nam prej ni do-gaj;iio. Naj še enkrat poudarim, da te govorice nimajo osnove.« Nekatere zelo moli Uuii vaša /vev cejšnja odsotnost z mesta ravnatelja, plačo pa naj bi preje* mali Zfl poln delovni Čas. »Nenavadno! Več kol 40 let sem ravnatelj in kaj takega še nisem doživel. Moj odgovor na to je: našoli sem vedno za tisie, ki me lu>Čejo videti, in nikoli za liste, ki me »nočejo« videti, ker največkrat ni njih. Pri tem mislim predvsem na nastope, koncerte, tekmovanja naših učencev in dijakm Mehom sem razbral, da so zadeve s celjskim županom glede lega dogovorjene. Vem, da bo Slovenija prej ko slej dobila še eno glasbeno fakulteto, in normalnem bi bilo, da bi jo dobili na štajerskem koncu. Cq v naslednjih dveh letih ne bomo znali izkoristili priložnosti, jo bodo pa morda dobili v Kopru.« Razstava, ki spodbuja k razmišllanju V velenjski í>aleí1ji so odpiii ï'azsuivo Sliidia Dolnneo in AK^Ijeja Piano, ki m pel, lel lesno s(Kl{iiijcta - ViM'^ina projektov je iz vSaleske doliiK^ VeÍenjť - V sntdn 7već(?r so v galeriji Ve k nje oJprli zanimiva arhilcklurno razsluvo, ki nosi naslov V predalu in prosioru. Pripravili sojo v Sludiu Doloncc in Ateljeju Piano, obeh iz Velenja. Udeležba na otvoritvi je bila »Je. pa tudi ni. Dcj/Ha krajinska arhitektka Saša Piano. Ob njej sta soavtorja razstave zakonca Doienec - Gojevič. iiicvilna. saj gre predvsem za arhitekturne rešitve v Šaleški dolini» tudi tiste» ki so ostale 5e v predalih. Razstava pa je tudi zalo drugačna, kot smo jih sicer vajeni v tej galeriji. VeC o raz.slavl nam je takoj po otvoritvi povedala ena od avtoric riizstavc» krajinska arhitektka Saf5a Piano Ratsfova nosi zgovoren na.sior Vpretlolti in prosUmt. Jenashv vsa/ nialo provokaUveii? bolj v tem smislu, da želi pri gledalcih spodbudili razmišljanje o prostoru, videnje modnih načinov re.^evanja vpra:^anj v prostoru. Zalo so med prikazanim na razstavi tudi idejne zasnove stvari, ki še niso izrekle zxidnje .stopnje in izvedbo stvari. Tudi takŽnc, ki laki^ne, kol bi si človek ?.eleL Ampak to je sestavni del prostora.« Kako daleč v pr^eklosi seř/ete rus íej razstavi/ obdobje, .S2ij jc za vegetacijo 5 let malo. Krajinska arhitektura zahteva pogled nazaj. V tem kratkem času se vegetacija namreč i>ele začenja kazati v svoji luči. Zato smo v razstavo vključili Se nekaj mojih starejših projektov Í7 obdobja, ko sem Se delala na zavodu za urbanizem Velenje. Ali so vsi predslavljeni projekti »narejeni« Tja Šaleško dttlino? »Ne. Prevladujejo projekti, ki so narejeni ali realizirani v .Šaleški dolini, (ire predvsem /a nanx^ila občin in p<^djetij iz doline. Ker pa naša snovanja segajo tudi preko te meje, predstavljamo tudi le. Najbližje je projekt, ki smo ga izdelali za o'ičino Polzela, pa tudi tisti do Bistrice ob Soili,..« Suiro pravilo je, df»naci sfro' komjaki niso iako cenjeni doma ko/ drufije. Se to dogaja ludi vam trem - vsi dehte in tivite v Velenju. »Ja. to seveda drži. Čeprav sama z leti ugotavljam, da je v/rok zagotovo tudi to, da potrebuješ čas, da dozoriš v načinu komuniciranja, načinu podajanja svojih rešitev, prepričevanja. Ukrali pase mi zdi povsem normalno, da se enkrat poti združujejo, drugič pa razhiijajo.« Je leiko postaviti arhiieklumo raV'tavo? »Seveda. Vedno je zagata, kuko lopokazali. Navajeni smo Izdali umetniškeslikevokvirjih na stenah. Prosior pa pravzaprav vsak dan doj^ivljamo in se nc zavedamo, da je zalo, da jc Uik» p dolgem času ni.so i^eli v ahislični dvorani glasbene šole^ peli so v knlliimcm domu, ki je tiki>red tem, da ga zaprejo zaradi oimove in slabik podjev dela. Vokalna glaslya je v lokalnem okoljn prav gotovo lisUdenjn-biieijske glasl^ene kuhure, ki je najbolj množičen, l^skdi zborov in malih vokalnih skupin, ki delujejo v ljubiteljski knlinri, je veliko. Ce preštejemo vse pevce in glasbene shipinCy ki so sodelovala na fïVL'dolx^inskire\ňji, je.^te\^ilo karnei'erjeino. Ta množica ljudi leino desetine in stotine ur preživi na pe\'skih vaja ht nu katerih poje sumo za svojo diu^o in brez komerviahiili nagibov j?o-7ist\'Uija hdiuro. V Šaleški dolini ima menda pelje se posebno tradicijo. Vokalni sesiavi dosegajo s s\'ojo kvaliteto zavidljive i L^he že desetletja. Huit danes je la ko. Ofro.skiin mladinski zbori glaslwne šole so pravzaprtn- najuspešnejši v driavi^ mešani mladinski zlx)rŠokkega cenim jev minulih letiJi do.segel pra\zaj)niv vse, kar se cbseči da v Sloveniji i/i f)()nesel domačo pesem v.sťfti svetu. Med odraslimi zlwri .se je Me P/. Gorenje pnivkar vrnil z zahtevnega drfa)7tega tekmovanja brona.si. Svoboda à Sošltmja je eden najnmožičnejših kakovosiniJi zixjro)'skjh sesawvpri na^^^^ .'ialeŠki akademski zbor pa seje v svoji kratki zgodovini prcn' z vsakega tekmovanju vrnil kot zlal... Pa naj ne bo merilo samo tekmovanje. Pevska k (daira je razvila ludi drxi^ače, z njo so prežete folklorne skupine, kot pomemlKn del glasbe je prisotna ali v različnih dmšlvih. od upokojencev do recimo tabornikov, in to je dokaz resnične širinepn/ve ljubiteljske kuhure. In kai mejezlx)dlo (pa verjeimj ne samo mene} ob minulih prireditvah. Medlem ko so na državnem zlx)rov.'ikem tekmovanju prijavljeni in izl^tm zl)ori peli v prenovljeni dvoranij je hi! v Šaleški doHni narejen korak nazaj. Ih ne v kvuliieli petja, ki očitno rrjsia Ljudi spnn o glusl)eno zavestjo pač ne zmanjhj. /-h/v vsi pe\>ii, .siuriin mladi, so peli v obnove /XJírebni dvorani velenjskega kulturnega doma. lútkšno nasprotje od preteklih let. /m množico Ijndiy ki na revijah nmožičrui sodehije, pe\ sko alii)o-slušulsko. je ta priložnost ena redkih v letu, se predstavi aH obišče dvorano, ki je ludi njihova^ kije zrasla iz njihovega dela. Sf?ofluumosc samo velikdi občinskih krediiovza glasbeno Š'ok)... No. amfHikiu lurmi je dožn-vltudi dmgačne ča.se, danes.so za hd-tuny utko dnigačni, da lahko v njem zaman čakamo na Sgou-rosa. Pogorrjiiča, na glasbeni alx^nma kol nekoč. GlasUmi hr/m vsefmn-ečsa/fiet -a Uidi zaradi nen/zumtranju wdstva lokalne hd-turein resničnih ^iotreh že na osmyvni lokalni njvni. Takšen k/d-nimi prosior bi mond bili pravzaprrjv o.srednji kulturni hram v občini, žal pa vse Ijolj osiaja glasl)eni šoli, za kiuero je (morda j brez ostalih glasbenih in hdutmih dejavnostipre\'elik. In kakšen nonsen.s. 7Jx)r kije zaključil mstop napozdraw.pomladi, je požel aplasZy kot ga domače skupine redko prejmejo na domačih odriJi Kûi da nepoirelmje h'aliiete in potrebne akustike vdvonmi. Medlem ko nam mnogi slovenskigl/i.sljenik/zavidajo akustičnost obeh divnin glasiwne šole, te hduimo vse IxjIj sanievíijOy ker je menda najemnina predraga. Predraga jeze tisto množice Ijudîy ki se s kulturo iih^arja ljubiteljsko, za liste Ijiuli, ki so o.sno) ni pogoj, da imaš taksno ř/vowwa Neruzumljh v je ludi to, du je težko doseči kt^npromis Zii najemnino, ki ho sprejemljiva lako domačemu ponudniku kor fx)vpraševalcu. In menda ni dosti manjkalo, da In bilo državno tekmovanje zaradi zamude pri obnovi mariborske dvonme v Velenju. Ne, Velenje siga ne bi zashdilo, pa ne zaradi kvalitete in tradicije petja ter dobre gia.s'bene infrasirukiure... Zaio, ker se je v kuhurina nekaierih ravneh v Šaleški dolini čas začel vrteti nazaj. Morda pa potrebujemo kakšen lokalni kulumii konklave, vseeno v kateri dvoranic Morda .se bodo domači '"kardinali" zedinili, kaj je njihovo poslanst\'o, terse začeli f^ogo varjati med sa bo, če žene snovali hd'urru) prihodnost. ■ Matjaž ŠaleJ 107,8 MHz R/^DDÍQKD IGG C^S®P/7SSÍ7| tň©Z/hm Glasbene novičke Kar naporen vikend V redakciji Nnsuga iasa iii Radia Vclunjc smo v ponedeljek ugotavljali, da je /a nekale-rimi med nami kar naporen vikend. Tajnica Nadja Ulatnik in novinarka Hojana Spe}2el si ga hosla zapomnili po maluranl-skem plcj^u- V predpripravah na zrelostni izpit sla zaplesali njuni gimnazijki — Tjaša in Pina. Novinarka Milena Krstić Planine je svojega nadebudnega plavalca Marka pospremila v Prago na tekmiwanje, pa ludi prehlad z malo vroOine ji je nakopal nekij dela, ki gani na^^ruwala. Direktor Na^^ga časa Hons Zakošek. urednica radia Mira 1er moja malenkosl pa smo iri dni preživeli v Srbiji. Natančneje naizleiu, kigaje iirgani/iral Akliv novinarjev celjske regije. Beograd smo, proii pričakovanju, doživeU koi evropsko mesto. Urejeno» dokaj Čisto, s prijaznimi ijudmi> ki vedo povedali o Slovencih zelo lepe slvari. Sploh takšen ču.stveni izliv smo doživeli ob ogledu muzeja, v katerem hranijo nekatera Titova darila. Tu nas bivSi Gorenjev serviser kar ni izpustil iz »rok«, pravi hvalospev pa smo doživeli ob ogledu velikega gradbišča v cerkvi sv. Save. Ob ogledu Starega in Novega Beograda smo imeli občutek, da se je ponekod ustavil čas, videli, da kar veliko ljudi nima denarja, a se kljub temu Se znajo zabavati, Na večerji v Srbski kafani in na kosilu v lokalu Bela ladja v Novem Sadu smo ugotovili, da znajo nekateri med nami, presenetljivo, precej starograjskih pesmi. Skratka, izlet bi Ae ponovili» samo s prečoj stîdobnejSim avtobusom. P.S. Cc smo v prcdprejšnjem mozaiku zapisali, da smo v pričakovanju okroglega rojstnega dne urednika Staneta Vovka. danes moramo povedati, da se je jubilant na kosilu s sodelavci res izkazal. Bila jc pojedina, da se reče. Ta konec tedna ga čaka §o ena Te št a na ta račun, /a zdaj pa se ni odzvala na naš namig moderátorka na Radiu Velenje Aleksandra Martinwk. Upamo, da se bo po vrnitvi z izleta v Ban- glade.^. Tp Na Avatf (foto: H. J.) žláfo na kf otko MAKE UP 2 Po izidu novega albuma Muza se v blondinke preobražna dekleta zdaj postavliajû šez novim videospolom za single Briga te. Spol je režiral priniam beograjski režiser Petar Pašič. ATOMIK HARMONIK Po uspešnicah Brizgalna brizga in Kop Marinka se zmagovalci lanskoletnega MMS*a i^edstav-Ijajo že s iretjim singlom s pla« tinastega prvenca Brízgaaaj. SI-cerso z nastopi zasedeni vse do decembra. JASMINA CAFNIK V kratkem lahko pričakujemo njen prvi album, saj naj bi skladbe zanj te posnela. Natančen datum izida $e nI znan, po pričakovanjih pa se bo to zgodilo v poletnih dneh. SREČNA MUDINA Skupina je prispevala trinajst skladb za domači skaterski film režiserja Jake Babnika z naslovom Usten To Srečna mladina. Ob premieri tilma je izšel tudi cede z glasbo iz filma. OMAR NABER Slovenski potnik na finale letošnjega izbora najboljše pesmi Evrovizije ima končno svojo s plel no stran. Na naslovu www.omar.si lahko preberete vse aktualne novice v zvea s priljubljenim pevcem. /dklonisre v ^llaciinskem milni v prihodnjih dneh se v Velenju obeta res bogata bera koncertnih dogodkov. Začelo se ho že jutri, v petek, 22. aprila, ko bodo v Mladinskem centru Velenje nastopili odlični novo-goriški rokcrji Zaklonišče prepeva. Skupine bri^kone ni potrebno posebej predstavljati, saj jih je tudi .^irsa javno.st spoznala ?e pred leti, ko so s svojo nevsakdanjo pojavo, samosvojim {mid:^em in suverenimi kon-ccrinimi nasiopi razgibali uspavano slovensko rock sccno. Avtorji uspcšnic llasan iz aziLi, Mičo Murii]i ide u l lolivud, Odoh majko u rokere in drugih bodo v Mladinskem centru nastopih ob 21.3(1 uri. Liiiiaparkov Labirint 18. aprila je končno iz.^la dolgo pričakovana ploSČa skupine Lunapark- ("ire za prvenec, ki ga je skupina dočakala po nekaj letih trdega dela in nastopov, s katerimi so osvojili srca ljubiteljev pravega ročka. Poleg lega je bila skupina med 27 bendi iz vse Evrope izbrana za nastop na letošnjem lesiivalu Colours of Europe v Gdanskm kjer bo nastopila pred 20.000 glavo množico. Glasba skupine sloni na rokerskih rifih kitarista Marka Lemera, ki je vsvoji karieri med drugim kar precej časa igral tudi z Janezom Bončino Bencem, za vizualno prepoznavnost skupine pa skrbi dolgolasa in svelloia.sa pevka Apolonija. Album Labirint med drugim prinaša fx znano uspešnico Figura 1er nova sin-gia Božja in Fake. 8lii(1rnl8ka vročica I Dva zanimiva glasbena dogodka bosta prihodnji teden v Velenju potekiila v okviru »stu- dentske vročice« in v organizaciji Šaleškega Študentskega kluba. Prvi se bo zgodil dan pred praznikom, v torek, 26. aprila, ko bo v Max-klubu nastopil orkester z nenavadnim imenom Kar češ brass band, (îre za sedemčlanska zasedbo, ki jo sestavljajo trije trobilci, pihalec in trije tolkalisti. Zasedba ima po nekaj leiih obstoja za seboj kar lepo število nastopov po vsej Sloveniji, inspiracije^ pa išče predvsem v pouličnem jazzu New Orleansii in zimzelenih melodijah nekdanje skupne domovine. Koncert se bo j^ričel ob 21.00 uri. za člane Šaleškega Študentskega kluba pa je vstop pr^ist. Kliidoiilska vrm'Îca 2 Na sam praznik, v sredo, 27. aprila, bo prav tako v organizaciji Šaleškega študentskega kluba v Mladinskem centru Velenje nastopila ameriška skupina Lost Sounds. Zasedba prihaja iz zibelke ameriškega bluesa in rock'nrolla - Memp-hi.sa inje bila astamwljena že lela 1999, po razpadu zasedb Reaiards in Cleans. Gre za kolektiv prekaljenih glasbenikov, njihova glasba pa je nekakšna mešanica punka, rock'nrolla, metala in novega vala 8ř)-ih let Do sedaj so izdali tri studijske albume in nekaj vinilnih singl plošč. Po številnih ameriških lurnejah so tokrat drugič v Evropi. Pri nas nastopajo prvič, njihov velenjski nastop pa bo edini v Sloveniji. Se pred nastopom ameriških rokerjev bodo občinstvo ogrevali ska-reggae-punk ročke rji Tha Flow. Sedemčlansko zasedbo je ustanovil Chris Van Der Merve,ki prihajal/Južnoafriške republike in je nekakšen zaščitni znak skupine. Tlia Flow so pred nedavnim izdali prvenec z naslovom Red Fish. Arsen« (lahi in ÍVIalija v kiilliirncm (lomu v soboto, 23. aprila, se bodo nostalgiji in milim zvokom hrvaškega .šansona lahko prepustili vsi ljubitelji legendarnega hn'aškega pevca Arsena Dediča. Ta bo v okviru Maxovih dnevov kabareta in šansona ob spremljavi svojega sina, odličnega pianista Matije Dediča, in svoje dolgoletne živ- ljenjske sopotnice, prav tako pevke (îabi Novak, nastopil v velenjskem Domu kulture. Arsen. ki si je opomogel po hudi bolezni in presaditvi jeter, se je z novo življenjsko energijo v njemu tako ljubi svet glasbe vr- nil z odličnim novim albumom Naz.iu putu. Zanj je bil karj^et-krat nominiran za najpre-stižnejšo hrvaško glasbeno nagrado porin. Koncert .se bo pričel ob 20. uri. Brilncy je noscťa Slavna ameriška pop pevka, 23-letna Bril ney Spears, je javnost obvestila, daje noseča in tako končala večmesečna ugibanja o tem, kaj je vzrok njenega zaobljenega trebuščka. Pevka, ki se jc septembra poročila s 27-letnim plesalcem Kevinom FederUncom, je oboževalcem srečno novico sporočila prek svoje spletne strani. Federline sicer že ima dva otroka - triletno hčerko in osemmesečnega sina - oba iz zveze z nekdanjo prijateljico, igralko Shar Jackson. : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE • Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko 9 sllšile v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 0 In po poročilih ob 1d.30. ^ 1. ŽEUKO J0KSIM0V1Ć & TAMEE HARRISON-I Live My Ule For You • 2.50CENT-HaterltOrLeavelt • 3. SHAP£SHIFTERS-Back To Basics Ko ie 2eljko Joksimovič podpisoval pogodbo z veliko 2dto!bo Warner Music, katere licenčni partner v Sloveniii ie Nika, je srečal rniado zvezdnico Tamee Harrison. Kmalu sta začela sodelovati. Zeljko ie naredil glasbo, Tamee je rupisala besedib, in tako sla v ljubljanskem Studiu Tivoli posnela slûjpru skladbo I Live My Life For You. Za omenjeno skladbo sta vSlovenijí posnela (udi videospot, ki ga je režiral Ven Je-meršič, prvič pa sla jo predstavna na podelitvi letošnjih viktorjev. LESTVICA mu (Emmu I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas, Takole ste glasovali v nedeljo, 17.4.2005: 1. SLOVENSKI MUZIKANTI: Franc v Španiji 2. POP'N'DÊKL: Športna 3. MLADI DOLEf^JCI: Kitaro rad igram 4. MAVRICA; Če prijatelj danes praznuješ 5. STORŽiČ: Muzinati Predlogi za nedeljo, 24.4.2005 1- GORENJSKI MUZIKANTJE: Potrpljenje^ožja mast 2. KOČEVAR: Glasba ogreje srce 3, KOVAČI: Rženova Tinka 4, PUŠNIK: Ko se ptički ženijo 5. VERDERBER: f^a zdravý ■ Viti Grabner dol{>ok*lna ^sili^ii. Ki iuiinaniUirno dinvnosl r)|)ravlial •aw/â zadolžen za wio-mni' in VťUTankí', Darko Kožolj, ki jf nekaj H zv(7.o vodil, pa je s<^da| zasebnik, ki ukvarja s prodajo «iisilske<)pr(in(\ A zakaj v Isto siuer? Oba sta [)riêak(>\'anju prve projekcije 1)\ l)-|a o Zi^odovlni i»asilsi\a \ Šiih'ški (]t>lini. kalere del sla liidi siiiiia. V peK^kso na inaluranLskdii pl(^su (zaiudi vlšj(\sil<' leden dni kasneje, Kol ji' bilo naťrlmano), zaple.sali dijaki zakljuřnili lelníKo\' velenjske» splošne in sirokovTX» i>iinnazíje. (íaud(»ainijs l^iur so na tKlni za;>el] malnranlí. kl so elani Mesí»ne^ pevskega zbora SCV pod vodsuom Oanire Pirei'^nik. Daniea pa l.okrai. na píí^u ni bila le kot. pevovodklnja in profesorica, ampak ludi Kot ponosna mama, V prvi fieneraeljj likovne iJlmnazije namrer šolanje zaKijurujt» njtiia lin Mna, M je na pk'su l)leslela v krasni kreaciji sorodniaslane MrerniK-Knapif. Mama in lici sUi oder po zapc^Ll ijesmi zapusîaii skupaj. Čepra\ Mna rada pote. ni Izin'ala z glasbo povezan<'«<^ šimlija. »Vleato jo iianu'tx*' v indiislrijsko ol)liko\anje. \ sraio zvečer sta hila i^osla literarnega veiera v velenjski Kul-lurnici deli'žna velike pozornosti javnosti. Mr řudne^. Dokloj' Riozofskliî znanosti I rban Kordeň, ki je najprej diplomiral iz nialeuuulčne lizike, je namrK' Velenjčan. ki zaradi dela živi v l,|ii!)ljani. Zaposlenje»na í^\iaíioškl i'akulleli, predava pa tudi po svelu. PiíhI kralkim je izdal knji^(^ Od rt^niee K zaiJ[mnju. Ki jo je pmlstavil s pomočjo vsi^m znane Mance KoAir. Bila sla prijelna in Dc pivveí' slroKovna s<>m<í\omika, Meti publiko je hilo V(»!iKo Šaleških likovnikov. Tudi zato, ker je I j'banova mama Šit^fXa, ki je bila Ui večer upravičeno ponosna na sina, zelo akiivTia likov niča. INajstaiejsa upodobil cv seksa Nemški arheologi so morda odkrili do sedaj najsiarcjši primerek pornografske scenc na svetu. Primerek figuric, ki prikazuje par med spalnim aktom, naj bi bil siar okoli 7»2Í)() Ici. Najprej je arheolog Ha-raid Slauble z inšti-(ula za arheologijo v Sa-xonyju odkril osem ceniimetrovve-lik spodnji del moSkc figure, ki jo je poimenoval Adonis i/ Z.schernilza- Mesec dni kasneje je naSel še žensko figuro, kijest^vpadalas prvo figurico, katere zgornji del 5e vedno manjka. Po besedah dr. Siaubleja je Adonis nagnjen naprej, nekoliko bolj je nagnjena ženska pred njim. »Na kipcc lahko gledamo na dva na^iina. Ali moSki in ženska sodelujeta v riluai-nem plesu ali pa občujeta, (ilede na lo, da je druga motnost precej verjetnejša, to pomeni, da smo našli do sedaj najstarejšo upodot>itev pornografske scene.« Najdl>a, ki so jo našli v Leipzigu, je močno omajala prepričanje, daje t^ilscks v obdobju kamene dobe labu. Slara /WMla he^a asimiioiiie_ d_ ~ Astronomi so odkrili zve/.do, ki bi bila lahko ena najstarejših v vesolju, se.siavljena pa je ix elementov, nastalih 15 minut po Velikem poku. V lakšni zvezdi bi moralo bili malo te:^kih elementov, kol je ;^elezo, in veliko lahkih, kol je ii-tij- Znanstvenike pa bega, da je v odkriti /vezdi nenavadno malo lilija in veliko ležkega elemenla stroncija. Ena od razlag je, da gre za binarni sisiem, v katerem se je razvita spremljevalka prvome 7vezde in proizvedla sironcij, ki gaje poiera sprejela starejša/vczdci. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, od kod je v prvotne zvezde prišel lilij. Pred približno 13,7 milijarde let je bilo vesolje se,stavljeno iz vročih plinov, lemperalure pa so omogočile nasianek lahkih kemičnih elementov. Proces nu-kleusintezeje končala hitra širitev po prvih 15 minulah po Velikem poku. Po približno 200 milijonih lei je bilo vesolje dovolj veliko, da so zaceie nastajali prve zvezde, 'le so proizvedle v»se ležke elemente. ixt ogljika do urana, ki so temelj Irdnih planetov in î^ivlje-nja. Človeški rohoii kmalu prodaj Japonci bodo kmalu za 4200 evrov lahko kupili 30 centimetrov visokega in 2,5 kilograma leřkega ro-boia v človeški podobi. Robol bo varoval stanovanje in zabaval svojega lastnika, je sporočila družba ZMP, kupili pa ga bo moč tudi v razkošnejši različici za 63i)()evrov. Slednji bo imel enake funkcije kol cenejša različica, vendar porisano in po-lakirano "lelo". Robol lahko hodi, vstaja in izvršuje nekatere glasovne uk<\ze. Povezan je ludi z mobilnim le le fonom svojega lasinika. tako da lahko preveri stanje na svojem domu prek slik» kijih robol snema z digitalno kamero, nameščeno v glavi. Sicer pa lasi-nik upravlja robota z daljinskim upravljalcem. Robot lahko tudi zabava svojega lasinika, saj je programiran za ples in predvaja niztične melottije. Japonska družba ZMP. ki izdeluje "človeške" robote, je sporočila, da jih bodo prodajali samo na Japonskem. Izdelali jih bodo 2300, v tokijskih trgovinah pa se bodo pojavili konec aprila. ČiKic/.na labliika m hiij^jije Nvcčal apetit. Puščavski Jul_ Najverjetneje E^pl ni kraj, kamor bi šli iskat kila, a prav v egipčíinski puščavi Wadi Elitan so raziskovalci našli njegovo okosije. Pravzaprav je bilo območje nekoč prekrilo z morjem in v njem je mrgolelo morskih orjakov. Ta leden je geolog Pliilip D. Ciingcrich s svojo skupino raziskovalcev izkopal prvo znano skoraj popolno okosljc vrsle Basilosaurus isis. 18 metrov dolg in okoh 40 milijonov lei star fosil nameravajovprihod-njih dneh poslati v Michigan, odslolkov lelesne leže, 39 odstotkov sodelujočih pa kar deset odstotkov telesne teže. Menda zdravilo hkrali oblikuje vitko linijo - raztaplja ma^čobne obloge okoli notranjih organov, ki resne» ogr(wajo p(\sameznikovo zdravje. Druge koristi, ki jih zdravilo prinese po letu uživanja, so še: znižana stopnja holesterola, zmanjšana odponn^si na insulin itd. kjer t^odo slrokovnjaki naredili vse potrebno za njegovo ohranitev, nato pa ga vrnili v Egipt, kjer bo razstavljen. Gre za prvo resnično orjaško vrsto kilov. Basilosaurus! .so imeli precej vijugasto obliko, kratke a izredno ostre zobe, s katerimi so plenili morske pse in druge morske zveri. Za razliko od današnjih kilov niso imeli pre-duhnice, kar pomeni, da so davni kiti za dihanje morali dvignili glavo na površje morske gladine. Poleg lega je vrsta šc vedno imela noge - tako kol njihovi morski predniki, I flíiHífe & Likovni svet Le še letos bodo na št\stanjski iwnc^vni f>oli KD Kajuha pripravili znano razstavo Likovni svet olrok. Razstave golovo še bodo, le osnovne šole KD Kajuha ne bo več. Nočno delo Velenjski knapÍM> znova dokazali, da se mnoge pomembne stvari dogodijo čez noč. V petek ponoči odkopali 200 milijonlo tono lignila v zgodovini premogovnika-1/ teme za svetlobo. Crne točke Direkcija za cc^te je pred kralkim objavila seznam Črnih I očk na naših ccsuih. Vprašanje je, kdaj bo odpravila še svojo »črno K'wjko«: da črnih točk ne bo ie določala in objavljala, ampak jih odpravila. Jovne kuhinje Res ne vem. ali je to, da je Velenje dobilo javno kuhinjo, znak napredka ali nazadovanja! Veselje mladih Maturanti se le dni spei veselijo. Prav je tako; mnogi Šolarji se morda zdaj ob koncu šolanja veselijo zadnjič. Dan knjige Tudi v nekaterih gospodarskih družbah so proslavili dan knjige. Vendar v bolj mini obliki. /. akcijami Podarimo knjižice. Dvojnost Franc Avberšek ima precej različnodvojno vlogo: kot prvi mož gibanja mladih raziskovalcev Šaleške doline si prizadeva za razvoj in s lem tudi za odpiranje novih delovnih med. Službeno pa se že nekaj časa prizadeva za zapiranje. Na srečo še ne v Šaleški dolini. Inovatorji Ne levg(wpodarslvu,vse več inovatorjev imamo tudi v poiiiikL Žal mnogi od teh svojih inovacij prej teoretično sploh ne prei/» kusijo; lakoj jih želijo uvesti v prakso! Dan zemlje Jutri bomo slavili dan zemlje. O/i roma tisto, kar je od nješe ostalo! Slakoljubci Drevi bo gosi Kranjčevega večera v Smartnem ob Paki Dolenjec Lojze Sink. Organizatorji pričakujejo dolKT obisk, saj ijna Slak tudi lukaj veliko oboževalcev. Gni ljubijo njegove polke in valčke, drugi pa njegov cviček. KULTURA Likovni svet otroli odprt! Kazslava ho do koiK^u maja na o^lvd v osnovni soli Karla Di^slovtiika - Kajutia, polcrn jo bodo proíu^sli v novo šolo -Tiadicijo bodo v Šoštanju nadaljevali Milena Hrstič - Planine Foto: Stane Vovk_ So^lanj, 16. aprili) - V soboto so v Šoi^tanju, na osnovni šoli Karla Dcstovnika-Kajuha, odprli že 37. Likovni svei oirok, največjo slovensko razstavo oiroškc ui»ivarjalnosii. Tema lo-kralncga Likovnega svela olrok je bil vi/ualni in realni prostor. »Na zunaj skromna šola, ki pa le, ko prestopiš njen prag. očara in prepriCa, tla se bo5 vanjo ^ vrnil. Na njenih hodnikih, med množico likovnih izdelkov, začneš doživljati in vrednotili svet drugače. Nc mores, da si ne bi priznal, da se lu soustvarja pomen likovne vzgoje. Izmajh-negži je zraslo veliko in razstave so kol vrclci novih idej mladih likovnih ustvarjalcev v ponos slovenski likovni vzgoji,« je v uvod vbogal kalalog.kijeizŠcl ludi ob lej razslavi, zapisala dr. lonkii 'liicol, predsednica komisije, ki je odbrala izdelke za razstavo. Likovni svet je lrH<(i(íjď Na razpK objavljenje bil v PIL-u. Pisanem listu, se je cxizvalo 70 ^ol ki so na natečaj poslale 12(H) izdelkov. Komisija je za raz-stavo odbrala 56 šol. .^14 uCencev je pixl mentorstvom 86 likovnih pe-dagi')gov ustvariic^ 299 izdelktw. Predsednica žirije sejevpra^la. ali se bo to zdaj, ko so Kajuhovi šoli šteli dnevi, to še nadaljevalo? OdgiA'or pozna ravnatelj Darko Menih, ki se mu je vsoboto smejalo, ker jc otvoritev lako lepo uspela. »Seveda se bo nadaljevalo. Tako bogate tradicije se ne spevali k temu, da so u<îenci svojo ustvarjalnost razvili do stopnje neponovljivega in edinstvenega. Nagrade pa so si pri-slui^ile naslednje osnovne šole: OŠ Lenart, likovna pedagoginja Sahina (»olež; OŠ Ollica Ajdovščina, likovna pedagoginja Silva Copif, OŠ Ljudevita Pivka Ptuj, likovna pedago^nja .AJenka Kosem: OŠ Karla Desiovnika Kajuha Šoštanj, likovna pedagoginja Aienka Venišnik, in OŠ Šalek Velenje, likovni pedagog B(iris 01) lis ar. Pohvaljene šole: OŠ Ivana Kavčiča Izlake, likovna pedagoginja Ljudmila A rt na k. OŠ Col, likovna pedag<^ginja Silva Ka-rim. OŠ Mihe Pinlarja Toleda Velenje, likovni pedagog Robert Klanćnik OŠ Primoža Trubarja Laško, likovna pedagoginja Aíi-Jana Zakon,jšek, in Vrtec Šoštanj, vzgojiteljica Darja Jelenko. Mccl iia^rajiniiiiii cl\c soli i/ cloliiu* Med nagrajenimi šolami in nagrajenimi likiwnimi pedagogi sta dve iz Šaleške doline. Boris Oblišar iz osnovne šole Šalek pravi, da je vedno treba ohranjali svežino in iskrivo.sl. Žirija je rekla, da so likovna dela njegovih učencev posebej izstopala v rešitvah kartonskega tipa. »Otroci radi delajo grallko oziroma imajo radi različne grafične tehnike. Kartonski tisk smo delali z učenci Četrtega razreda. Šlo je za živaLske motive in stvari, ki smo jih nadgrajevali. Za to potrebuješ karton. Škarje in lepilo. Nakoncus^^vednozelove- Boris Oblišar (nagrada)^ Robert Kiančnik (priznanje), /Úenka Veniénik (nagrada). da prekiniti. Res pa je, da bodo lcu>s dela našo šolo kj asila le do konca maja. Potem jih bomo skrbno prenesli v prostore nove šole» kjer bodo izdelki na ogled od L septembra naprej. Naslednje leto pa nova tnvoritev, ncïvt izdelki, nova razstava. Zagotovo,« pravi ravnatelj. Nngrajent in pohvnljeni ( 'lani komisije so bili navdušeni nad kakovostjo večine poslanih izdelkov. Posebne nagrade in pohvale so namenili tistim, ki so s svojo prizadevnostjo in občutkom za pravo mero usmerjanja učencev in najmlajših pri- seli, ko se vse skupaj odtisne na grafični lisi.« Alenka Vcnišnik pa je nagrajena likovna pedagoginja z osnovne šole Karla De-stovnika - Kajuha. Bili inovaliven, drugačen, ob bogati likovni dediščini te šole, in še več, biti v neposrednem stiku z ustvarjalnimi rešitvami nalog, vidnih na razstavljenih izdelkih, je zelo zahtevno, pLše v obrazliTŽilvL »In loje čisla resnica. Moram priznati, da sem kar precej obremenjena z idejami, motivi, glede na lo, da me vsak dan obkroža toliko enkratnih izdelkov. Ko že mislim, da imam dobro idejo, jo potem opazim Otvoritev je bila v kuiturnem domu. Bil je skoraj premajhen za vse. nekje na panoju ... Pa sem spet na začetku, spet pri iskanju.« Prireclilve pa šv v<^(!no 111 v nobenem (Imiviiem pnijiramii »Sedemintrideset let je dolga doba. Sem pa kar malo razočaran nad ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za kulturo, da takšne prireditve še vedno ni v nobenem državnem programu. Vse temelji le na lokalni skupnosti. A dokler bo tak odziv, kot je v vseh teh letih, in dokler bo laka kakovtist, kol je bila daslej, bomo Likovni svet otrok podpirali,« pravi župan Šoštanja Milan Kopušar. Občina Šošianj je namreč ob Reviji za najstnike PIL-Pisani list, pokroviteljica razstave. »Pričakujem, da se bo v ncrvi šoli Likovni svet otrok še bolj razživel. Prostori, ki jih zalo nudi nova šola, so taki, da bodo lahko panoji se bolj prišli do izraza.« viř ^ 4 "T M I u Ml S' Izdelki bodo prostore osnovne šole Karla De&tovnika - Kajuha letos krasili le do konca maja. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE "Pri proslavljanju praznikov se spominjamo naših vrednot in mislimo na prihodnost." Svetniška skupina LDS v svetu Mestne občine Velenje V občini naj ne bi bilo lačnih ljudi 0(1 I. aprila dolnjo v ohjekUi na Costi Simona l^lalnika v Volonjn javna kuhinja - Za zdaj korisll bi ozplaoon lopli obrok 28 ohoanov -Do obroka s polrdiloni ( oiili'a Tatidna Poćgoriek »Krulo jc spoznanje, da so med nami ljudje, ki nc premorejo d(wolj lasine energijo in dc-narjaza iopc\ obrokhranc. '/ja\o je trajalo malo dlje mdi iskanje reSilev zanje,« je mod drugim na novinarski konicrenci, na kalen so širši javnmii predsiavilj projokl javno kuliinjc, poudaril župan MeMnc obCine Velenje Srečko Meh. Kuhinja, v kaieri dobijo reveži lopel obrok hrane, deluje od I. aprila dalje v Vcgra-dovem Seklorju prehrane in nastanitve (kuhinja v .samskem domu) na ccsii Simona Blatnika v Velenju, in sicer od U. do 13. ure. Po besedah D;irk;i Lihtene* kerjH, predstojnika Urada tu negospodarsko javno službe Musine obilne Velenje, so skle- nili pf^godbo za storitev z Ve-gradom. ki je oddal najugodnejšo ponudbo. Upravičenci do toplega obroka se tako prehranjujejo v Vegradovi kuhinji, hrana je enaka, kot jo jedo Ve-gradovi delavci, občina pa je do konca leta namenila za siroSke javno kuhinje slabe 3 milijone tolarjev. Po mnenju župana Srečka Meha to ni veliko v primerjavi z drugimi izdatki, saj »Hruto je spoznanje, da so tudi med nami ljudje, ki niso sposobni sami poskrbeti za temeljne potrebe. Njim je namenjena javna kut}inja,» so poudarili na novinarski konferenci. občina samo za subvencije stanarin plača skoraj 100 milijoncTv tolarjev na loto, za prevoze otrok v šolo pa 110 milijonov SIT» Občina pomoči potrebnim no daje denarja» ampak jim prokv javni Cepljenje je najzanesljivejša zaščita jc řas za œpljonjo proli klopnctnu nietunfiooncofalitisu - U^ilzo klopov latiko pr(*pr(X!lnK) s pn^venlivniiiii ukrepi - (Celjska vciii'yà sodi in(Hl epidoniirna ohniorja Tatjana Podgoršek 7. lepšim vremenom so priliYŽnasti za gibanje v naravi večje. Hkrati pa je to ludi čas. ko postanejo klopi bolj aktivni. Slednji so lahko pronašalci virusa, ki je povzročitelj klopnega meningocnccfalilisa -vneija možganske opne ali vnetja možganov, pa ludi hrbtenjače, zaradi Česar se uniči več iis<^ živčnih celic. Pasledice bolezni so lahko irajne, okrevanje je vftopm provfatQt» Za vêi Informaci} pofclieitt OSO 12 08* dolgotrajno, ludi smrtnost ni izključena. Najzanesljivejša in učinkovita zaščita pred boleznijo je cepljenje. Najučinkovitejše jc v zimskih mesecih, jc pa tudi sedaj še čas, pravijo na Zavodu za zdravstveno varsivo Celje. »Za osnovno zaščiio proti klopnemu mcningwnceralitisu je poirebno cepljenjes tremi odmerki cepiva v roku enega leta. »Imunmi je potrebno obnavljat i vsakih pellet z enim odmerkom cepiva. Cepljenje priporočamo vsem ljudem, ki se veliko gibljejo v naravi, na pro- stem. ( lepijo se lahko tudi otroci. Tisiih, ki imajo v času cepljenja visoko vročino ali so alergični na sestavo cepiva, ne cepimo. Cena posameznega odmerka je 5.S00 tolarjev,« je povedala dr. .Alenka Skazii, dr. med., specialistka epidemiologije in vodja službe za epidemiologijo na omenjenem celjskem zavodu. Celjska regija je epidemično obmcjčje za klopni meningtv?n-cefalitis, kar pomeni, da se bolezen pojavlja povsod. V Splošni bolnišnici Celje zaradi te bolezni zdravijo poprečno 31 oseb na leto. Pred dvema letoma so za-beiežiU tudi smrtni primer. Proli boreliozi, katere povzročitelja prav tako prenašajo kiojii, pa cepiva Šc ni. Bakterija živi v kU^u, ta pa jo ob zajedanju prenese na Človeka. Kot poudarja dr. Skazova, se proti ugrizu klopov lahko Ziišči-limo. "Uporaba oblačil iz gladkega materiala onemogoča klopom, da bi se oprijeli. Navadno oblačilo spremenimo v zaščitno tako, da zategnemo ovratnik in manšele, zatlačimo srajco za hlače in škornje. Primernejše so (obleko svetlejše barve, ker klopa prej opazimo. Doiuoje tudi, da odkrite dole telesa večkrat premažemo s snovmi, ki odganjajo mrčes (repilenti). Pred njihovo uporabo je najbolje natančno prebrati nav(xiiia in se po poirebi p^'svelovatiz zdravnikom ali farmacevtom.» Že med zadrževanjem v naravi, zlasti pa ob vrnitvi domtiv, je poirebno temeljito pregledati celo telo. Prej ko klopa odstranimo, manjšíí je verjetnost, da bomo zboleli, Pri pregledu moramo posebno pozornost nameniti poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Tudi pregled šivov na obleki ne škodi, saj se prav tu pogosto skrinjjo klopi, ki se še niso prisesali. Če ga opazimo, ga moramo takoj ixlstra-niii. Seveda ne na silo. Njegov zadek, na katerem ima odprlino za zrak, je treba namazati z va-zelinom ali nanj kapniti olje. Zadostuje tudi masina krema. Počakati jc potrebno, da klop popusti, nato ga odstranimo s sterilno pince t o. Lani so v zdravstveni h pi^iajah Velenje, Soštiuij in Šmartno ob Paki cepili proti klopnemu me-ningoence Talit isu 36(î občanov. kuhinji pa se jih je odlehčilo za zdaj Menim, da se bo z razširitvijo informacije o možnostih storitve število razširiki.« Upravičenci dobijo topel obrok hrane na osmwi potrdila, ki jim ga izda Center za socialno delo Velenje. Po zagotovi- lih Fužirjeve bodo v prihodnje vsakemu upravičencu do sixn-alne denarne pomoči in tistim, ki sSe bodo znašh v trenutni sliki, ponudili možnost toplega obrokavjavni kuhinji. WMmk'È mm^mmm ..OČNI on^ DeSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE Zmagovalec! I KD Rastfio, H cMnIsHI vzajemni sklad. icppi-,-. •iovenslil vzajemni^ sKlad v zadnjih 3 latih s povpračno_latno donosnostjo (2002-2004); KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC!'' Zaupanje Ima ime. Vzajemni skladi KD. /Tivoli uprwwi*.XI Ui»M*llORi*tK&Minitt*9a v?«^"!^*^«tiOMi. »imr^muprtriHKÛ >nmlin«mt0.e.e«Cti9VlK4 20&LMoq«it«.icnM0a«vrklm£«win bniMjr« A* velio m i«m1jj driilbe. iMf eéjJitP m o'^ vmK pogodMii" MttMrilrv a lo^naio orwroen« ^ {n'^iiniom lAtM« v^nn« m«*u w pooMma* MiiMrii m Mrtieti ^é iMvinit ■wkÛ QTOutV. ■(•'M v«lfti(tiwroAlfiMloftfiitiMSiMMCM 'A'rineoe^eCilO (V O'Mptkt Vii«tl»mapcil»QpnMM«t«p<«vicdludi WMiSiiACnéQ« «M4»Mi»o«aipor'>lnfQOMiU'^«r« trqu Uhu mi* /«lo»no povezala skoraj I40-le1no iradicijo s sodobnimi načeli varovanja življenja ljudi in ?ivali ter varovanja premoženja.« Tako je začela slavnostni govor na skrbno pripravljeni in odlično obiskani svcčanosii ob visokem jubileju predsednica GZ Veienje Helena Bn'Iez. Svečam'isi sopope- strih z nasiopi gasilskega pevskega zbora POD Lokovica in nastopom mladih í>kalskíh gasilcev. K besedi so povabili ludi goste, predstavnike republiške gasilske zveze, pa bližnjiii gasilskih zvez in župana občin Velenje in ŠoSianj, župan 5mari-nega ob Paki pa se je udeležil občnega zbora» ker je imel še druge obvcznosii. Skupno vsem govorom je bilo, da se vsi zavedajo velikega pomena gasilstva in njihove humanitarne dejavnosti, ki v vedno bolj maieriali-stično naravnanem svetu ostaja /vesi tradiciji in pcxslanstvu ob klieu »Na pomoč«. /. zanimanjem pa so si gasilci, tokrai svečanosti primerno vsi v svečanih uniformah, ogledali tudi DVD, ki prikazuje delo v prostovoljnih društvih in zgodiv vino velenjske Ci/. Ta namreč danes združuje več k<'íl 3 tisoč gasilcev, ki vsako leto opravijo vsaj intervencij. Ob koncu svečanasti so se s posebnimi spominskimi darili zahvalili vsem trem županom - prejeli so gasilske čelado, posebna priznanja pa so dobili ludi nekdanji predsedniki in poveljniki zveze. ( lasilska zve/a Slovenije pa je podelila kar 35 pri- znanj gasilcem in gasilkam velenjske OZ. ki že dolga leta pridno delajo vsak v svojem društvu in tudi na ravni zveze. ■ bš Svečanost ob SO-ietntci Gasilske zveze Velenje je bifa dobro priffravtjena in odlično od/skana. Ga$/7c/ so seveda obtekli slavnostne uniforme. RETKi^J sa Helena Hr^lcx. predsednica GZ Velenje, je v slavnostnem govoru zajela ludi zanimivo zgodovino gasilsiva v Šaleški dolini: ''Ko se je ideja prostovoljnih požarnih bramb začela Sirhi po Avslro-Ogrski, se je ludi na na^ni danai>njem ozemlju začelo ustanavljati požarne brambe. Prva je bila ustanovljena 18, septembra 1869 v Melliki, kar predstavlja uraden Ziičetek gasilstva pri nas. Icj ideji so kmalu sledili po drugih krajih, tudi vSaleSki dolini. Prva požarna bramba je bila ustanovljena v Šoštanju, zasnovana marca, uradno pa regislri-rana 25. junija 1879 pod nemškim nazivom Trciwilligc Fcuen^'ehr. Kmalu so se jim pridružiliv Velenju, Smarlnom ob Paki, Pa^ki vasi in Tovarni usnja Šoštanj. Prvo pravo slovensko društvo je bilo usianov-Ijenovvasi Družmirje 18. maja l.9()8 pid imenom 'Prostovoljna požarna bramba Družmirje.. V času do druge svetcwne vojne so nastala Se nova druživa v krajih Vinska (»ora, Gaberke, To-polSica, Šeniilj, Saiek in tudi na rudniku. V tem času je gasilska organizacija predstavljala pomemben dejavnik narod-ni^psinega obstoja, predvsem koi središče druženja, kulturnega udejstvovanja, prireditev, nastopov in vaj. Druga svetovna vojna jo razvoj gasilstva na tem območju zavrla. Večina opreme je bila odpeljana in zasežena. Po koncu vojne pa se začenja ob- dobje največjega razvoja na^ organizacije, kot tudi mesi in krajev v Šaleški dolini. UstancMjeua so bila tudi ostala društva naše zveze: Pesje, škale in Bevče. Prvo sloven-.sko društvo pa se je zaradi usedanja tal v Druž milj u preselilo v Lokovico. V letu 1949 je bila ustanovljena Okrajna gasilska zveza Šoštanj in v Ljubljani Republiška gasilska zveza. Po ukinitvi okraja leta 1955 je nastala Občinska gasilska zve/a Šoštanj, po preselitvi sedeža občine v Velenje pa se je zveza preimenovala v He/ena Brgtez, predsednica GZ Velenje, med siavnostnim govorom Otičinsko gasilsko zvezo Velenje. Občinska gasilska zveza Velenje je v tem času reševala večino težav z gradnjo novih domiw. izobraževanjem ter opremljanjem društev. Večkrat smo se izkazali kol dobri organizatorji ... Konec devetdesetih smo tudi gasilci vedeli, da prihaja nov čas, v katerem se bo pisala nova zgodovina našega namda. Zťito smo tudi mi podprli idejo vzpastavitve lastne države. OasiLska društva, ki so bila leta osnova naše nacionalne identito in razvoja, so spel prevzela nase veliko breme. V času desetdnevne vojne je precejšen del našega članstva aktivno sodeloval v bojih, vse operativne enote pa so bile v pripravljenosti za morebitmj posredovanje. / nastankom prve samostojne slovenske države so se nam uresničile stoletne željo, ki so pred nas gasilcc postavile nove izj:ive in nak>ge. Sprejem ntwo lokalne samouprave in razdelitev občine Velenje n«t tri nove občine, mestno občino Velenje, občino Šoštanj ter občino S-martno ob Paki, sc je odrazilo tudi na reorganizacijo na.še A'eze. S sklepom ol>čnegci zbora v letu 1995 se preimenujemo v Gasil.sko /vezo Velenje, ki ima v pristojnasti ozemlje treh novo nastalih občin. V zvezo smo sprejeli tudi Gasilsko društvo Vinska Gora in Gasilsko enoto (ïorenje Servis. (lasilska društva podpišejo prve pogiïdbe o opravljanju javne gasilske službe, v katerih je opredeljen način financiranja In delovanja društev, (tasilska zveza s tem izgubi del pristojnosti, kar pa se na delo operative ne odrazi Ignacij Zavolovšek (4) Zbral: Ton^' Boršnak_ Pred opisom njegovega trgovanja z losom še nekaj zanimi-vasti. Njegov oče je rad pil žganje, ko pa je umri. mu je Ignacij postavil spomenik iz marmorja. Račun mu je 1. septembra 190.^ izstavil kamnoseški mojster Vincenc ( amernik Iz Celja. Ignacij je želel umno kmeto-vali, pri tem pa je vedno računal tudi na korist. Tako je kupoval travno seme v večjih količinah in ga prodajal naprej, prav tako seme za lucerno. Plod njegove vedoželjnosti je bilo tudi propagiranje različnih novih gnojil, ludi za gnojenje travnikov, pri čemer je kmetom priporočal in ponujal »Tomášovo žlindro«, ki so jo sicer izdelovali v Berlinu. Bilje res pravi trgovec in je trgoval ludi s kostanjevim lesom za vojaške barake, kar potrjuje ludi tehnični Ust. Izdan v trgu Mozirje ieta 1918, vozil pa ga je v Šmartno ob Paki. Se ena o »trgovanju.« Svojo kovačnico jc Ignacij dal v najem, najemnik Walenlin Walte pa mu je redno plačeval najemnino. Nakupna sirast mu tudi ni bila tuja. V enem izmed mnogih dokumentov piše, » da je popisani konj iz posesti bivšo Avstro-Ogrske armade neoporečno last Ignacija Zavolovška,« dokument pa je bil napisan leia 1919 v Celju. Izobraževanje je bila njegova strast v različnih oblikah in na različnih področjih. To potrjujejo ludi dokumenti iz leta 1906 okrajne kmetijske družbe Kranjske, da se je udeležil poučnega potovanja po Tirolski in zgornji Italiji. Med drugim je bil tudi član Kmetijske družbe v Ljubljani. »Pod pokroviteljstvom Njegovega veličanstva kralja Aleksandra I. priredi ljubljanski mednarodni velesejcm kulturno tujsko, prometno In gospodarsko razstavo »Ljubljana v jesenu« k;ilcre obiskovalec je bil ludi Ignacij. V tistem času je bilo še več sejmov In velesej-mov, ki se jih je Ignacij redno udeleževal, kar ga je seveda povzdignilo med še bolj iz- obražene /.gornjesavinjčane. Rad je bral knjige, med vsemi pa najbrž najraje priročnik »o kmetovanju od zemlje do utnelnih gnojil in presajevanja in vso o rastlinah, ki so tisti čas reševale človeka pred propadom.« Kdor si je mogel kupiti te pripomočke in je umno gospodaril, je bil daleč naokoli najbolj pameten,« jo zapisal Ignacij. In tak je bil tudi sam. Iz knjige lahko razberemo vse. kar vpliva na rast lino: tla, umetno gnojenje, kakšno je domače seme, kaj gledali pri tujem semenu, po kateri vrsti sejati, kako žeti, kako spravljati in shraniti žito. o košnji In spravilu, kolibi za sušenje detelje, o ležečem vitlu in podobno. Dobri napotki za dobrega gospodarja, kakršen je Ignacij v tistem času gotovo bil. Ni torej naključje, daje na ohranjenem lističu papirja z njegovo roko napisano: »-Najtežja obrt na svetu je kmetijstvo, in kdor hoče biti umen gospodar, ta se mora veliko f ' - Predragi ai prijatelji Zelo mi j« Tvojo sUlisce težavno in Te pooilujem.da si tako nesrečen bil pri tej kupeiji. K^r pa Jaz raái lan.Xe velike^ zgube nikjer ne Jamci« kar sem v Sre«u radi tega zgubil sem se odloo nikOBur in nikdar vec nobenemu dobro stati toraj ml sedaj to oprosti,pac pa sem bil vedno pripravljen Ti vdrugem osini na roko iti.Da bi Jaz ne imel toilko.^ûrja zunaj in sam iseea isteca bi Ti direktno posodil a sedaj pae ni mogoče ter se sam denar iscea- Upam pa,da se Ti posreči dobiti pri kakšni posojilniej katera se bode uknlaila ter Ti Ja lahko potem odplačevati. Med tem Te iskreno pozdravljam spostevanjea Mozirje,dne 5/5 1921^ ^ učiti!« zastopal družbo »Dunav« s Ijalo njegovo priljubljeno pred- Bilje ludi življenjskozavaro- sedežem na Dunaju. Ena Iz- stavljanjc,dajc»lrikratnlvole- van» zaio je dostikrat prebiral med zapovedi se gla.si, da kdor p(«estnik in meja.^ grofa Turna, deset zapovedi za poljedelce, veliko izgubi, kmalu revo trpi. z Bogom In Marijo.« Podaril mu jo je že leta 1893 Žal seje to veliko kasneje zgo- ■ »komisar« Anton Kumar, ki je diio tudi Ignaciju, ko ni več ve- Tudi z boleznijo se da kakovostno živeti «w^JLS Druslvo l)()liiik()v z osl(M)p()f^oz() Šaleško tloline v \)i)\ zoper liho bolezen pixxlvseni s prev(^ntivo in izol)rnžcvaiiiein - t)(1ovni pro^jraiii društva sIcHli kralkemu s[)or()řilu: [)iïMna8ainu) osteoporozo, prenlen ona pixníia^a nas Tatjana Podgoršek V Skwcnijj je delovalo 13 društev bolnikov z asieoporozo, združenih v wew Uwr>lniJi drušicv. Pred nedavnim se jim je piidružiki Se eno. ki ga je vŠaleáki dolini ustanovilo 17 žensk. Doištvo Ix^lnikov z osteoporozo ŠaleSke doline je javnosti predstavilo smernice dek)" vanja v lem leiu na nedavnem zdr avstvenem predavanju na tcmc^ Osteoporoza in mi, na kalercm je strokovna vodja diustva Aleksandra Žubcr. di'. Qied.. opozorila na vse večjo razseřnosi lihe bolezni krhkih kosii pri ženskah in pri moSkili. Dobro obiskano pj edava-nje v sejni sobi velejijskega zdravstvenega domaje eden od dc^kazcw, da je bila odločitev o ustanovitvi društva pravibia. Predsednica društva Darinka Herman je povedala, da jih je k (emu spodbudilo več dejstev: oste-opoj oza je bolezen z velikim ive ganjeni. Strokovnjaki napovedujejo. da lahko /lom kosti zavadi kritičnega zmanjšanja kostne mase pričakujemo pri Štirih od desetih žena pn 50, leiu starosti. A'nske se osteoporoza loti pogosteje kol moÇkih. ker imajo v pov-preêju 13 odstotkov manj kostne ma^e kol moški. Po 50. letu je izgubijo moški le 0,4 odstotke, ženske pa kar I odstotek na leto. »/.aradi omenjenega in po posvetu z našo sti okovno vodjo dr. Žubrovo. ki se z zdravljenjem Le bolezni intenzivno ukvarja že sedem lel, smo se odlwili, da mo- Darinka Herman ramo z najrazličnejšimi aktivnostmi opozoi iti na to bolezen in njene pc^slediee ter možjiosii preventive čim širši krog ljudi. V de-lovnein programu društva smo zato predvideli naloge, s katerimi bomo sledili kratkemu sporočilu: premagajmo osteoporozo, preden ona premaga nas. Večina nalog sodi k preventivnemu ozaveščanju zdravih in ogrožeiiili, nekaj pase jil^ dotika tudi pt^moci obolelim in prizadetim.« O bolezni, posledicah, pi eventivi in o možnostih zdravljenja le bo-lezni bodo spregovorili na strokovnih izobraževanjili. seminarjih. predavanjih, tečajih. Posebno pozoniost bodo namenili zdravi prehrani, zdravetnu načinu življenja, dasežkom pri zdravljenju, novim zdiavilom, zdravstvenim pripomočkom in nenazadnje poučili ljudi Še o mcijenju koitne gostote. Pomembno mesto so v prizadevanjih pripisali tiidl s odele wa nju z vzgoj n o-izobražcva In imi ustanovami v tukajšnjem okolju, s strokovnjaki s področja preventive in kurative glede bolezni, s proizvajale! zdi;jvil in zdravstvenili pripomočkov. Med naic^c so uvrstili še sodelovanje na zdrav-slve n o-rekre a t iv n ih pri re di tvah. predvsem tistih, ki vključujejo pohode, ustrezno ielovadbt> in plavanje. "Osteoporoza je bolezen sodobnega načina življenja in podaljšanja starostne meje. V drušivu !>e bomo trudili, da bi se s spremenjenim načinom življenja, z ustreznim zdravljenjem ter prehrano lahko bolezen premagalo, oziroma čc že zbolijo, z njo kakovostno živelo čimveč ljudi."je Še poudarila predsednica nedavno ustanovljenega Društva bolnibw z osteoporozo .šaleške doline Darinka llemian. Mnenja in odmevi KdpcI. iičilelj z(Miiljepisljša, ud ilsie, ki h> jo vc>>dili lazličui Bjterleii.Tlia-lerjl Kračuni in drugi. / njo se potrjuje neka stalnica. iradieija, lega dela slovenske izvi:šilne oblasti. Polrjujese njena neučinkovitost v pogledu razreševa-tîje vprašanj in uveljavljanja interesov, ki so pomembni za slovensko ljudstvo in njegovo državo. Najnreč. da je pri njeni graditvi potrebno izhajati iz potrebe po ureditvi najprej ustremih razmerij s sosedi in drugimi ki narodu in drŽavi lahko kaj koristijo. Pri slednjem gre za pridobivanje t. i, strateškega zavezništva. 'lèga. vsaj dosedaj, si SlovenciŠe nismo ioiali pridobiti z razliko od Mjvatov,kÍso jimv mediiar^xinih odnosih. zavezniki NemcL Je pa zunanja politika tudi odrazdomačili, notranjih razmer. Znjo se odslikavarazpolo&njeijudivpt^du stvari s t. i. tujskijii elementom. Zato je pri oblikovanju zunanje politike tudi pomembno, kako lujei gledajo na nas s svojega zornega kota. Tako lahko tujec sko/i ravnanje naše zunanje politike sptizna znaiilnosti listih, ki se z njo ukvarjajo na eni na diugi strani pa splošno razpoloženje ljudi, kijih zunanji ministri predstavljajo, /unanji minister sicer niprvi reprezenlant države, ker sov takšni viMiše nekateri pred njim. Je pa bolj pogiîst zaradi svojili potovanj iii sega zato laliko ljudje bolj zapomnijo. Bolj kot za druge ministre velja, da se skozinjihovo delo lahko spozna njihove značajske in druge lastnosti, tudi za našega Dimiuija Rupla. Pcislanstva zunanjilt ministrov v piaksi so lahk(v različna. Enisvojirn gospodarstvom širijo trži^ za izdelke. ki jili proizvajajo. Drugi Širijo ekpanzionislično politiko svojih držav, ali pa "izvažajo demokracijo'^, pred ^nerali in pi^lieaji, kot to ptxnejo Anreričani. Spet so drugi.kinainesto svojih zastopajte interese tret-jiJî subjektov, km je to laliko v pretežni meri i>čitati našemu zunanjemu miiîistru. Naš zunanji niinislei je že toliko časa v funkciji, da mil vsi dju^ skupaj zgoraj našteti, ki so pred njim, za njim. in spet pred njim. opravljali to lunkcijo. ne morejo seči niti do kolen, lega se Rupel polito zaveda. To Še posebej sedaj načelu OCCD-ja. Lahko bi zato rekli. da ga je moč srečevati vsepovsod, le doma bolj malo. Da je ta ugotovitev resna, potrjuje informacija o kiilikah. ki so uiu /.e bile iziečene. da je pii njem domača problematika bolj zapiKlavljena. On je. seveda, vse očitke odkáno zavmIL Od tako izkušenega zunanjega ministra, kije med diTJgim bil pol mandata ljubljanski župajt in veleposlanik v Ameriki, bi bilo utemeljeno pričakovali razrešitev spora glede piranskega zaliva, meje s Hrvaško v leitdavski občini, zagotavljanja boljšega položaja Slovencev v Avstriji h\ Italiji, zmanjševanja obrcmenjují^íh razmerij z Avstriji^ in Italijo, vračila s strani Italijanov ob začetku druge .svetovne vojne ukradenih umetnin iz cerkva na Primorskem, končne ureditve pustolovščin stare Ijubljan.ske banke na Hrvaškem, v Bill in Makedoniji, ureditve (Odlaganja odpadkovizNEKrškosiíjvatiin.šebi lahko naštevali Tako pa nit. Zato pa naš zunanji minister veselo potuje pojvvetu in misionari v oks^iru Onc.'D- ja ter tret jim dt^iivam soli pamet, kako je potrebno razreševati njihove probleme. Takšno ravnanje je prijetno in tudi ob neuspehu človeka glava ne boli. čc tvoji nasveti niso rodili sadu, ne glede, dasi Šc poln nasvetov, (rlecie nasvetov in poginule krave je v preteklmti oK^itajal neki vie. Obilica potovaij, še pcwcbej letali»kili,je za tedanjega neiTŠkega zunanjega mijustra Hansa Dietricha (îeiisc-herja rodila spoznanje, da bo nekega lepe^ dne sam sebe srečal na preletu Atlantika, tako pogosto je pt> toval preko Velike luže. Primerjava znašim zunanjim ministrom ni vei; samo zgolj naključna. Zunanjemu ministru pa je potrebno vseeno dati neko priznanje. Pri svojem poslanstvu nam Širi tisto iz Šole ali sicer manjkajoče zemljepisno znanje. Pomanjkljivem zemljepisno znanje, ki ga nam sedaj pc^maga krčiti vrli Rupel je bila pi">siedica naše tedanje neza-interesirajiitttiaii pa neznanja tetlanjili ŠolmoŠtrov. Kdo pa bi ledaj vedel, kaj in kje je neka Kirgizija. če ne bi bilo Rupla?!. Zaio vsak teden pozorno spremljamo vire in formacij glede gibîuija našega zunanjega ministj?i po svetu v želji, da nam spet odkrije kakšno državico ali deželico, /^to bi temu našemu Kolumbu lahko rekli tudi učitelj zemljepisa. ■ Vladimir Korun Spominski park generalu Maistru in njegovim borcem Uredili ga bodo ob vliodu n stala nak>žba do 10 milijonov tolaijev, poleg društva pa naj bi denar zanjo pridobili tudi s pomočjo donatoijev, Spominski park se bo razprost i-ral na dobrih .^00 k"vadratnih metrov, Svetniki občine Ljubno so društvu odstopili zemljišče v upravljanje že lani. Sredi parka naj bi pt«tavili bronasti kip konjenika v podobi generala Maistra in 150 palic z.a njegove borce Poslanska pisarna LDS ■k LDS LIBERALNA DEmOKRACIJA SLOVENIJE Velenje - V Velenju pričenja delovati poslanska pisarna Liberalne demokracije Slovenije. Vsak ziidnji ponedeljek v mesecu bo občankam in občanom za pobude in vprašanja na voljo poslanec LDS v državnem zboru Republike Slovenije dr. Matej l^hovnik. vsak dm^ ponedeljek v mestcu pa ma«. Milan M. Cvikl. Poslanskapisaniajev.çîavbi Ljudske univerze Velenje, na setiežu Mestnega iKlbora LDS Velenje, Titov trg 2. M ore biUK te le lončke najave fie lahko sporočijo na telefon 8975606 ali na lds.vele-nje ©siol.nei. Dr. Matej Lahovnik bo prvič na voljov ponedeljek. 25. aprila, od 12.00 naprej, mag. Milan Cvikl pa 9. maja od 10. ure dalje. Občajike in olxane vabimo, da izkoristijo možm«t. da svoje pobude in predloge prenesejo obema poslancema, ki tudi kot domačina spremljata in doživljala razvoj Velenja in Šaleške doline. za severno mejo. Načrtovalce spomiitskega parka sedaj poleg omenjenega Čaka Se uskladitev z naiavtwarMveniki, saj je bližnji vodotok Savinje v tem delu v pivi varstveni kategoriji. Maistrovim borcem so leta IWy pri hiši. v kateri so imeli glavni stan. odkrili spt>minsko ploSčo. ki pa je ob prihodu Nemcev izginila. Pred leli so nadt>mestno plo.^čo namestili na občinsko pt^lopje. Cieneralu Maistru se bodo na -svojstven način letos poklonili tudi člani /druženja veteranov vojne '/ÁX Slíwenijo. Ti bodo namreč vsoboto, 2.3. aprila, na Ljubnem prvič pripravili sponmiski pohod po poteh generala. Prireditev bodo začeli ob 9. uri. na pol pa bodo krenili ob 11. uri pred Flo-safskim muzejem na Ljubnem. Zaključili ga bodo pri tam-kaj^njen) Ribiškem domu. Po besetlah ljubenske župaiije Anke Rakun je občma podprla pobudo djiištva zaradi več razlogov. »Piav je. da se generalu oddolžimo. saj menimo, da borba borcev za severno mejo predstavlja zametke samostojne Slovenije. Neiîazjïdnje smo z obelei^i zazjia-movali tudi dogodke v cxsamosvo-jitveni in di\igi svetwni vojni. Spominski park za občino veijetno ne bo imel posebno velikega turističnega ali razvojnega pomena, bo pa zanesljivo pripomogel k Še lepši urejenosti okolja. Sploh veseli pa smo bili mnenja društva, da za ta svoj namen ne bo uporabilo oWinskega denarja.« ALU In PVC »tOThiio poBilStvo - sflmskS vrtovi HMNC MAKHMNCr fl.p. C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-maíl: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/74612 97 Fax: 03/74612 95 Qsm: 041 629 572 \ * proizvodnja termopan stekla * zimski vrtovi-fasade * ALU - PVC stavbno pohištvo * vhodna vrata * razne zasteklitve * dodatne zasteklitve il î-WV-AW tmûmt £ § es Si s i § IS IM>K| TRADICUA - lAKOVOST - VARČNOST - STEKLARSTVO MAIORANC! REPORTAŽA - EPP Aerodrom Slovenj Gradec - ^ Vaša destinaiija dobre zabave! Prvi začetki športnega IciaU stva v Mislinjski dolini segajo žc v Icio 1937. Lcu 1955 so dani takrainegaaerokluhasiimi uredili iravnalov/lelno-pnsta-jalnos;czo,ptîsî avili so hangar Ad letala, uredili skladij>če za gorivo... Večja posodobitev letališča v Mislinjski Dobravi je bila opravljena v leiu 1979, ko je bila dokončana nova, 1200 metrov dolga in 23 meirov široka asfaltna steza. Leialiiče Slovenj Cîradec se nahaja 4,5 km ju/no od mest Slovenj CJradec, 8 km zahodno od mesia Mislinja ter 12 km severno od mc.sla Sošianj. Vzlelno-prisiajalna sic/a se raz-prcwtira v dolini jugozahodno od ceste Slovenj Gradec-Misji-njain reke Mislinje. Poldilr ludi vi Acrcxirom Slo%'cnj (iradcc, d. o. o. Je bil uslamwljen leta 2002 in .se ukvarja zieiaJiSki^ 1er gi'Ktin-sko dejavniîslja P(xijelje je imet* nik spričevala o uspcwobijcnosii za pouk zrakopkwnegíi osebjíi, ki ^aizdaja Uprcíva RepublikeSltv venije za civilno Icîaistvo. Ibrej, če se želite naučili leleli, lahkov okviru AeR"»dron7a Slovenj ( »rade c opravite šolanje za športnega pilota motornih leial, pilota uliralahkih motornih letal in piloia jadralnih letal po vseh trenutno veljavnih mednarodnih stiindardih. Šolanje na ultra-lahkem letalu traja 35 ur in je dostopno žc za 60<)iK)0 SIT V vseh letnihčasih vam ponujajo polelc z različnimi vrstami letal m možnost zasebnih» poslovnih in tovi^rnih pre\'ozov z njihtJvimi letali doma in v tujini. Po ielji organizirajo panoramske lete. Lahko si izberete de-scîminutni polet in se seznanite z lepoto letenja ali pa se odpravite na nekajurni polet po Sloveniji ali tujini. Nebo nad letališčem nudi gasioljuhje ludi padalcem in modelatjem. Od sredine meseca maja dalje boste v njihíwi organizaciji lahko skočili s padalom samostojno, z inštruktorjem ali v tandemu. Tistim, ki vas zanima zgodovina letalstva, bodo z veseljem pokitzali nekaj pravih letal old-I imcrjev. |i/ivajlc v dobri hrani Aer^>drom Slovenj (iradecpa ni le letališče, ampak se lahko pohvali tudi s pestro gostinsko in turistično ponudbo. Prijelno urejeni restavraciji Gurman in Janko lahko sprejmeta vsaka po 200 gostov. V restavraciji "(Jurman", kot že ime pove, nudijo gostom odlično prehrano in bogat "a la carl" giLStronomski program ter penzionske obroke. Vsem gostom je navoljo ponudba mednarodne kuhinje, klasičnih in domačih jedi, divjačine in vseh vrste rib, pozabih niso niti na ljubitelje pic. Oh pelkih ste k njim še posebej vabljeni listi, ki znale cenili odlično pripravljene sveže rihe (kovač, brancin, orada, postrv, škiimpj, lignji, morski list). Pripravili so vam vinsko karto z izbranimi buteljčnimi vini in ostalo pijačo po ?elji, Restavracija "(iurman" je primerna za poslovna kasila, loplo-hladne bifeje 1er bankete. Skupinam in zaključenim družbam do 30 oseb je na voljo posebna soba, ki omogoča vso intimo in miren količek, primeren za pi>slovni klepet, sesla-nek, predavanje ali srečanje. Poleti obratuje v okviru restavracije pokrita terasa .s celotno gostinsko ponudbo. S terase lahko občudujete lepoto narave, opazujete lelala pri vzletih in pristankih in doživite eno najlepših panoram na Koroškem ob hribovitem o/n- primerna za vse vrsie praznovanj, obleinie, družinskih srečanj íúÍ porok, še pasebej pa za predavanja, izobraževalne delavnice in seminarje. Zii tiste, kisi radi vzamete čas za uživanje hrane in pijače, po dogovoru organizirajo tako imenovani slow food. Število udeležencev pri ^slow foodu' je ae-rodrom-sg.si. 7ii informacije o gostinski ponudbi se obrnite na vodjo gostinske dejavnosii Ferda IlorvaUi, telelbn 02 88 50 520 in Í151370 533 ah e-mail vo dj a. gos l i nsl va (g>ae ro dr om -sg.si. Obiščete pa lahko ludi aktualno splelno stran Aerodroma Slovenj Gradcc ww>A'. ae rodrom -sg.s i. Zabavo viletî aa Aerodromu Sloveni Graded Hit Gorica vse bliže ponovitvi naslova V (]o\\[\ incrjjHli Imierja - Kndar ze trolji - V soboto spol šaleški clerhi{?) v prvj nogometni ligi so najveijc razočaranje golovo pripravili no-gi^rnclasi ccljskcga Publikunia. ki so na svojem Igrišču z 1 : 2 izpiblli i novinccn) v ligi piujsko Dravo, za C'tíljunc je s leni pora/oni koncc sanj o U'iliko želenem JrŽitvnem naslovu. Sezono Ixxîo %laj, koi pravi ircncr Ivan Matkovič rc^valiv pra/. / Ljubljano je v goslch i/gubilo z 1:2. Po leni porazu je skoi"»jda zanesljiv polnik v drugo llgiv Beli krajini piije zedlnim zadc-tkonj na tekmi přines:I zmago proli Kopru Vťienjéaii Aniel Mujjikovi^ Kiidar se je ra/vrsclil poiď/ď Dravinje Podobno kol GiljanI v prvoligaški konku re nei je v drugo ligaški razočarala Dravinja. Na njenem igrisííu jo je v derbiju 23. kroga nepričakovano premagal Livar. Tega p^>razaso sc razveselili Velcnjùinl. kl so po lepi igri premagali mošlvi> Fa<>-lorja s 3:1 in sc cetricga ptwzpcll na Iretje me^to, lekma v Velenju je bila /elo zanl-uiiva. Ljubitelji nogc"imeta. ludl na icj lekmijihje bilo pixlobno kol na prejšnji le približno sto. so videli veliko lepih akeij. ob Štirih zadetkih pa je žoga uidi dvakrat z^uiela okvir vrat. pt") enkrat na vsaki strani. /a mesto je napredovala tudiSviv boda. Trenutno jc druga. Ima 46 toek. Rudar na tretjem 44, prav toliko jih ima na četrtem mestu Dravi-nja. V vixl>tvu pa je .se vedno Nafta. Po zmagi proti Aluminiju 53:1 imajo Lendavcani 51 toćk. torej 5 vcěod drugih Ljubljančanov in sedem ixl tretjih Vtlenjéanov oziroma četnih KonjiêaiHw. Na Ziidnjem mestu so sc vedno ncv gomeîa^i Smartna. ki pa «i v Kranju tanikaji^njenni Ingiavu nudiiimočan txlpor. Izgubili ^"^lezO: 1. Vsekakor je morda tudi ta tekma nupi'vved.da si to mladomo^tvo.k<>silx^ nabralo i/ku^nje. v bodoče lahko veliko oi>eta. S(«viliM>svujemh toČk pajedaia\s ifi dni^acniK so vćvng nada(|o vali prvensho. Gvsiuvali so v Izoli, v soh(it % ločko. Tekma ^c je namreč končala z izidom 1:1. Kljub tejiiu je Zavrč zadrziil prvo mesto. Ima 41 t^Kk. Pohorje na drugem nwstu za njim zaostaja za pet točk. s 34. pa je tretja Paloma. Nogometaši à>slanja pa so ustali tam, kjer io že nekaj kn> gcw: na predzadnjem mestu. Na g^.» tova nju v Tiši)il so izgubili z ():2.Tojebil njihcwže 14. poraz v letošnjem prvenstvu. Se naprej imajo le UJ ti>>Čk. Zxidnja Bistrica za njimi ziiostaja za ločko, Smaije. kije mesto preti njimi, pa jim uhaja za sedem točk. Skratka, SoStanjčan I so vse bi selitvi v nižjo ligo. Vendar v klubu še vedno verjamejo v obstanek. Tudi predsednik Mnijan Vrlačnik. »Se nismo obupali. Sploh ne. Verjamem v(.')bstanek. /iilo smo nagovorili Miša Paviča, Marina Vukančiča in Primoža Mira, da se bodo vrnili vmošcvo.« V soboto hodo ob 16.30 gostili moštvo maril>orskť)r<* Žvle/nićaija. I juhitťllí iioQonieLi pHèakiiioj(». áa l>o (»krepijťno mo.^tvo končno prekinilo niz pora ZI »v. ■ vos Pridobivanje tekmovalnih izkušenj in druženje športna zveza Velenja in vi^dstvo Špt^rtne ^>lc ri^kometii Gorenje sta prejšnjo NAiboto pripravila v športni dvoranivSoštanju drugi rokometni turnir za dečke, stare i>sem do deset let- Vodja Šole Jožef KavUčnik je pred začetkom lumiija pozilravil vse udeležence 1er vodje ekip seznanil z načinom in pravili tekmovanja. V lepi Sostanj.^ki ni tivoranisot^rganizatoiji pripravili dve rokonîetnl igrišči. /Inaio seje tudi precejšnje slevilo gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali mlade n^kometne nadebudneže. Med gledalci sobilltudia")komeiaži RK Gorenje: loJka Dobelšek, Dejan lam^e, Sebastjan Sovič in Vid KiMičnik, ki S4> se zmladimi tc^ wbotntuÍo|xildne dnržllí v prijelftcni in spro^čenent pi^ovoru. Po prikazanih igrah. Športnem in prijateljskem vzdušju med mladimi rokometai^l in velikim .številom vpisanih (l.>9) otrok v .športno šolo rokometa, kijo vodi Jožef Kavtičtiik, se za razvoj rokometa v Šaleški dolini ni potrebno bali. Na parketu š|>ortne dvt^rane v Šoštanju smo spremljali po dve ekipi iz OŠ Šaleka, OŠ Antona Aškerca, OŠ Miha Pintatja Toleda ter po eno ekipo iz oŠ Bibe Roecka in združeno ekipo OŠ Livada-OŠ Ciorica. Mlade rokometase s^wodill športni pedagogi in treneiji: 'Ioni Lipu5, Franci VarSnik. Davorin Viđali v odsotnosti Sama Ckiri^ka, Gregor Vegan ter Ivo Ciagulič. Pri teh siječanj ih gre za pridobivanje tekm^wal-nili izkušenj, predvsem pa za Športno druženje med vrstniki in spi>rtniki iz različnih šol w.sednjih občin. Namen tegii srečanjaje bil v celoti dosežen. Špivtni pcdagv>gi, trenciji in Vi.)dstvo Sp^^rtne šole rokometa si>se dogtworili.da bo naslednje Športno srečanje v Velenju, in to v mesecu maju. lakrat bona tekmmanju še več mladih, saj sej im bodo pridružili eno oz. dve leti mlajši člani Športne šole rokometa Cîorenje. ■ K. G. Tako so igrali Mga Telekom. 20. k^ Adria Krka ^ (íorenje 2y : (17:21) Gorenje: Pt>dpeCan, lamf^e 2, Bc-dekovlč 2. M. OJtir 3. B, OSiir, Sovič 5. Sirk 2. Ilié8, Rutar. L. D<> bclšck 4. Simon 2. Lesar, /mic 8 (3), Prost. Rnd^ir - l^žu lor 3:1 Rudar: Jozič, JewniČnik, Mernik. MuharemoviČ, Soft iČ. Mujakboda 46.3, Rudar 44.4. Dravinja 44,5. Dravograd 38,6, Triglav 38, 7. Aluminij 31. S. Livar 29. 9. Krško 24, 10. Factor 23, 11.1/x^la 17,12. Šmartno 4. li.mi-vihiíú Izidi 18. kroga: Kovinar Štore -Bislrtea 1:0. Ormt>ž - Veržej 2:1, Zavrč - Pohorje 1:1, Cren^wci -Paloma C):Z Križevci -StojncÍ0:4, Železničar Maribor - Šmaije pri .lelšah 1:0, Tišina - Šoštanj 2.0. U>st>ka: 1. Zavrč4L 2 Poh<.>ije 36, 3. Paloma 34,4. Veržej 31,5. Sto-jnei28,6. Ormož28 ... 12. Šmarje 17. 13. Šoštanj 10, 14. Bistrica 9. l^iri 19. kro|!a - ïolxttiij 23. aprila, uh 16.30: Šoštanj - Železničar Maribor, Stojnei - Črenševei. Paloma - Zavrč, Pohode - Onnož. Veržej - Bistrica; nedelja, 24. aprila, ob 16..^(1: Tišina - Kovinar Šton;, Šmaije pri Jelšah - Križc\'ci. Kdo bo drugi? v liřjl 'n'lokoni v s()l)ol<) /JKlnji kroíí re(lii(!ř?mag;d tudi Prevent.ki je v osrednji tekmi kroga premagal v svoji dvorani s 32:27 tlo tega kroga drugI Trimo In ga potisnil na tretje meslo. Prevent pa je z enakim številom točk, kot sojih imeli Tre-banjei (oboji po 28), ostal na četrtem mestu. To je bila njegova osma zmaga po vrsti. Velenjčani so ^e morali po besedah trenerja Ivana VajdI« za zmago zelo potruditi, saj so jim Novome.^ani v prvem delu nudili močan odpor. V 19. minuli so domači še zadnjič vod ili, nato piiso se gostje le razigrali in si do polčasa priigrali neuUwljivo prednost štirih zadetkcw, ki so jo v nadaljevanju piwisali na sest. V so]>ota bixlo na sporedu tckinc zad^jc^a kroga rednega dela prvenstva. (iorenjc bo gostovalo v Ivanêni (řoríci, ■ vos Elektra suvereno opravila s Krko Pr\n 'piaVfť [preizkušnja sinoči v Domžalah - V sol)ol() v Šoštanju vSIovan - Še naprc^j so na voljo usodno XsSlopnkxî za vsoh (Joinainli lekoni TJaša Rehar Ko^irkai] i Deklre v prvïîtn krogxi treljega dela prvenstva gostovali v Novem mestu pri skxjrzelovwlabljeni ekipi Krke. kiv letošnjem prvenstvu nima več nikakršnih ambicij. Po príčakwanjilí íništanjěani niso imeli večjiii težiiv in S4>iib koncu zitnesljivo slavili s 94:64, torej s kar 30 točkami razlike, Šo.^tanjčani so se preeej nanntčilizos|abljenimigi'>sii,ki^c>jih povrh vsega mučile še po,yc, tako dii je bil ro se je tokrat znaScI niA'incc v ekipi Eleicire Miloš Mirkovič. ki je do.segel tako imcnovaneg:\ dvojnega dvojčka, saj je dvanajstim točkam ckxlal kar trinajst skokov. Najboljša strelca pri Elckiri sla bila Bur^iČ in DuJtČak s 17 točkami, sletl-njl je inîcl kar 63-i>dsioten met iz igre. Kljub temu ljcnzdelom svojih fantov v ziKinjih dveh mesecih. Prav v tem vidi tudi glavni razlog za civig forme. Končno se premika tudi na področju promocije odbojke na tlržavni ravni, saj bíxlo vse tekme finala neposredno prenašali na lele-viziji Slovenija. Temu so prilagojeni ludi termini tekem. Blcjci so svoje domače tekme že prej igrali ob čelrtkih. tako da bodo te tekme ob 20. uri, tekme v Šoštanju pa ob 15. uri. karSoŠtanjCanom ne ustreza, saj nc IhxIo inieli dovolj časa. da se po težkem gostovanju v Radiwljiol txlpočijejo in sc pripravijo na ncA'o težko tekmo, V klubu pripravljajo tudi prevoz v Rad(>vljico za navijače. Prijave za nocoj ste žc zamudili, prijave z;« prihodnji leden pa >tiiraji.>do srede, 27. aprila, v IbpoBici pri gostišču Ledinck terv^oslišču (jrudnik in v Time out u v Šoštanju. ■ Tjaša Rehar ()(ll)o|kaiii t>osUinja Topolšiceln AiiloconinuMva z Bleda Hv l)()(lo ob 20. uri [)(>iiui1li v prvi u^kini Irlosnioija llnala (l(7avnosa prvenstva (tlede na preteklih šest lekem, odigranih v letošnji sezami, so absolutni favoriti igralci Bleda, ki so do-bili vseh šeft tekem, še več, SoSianjčani sov teh tekmai) osvqiíli le 3 nize. à.xftanjski vxlbojkarji [>a se s tem ne obremenjujejo, Di^bro se zavedajo, da 5t">vzadnjilidveh mesecih IgTt) dvignili ivà veliko višjo raven in da so finalne tekme piivsem nova preizkušnja. Kot smo^xt odbojkar-jev Šoštanja lopolšicc že vajeni, se botlo tudi tokrat ubadali predvsem s svojrtne zveze Bojan Rolíwnik.Zveza pa b<>, obljublja, na podrodu športa Se naprej sodelovala z Občino ŠoSlanj, vígojm)-Í2X^braževalniinÍ /avodi» sosednjimi Šporlniml zvezami. Olinipiji^kim koniilejem SUwenije in dnigimt sonxiními organizacijami. Mrož trikrat bronast Nd 14- dn^avneni prvenstvu v Športnem streljanju v Lendavi $o se pomerili Čluni in člania* v streljanju s puiko in pištolo, lekmovalei velenjskega Mr^rža so os- - ♦ vojiîi tri bronaste kolajne in 7 uvrstitev v ťinalc (med IgrOll SO tOlllS 3. mesto kadeti - kale, Dragomir CVijid?. mesto Člani • Jcate.OmerTabakoviii, 3. mesto êlani-kumile. Omcr 'Iabakpilokar6«îlanovvelenjskcgaN'ÎX Vegrad Tempa; 'là m ara Jerič, Ivana Zcra, Miha Kljajič, Jaka Golavsek. Jernej Oslovnik in prvič tudi Patrik Rose. Najbolj seje odrezala Ivana Zera, kije v konkurenci kadelkinj osvojila bronasto medaljo v ekipni konkurenci v konkurenci posameznic pa seje uvrslilamed scslnajsl najlK>ljSih i^alk turnirja, na katerem so nastopile reprezentance 13 držav. Petra Vihar že trinajstic Velenjski squash klub je imel tri predslavnike na 14. dr/avnem pivenstvu v Ljubljani. Mladi Martin Mo.snik je v glavnem turniiju najprej premagal Martina Fiseija iz Ljubljane s3 :0. pi>lem pa izgubil piiMi|X)Znejf^mu zmagovalai turnirja, reprczentanlii Klemnu (îuîmanii z O : 3. V razigravanju za dol6. mesto je premagal Bena Štomika (Konex) in boljšega na skwenski jakostni lestvici Zorana Repljo (Murska Sobota) s 3 : O ter na koncu Se Erika Viharha in lako na državnem prvenstvu zasedel 9. meslo. Erik Viharje s iremi zmagami in dvema porazoma zasedel 10. nîesto. Petra Viharje kljub bolečinamv ramah premagala vse tekmice ter 13- zapored txsvojíla naslov državne prvakinje. Pred kratkim pa jo je doletela časi, da je lahko igrala na lurniiju v Wimbledonu, kjer je na povabilo ponudnika mcned^erja Wimbledon kluba dobila povabilo (wildcard) ter prišla dircklno v glavni turnir. Turnir v Wimbledonu jc //ipriega lipa. Na njem lahko igra le doK^no levilo tujk in íteje za svetovnojakostno re prezenta nax Squasli klub Velenje sc zahvaljuje vsem donatorjem ter .^pi">nzoriem. p<'>sebnii pa Sc županu Mestne rtne zveze Š<«tanj so v Četrtek z^i novega predsednika izvolili linjana Ko-tovníJm. ki je na leni mestu nasledil Drajja Skornska. Skupščini je žc predložil pa'jgram dela za naslednje manbje, v katerem je na pivo meslo postavil povečanje števila člamw Športne zveze. Sicer pa botk> v njej nadaljevali organizacijo največje športne prireditve v ^jbČin i. z dnevi rekreacije ins podeljevanjem priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in sp^^rinim dni^ivom. »Spodbujali bomo gradnjo oziroma p^wodabljanje športnih objcktiw, p')sp^aruo upravljali objekt TVD Pailizan. v katerem želimo uixiditi primerne najboljših osem). /le v uvodnem nastopu so si VelenjČani zagotovili prvi bixin, saj si') članice s pištolo v |>ostavi Sabina Suljič. Vanja Ravnjak in Spela Matijevic zaoslale Ic za Olimpijo in Laškim. Najboljša v ekipi je bila državna reprezentantka, Sabina Suljič, ki pa je Mreljala dale4Í pixl pričiikcv Vanji in se v finale uvrstila kot osma, kjer je ostala po končanem finalu, ki gaje dobila Vesna KrŽan izBrezic. Pri Članicah v streljanju z zračno puški) se je v finale kol 7, uvrstila Tadeja Urankar- Tadeja pa se je morala zaradi istočasnwii prireditev mis športa iji državnega prvenstva odpovedati nastopu v strelskem ťinalu. saj je nastopila na prireditvi v Ljubljani. Med mlajšimi kaiegt»rij am i so VelenjČani osvojili ie ilve Iretji mesti. Bron je osvojila ekipa mladincev v streljanju s pištolo v postavi Jure Banov,šek, Luka Avl>eiick iti Klemen Bujan. Jure in Luka sta sc uvrsiilatudi v finale in pristala na 5. in 7. mcstu- Zmagal je Simon Simonič iz Jursin-cev, ki je UV najboljši mladinec v Cvvopi z novim dr/iivnim rekordom. Razi"^ćaranje so VelenjČani doživeli pri mladinkah v disciplini pi^uMe. V letoi5nji sezoni nepremagljiva Alenka Dimee, vodilna pred finalom, je kljub veliki prednosti s L zdrsnila na 3. meslo. Med 23 ekipami je dobro nastopila tudi ekipa pionirjev v postavi; Ri'ik Knez, Matija Koželj in Tomaž Mayer. Regijski prvaki so zasedli 6, mesto, za stopničke pa jim je zmanjkalo nekaj kn^gov Tomaža Mayerja- Kopica medalj v Ljutomeru je bila prva od treh tekem za letošnjo pokalno prvenstvo Slovenije za kadete uj Člane, Ičkme se je udeležilo 98 leknn>valcev iz 29 klulxw. 'lekmovanja so se udeležili KK Tiger iz Velenja in dosegli zelo dobre uvr.slilve. osvojili so kar devet medalj. V klubu seje najbolje ^xlrezÁi] Dragomir CViji^i. kije osvojil srebro in dva brona. Ni naključje, da je klub trenutno uvrščen na drugem mestu med 60 klubi v Sloveniji. Uvrstkve, ki so jih dosegli člani KK Tiger iz Velenja, so; 2. mestoClani- kumite. Zekenjah 'iábak^wič. 2. mesto članice - kate, Alisa Redžič. 2- mesto kadeli ekipno - kate, Dragomir Cvijič, Mirnes Mul^dič, Jas-mir Aletič. 3. mesto kadeli • kumite, Dragomir Cvijič, V Beli dvorani Velenje je bil 2. teniški lurnir dvojic Carlsberç- PovS (pokrovitelja: Tesarstvo lludtwernik Dolič in domačija P Čujež- 'IMažilna skupina: 1. Bogo Romih - Ivan Maček, 2-Stane Brglcz-lbmaž Koloar. Marko Palgoršek -Matjaž JuicrSek- Šahovske novice Končana sta dva lumija za dosego kategorije. Za dosego tretje kategorije seje borilo 11 igialcev. Kategorijo u> dosegli /!ana Flander, Gregor Štnmpfl in ladej Grešovnik. Za dosego druge kategorije pa se je potegovalo 14 igralccv. Drugo kategorijo sta osvojila Ivan Gmi in Milja Pranj ič. Na lumiiju ob 2i)-letnici ŠK Šoštanj jc nastopilo 56 igralcev. íxltega J4domačinov in 13 igralcev iz Velenja-/jTiagal je mednanxlni mojster Miran Zupe pred Fide m^^^strom O. Orlom in Fide mojstrico Indipi Babataevi-i -Bajt. Najboljši domaČi igralci so bili; 7- Srečko Čulk, 10. Pi>dlipnik. 12. Vrtačič. 15. Kurtčk, pred Flandn^m 230 in Gorskom 191). ■ Kavas namesto Kavtičnika VRK Gorenje so že poiskali zamenja\'o zii Vida Kavtičnika, klbo po koncu leti^snje sezx^ne ixlptv lovai v nemški Kiel. Včeraj so pred zaključkcmi redakcije sp5il(, da bo toBoštjai^ Kavaš. 191 cm vÍM>ki levoa"iki sedanji desni zunanji igralec Trima izl>ebnjega. ■ E R A izdelkov priznanih proizvajalcev najboljši ceni v Sloveniji Krompirjevi svaljki s skuto Pečjak, 500g Mehčalec Silan Sensitive, Mandelj/med, Orchid&Lotus, Henkel, 1 W -J Bacar^dičBreezer^^o;^,,-; Pomaranča, Limeta.GrenivkarAnanas, Emona Obala, 0,275 I sete Glasba in beseda iz srca, izpolnijo tisoč najlepših želja. V torek, 12. aprila, ob uii, jc svci KS Siara vas pr ipravil glasbeni večer 7z pivbivalkc Siarc vasi kol proslavo ob dnevu žena in malcrinskcni dnevu. Nikogar nI motilo, da sta oba praznika že bila. saj je bilo poJrebno udeležbo naslopajočih uskladili. /iKancje nagworila sokrajanka Atrija Mazej KitkoviC, ki je zanimivo pR?df«laviki zgodovinske razmere žensk v r;«nih zgodovinskih t>bdil k sebi. Z namenom, da ga da'via malo na/i^^b. Sta tuJj ga. Ocilno preveč. Ki^nčaloscje skralka lako, daje givu gcxsiilvlju iz jakne - imel je oblečeno-smuknil denarnico. Du iznujdljivťihi ne pozna meja - naivnosl pa tudi ne - pa kaže primer, ko jc voznik juga prišel k /asebnlka pri njem Izbral zvi-ïCnike in ga pawlL da mu jih vgradi. Ko jc bilo delo opravljeno, seje vcv/nik odpeljal pt^ denar ... Nazaj gii seveda ni bilo. V noCi na sredo, 13. aprila, bi bankomal pred zdravsivenim domom sktiraj mlal ba'z ilenarja. Nekdo se gaje lolll na silo. a je moral popuslili, ker sc bankomal ni vdal. Včťtrlek. 14. aprila, se je izkazalo, da drui^bena samozaščita vedno deluje. Policisle jc občan seznanil, da se pri enem mljeno v prostore kluba. Vlomilec je iz njih odnesel cigarcte In menjalni denar. Lastniku je pov-zrcičil Zx» približno .^D.OIK) tolarjev škode. Na Cesti Lole Rîbarja je bilo vlomljeno v tovorni avtomobil. Ne-znâiwc je odne.sel nekaj gotovine in nekaj drugih predmetov, la.sl lastnika: usnjent> jakno, migavice. brivski aparat, mobilni telefon, svetilko, in loaktno torbo. Ptwzročil mu je za vsaj 13ílfXX) tolarjev škode. NaTekavčcvi ulici pa je bib vbm-Ijeno v Irizcrskl salon. La.stnica pogreba l!>.iJ(KUo]ai]evgoUwine. Odnesel 19 digitalnih fotoaparatov M'lon.jc, 16. aprila-VsobiMo /gu-iraj, malo po 2. uri, je neznanec na Kardeljevem trguv Velenjuvlomil v folo studio. Odnesel je 19 ra7llčnih digitalnih fotoaparatov, vrednih skoraj 2.000.(00 tolarjev. mali OGLASI STIKI-POZNANSTVA 2ENITNA posredovćUnica ZAUPANJE za v$e starost), bre^lačno za mlade ženske. GSM; 031/505-495, telefon In faks: 5726-319. Hznami ZARADI bolezni ugodno prodam med-etažno stanovanjsko hi§o, 140 m2, 4600 ni2 zemljišča, vsi priključki« na jizni sončni legi - možnost prodale zemljišča za brunanco ali gorco. Objekt ie v bližini Rogaške In Šmarja ph Jelšah, Informacije v popoldanskih urah. Gsm: 041/774-951. GRADBENO parcelo, 2000 m2, na lepi Jokacljl. v LIpjLi. ugodno prodam. Gsm 041/299-919. ŠOŠTANJ, na zelo lepi lokaciji, prodam hišo, 200 m2, z 900 m2 zemljišča. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO hišo, dvodružinsko, 380 m2, z 1100 m2 zemljišča, na odlični lokaciji, v Pristavi pri Gaûeîlv^n>CiI za fiíKUKM) tolarjev Ško Je. Odprl okno in zgrobll torbico Milen.je» aprlhi-Ne/nanecje imel pravzaprav lahko Mo. Samt» odprl (vlomil) je okno poslovniiî prcftloRTV na Titovem Irgu in 7.mi/e wel žensko lorhiee. V njej je nai^el nekaj veO kot H*^ tolarjev in mo-b.lni lelefoa L;LStnia^ jc oskodcival za 4(Lí)íK) lolarjev. saj je bilo v torbici 20.000 it^laijev gi^icwine in mobilni lelelbn. Vlom v vikend l\)lzela, !7.aprilsi-Ncznanecjc vbmil v vikend v gozdu med Polzelo in jcA^m na Savinji. Razmetal je no!ranjlik(^ neznanega avtorja. Laslnika jc z dejanjem oškodoval /a okoli mm) lolarjev ^kode. Odnesle hrano in denar Vransko, 14. aprila - Policisti so bili obveščeno o vlomu v pomožni objekî ob stanovanjski hiši v kraju .leronim. Z ogledtim in zbiranjem tîwestil st^ ugtilovlli, da so iri - 7.a /diij še neznane ^nske. iz nolranjc^- dam ali menjam za manjšo nahrbtno motorno škrcpinico. Telefon: 5833-279, SLAMOREZN ICO ugodbno prodamo. Telefon: 5882-045, ca f* rVALI JA&ENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305. PRIDELKI OKROGLE bale. druge košnje, prodani. Gsm: 041/570-440. SENO, sladko, kvalitetno, prodam. Gsm: 040/212-364. ULEŽAN konjsid tilevskl gnoj, jabolčnik In žganje prodam, GSM: 041/344-883. NESKROPLJEN bel iedllni krompir prodam. Gsm: 041/216-481. Zgodilo se je... i^ïMîi» 0(122. (io 28. aprila I - - 22. aprila 1994 jc direktor velenjskega premogovnika dr. Franc >^erdin odprl prenovljen velenjski meslni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi je bil nitli predsednik me dna n>dnc atletske fe-deracje dr. Primo Nebiolo: - 23. aprila 1963 so uCenei prviC sedli v klopi nove velenjske osnovne soie, ki jc dobila ime po nai>cm n'^jaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilibu; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skuj^^cine obCine Velenje izvoljen Nesli Žiiank: Josip Broz Tito na proslavi 27. aprUa 1969 v Ve/en/u {Arhiy Muzeja Velenje) 23. aprila 1976so pc^legt^snovne Šole Karla Destovnika • Kajuha v ia^tanju oprli novo tekwadnico: da bi zavaroval umik svojih enoi po cesti ŠoŽlanj-f rna na Korcx^kem, je okupator zgradil postojanko pri cerk"vi v Senividu nad Zavodnjami^ki jo jcv noči na 24. april 1945 zavzela Šercer-jcva brigada: v Oasu napada je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že prod lem okupaioijevi vojaki prccej opustošili: 24. iiprlla 1975 S(ï odprli nov dom kTjIture vS{>iianiu; 24. Jiprila 1978 jc Velenje obiskal član predsedstva Socialistične fedenilivne republike Jugí>s]avije Oitvard Kardelj: leta 194! je 26. aprila nemški firer Adoií I liller obiskal Maribor in v svojem govc^ru med drugim Izrekel tudi naslednje besede: ''Naredite mi lo deželo spet ncmŠkn!"; leiH 1986 sc je 26. aprihi v ukrajinski nuklearni eleklraml v Ćernobllu zgodila doslej najhujša jedrska nesreía; v dneh od 24. do 26. aprila 2001 so v &\či]e za 430.(K)(J toIaxjevSkxk./.a storilkami zbirajo i>lweslila. Alkohol in cigarete Velenje, 14. ajîrila - Malo po prvi uri ^utraj so policisté seznanili z vlomom v gostinski objekt na î^mariki cesti. Storilec je Iz lokala odnesel nekaj alkoliolnih pijač in nekaj gcMovIne. Lastnika je škodoval za okoli lOD.íXX) tolarjev. Ibpolška, 14. aprila - l/skladi^a gostinskega lokala v "lopoliici pa je izumilo več steklenic alkoholnih In brezalkoholnih pijač in kave. Lastnica je oškodovanaza21)0.0(KJ tolarjev. Red je vedno pas pripet Polkija \ skrbi za varnost otrok - S PasavcťMi spodbuja pra\ilno uporabo otroških variiosiiiiti sedežev, iiepiijetiie situacije pa [)o bla/il ni(Hi\('dek ilaka MUena Krstič « Planine_ Celje, Vcleije, 16. api ila - Slovenija sc jc letos vključila v mednarodni projekt za spodbujanje pravilne uporabe otročkih varnostnih sedežev in drugih zadrževalnih sistemov zoi zaáčito otrok v osebnih avtomobilih. Projekt že od marca poteka v desetih drŽavah Evropske unije in jc sk"upaj s figuric Pasavcc usmerjen predvsem k otrokom, starim med ítiri in Žesi let. V Sk^veniji se akcija inienuje Rtd je vedno pas pripet. Pasavcc. otrcttka gumijasta igrača, naj bi spodbudil k večji uporabi lUroSkih avtosedežev in varni>stnlh pasov. Oblikovana je tako. da jo lahk(u>trt^k uporablja kot žc)goali pa pripne navarnostnipa^daga vsakič zncîva spomni, «.fci se mora pripeli. V preventivno akciji") sc^ se že 16. aprila vključili tudi policisti P(^li-cijskc uprave Celje, loa'j tudi pt^licLsti Pt^licljske postaje Velenje. 'J'i bodo. v kolikor pri kontroli cestnega prometa ne bodo ugotovili kršitev, ptwe?anlh z uporabo varnostnih sedežev In drugih zadrževalnih sistemov, otmka nagraditi s tl^ro, ki jo je pripravil Svet za preventivno in v7^>jovcestnem prometu. Preventivna akcija bo trajala do3f). aprila Vzporedno pa potekal ena akcija, ki je namenjenaotrokom vpro-metu. Poimenovali sojo MedvedekJaka. Akcija izhaja izdcjsiva.da je v Sloveniji vsako leto v prometnih nesrečah udeleženih bliaj tisoč oin>k. mlajSih od 14 let. in nizdejstva.iiaje za otroke udeležba v cestnem pn>mcia lahkt» ludi neprijetna izkušnja Policisti btxjootrokom od tretjega doseilmega leta starosti podarili medvedka ob pa^mct-nih nesrečah, kc» otroci in njihcwi starimi ne bodo telesno poSkcKkwanl, za ublažitev strahu. Medvedka pa jim Kvdo podarili tudi ob daljših zastojili v prometu, da bi otroci svojo pozorne«! preusmerili od neugodnih okolii^'ln, pa tudi ob ok'varah vozJl in vJi premagtwanje strahu pred Jnitbrmiranimi policisti. NaobmočuR^licijske uprave Celje bodo medvedke otrokom podarjali do 3(). aprila. Pred podaritvijo pa lx*»do za to pridobili diivo-Ijenje star.šev oziroma tisiiit t^draslih oseb, ki bixjo v konkretni àiiu-ocíjj skrbsjli za otrokc^vo varnost in zastopali njihove pravice. ■ msL Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštome Zâvarovânke, spoštovani zaverovana. obveščamo va$, dajetůi: 112 rezervirm za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsiand. posnetek 0010 Intokanal 07.30 08.00 03.10 08.35 08.45 09.10 09.20 09.25 10.40 11.05 11.30 11.55 12.55 14.00 16.15 17.15 Î7.20 19.00 20.00 22.10 00.05 01.25 02.25 09.00 09.40 09.45 10.15 14.00 17.55 18,00 18.30 18.35 Tv prodaja Tom m Jen-y, ris. serija Starka v gozdu, sinhr.ris. t. Ogijeva druščina, ris. serija Obuti maček. ris. serija Malinji dol. rts. serija Naš mali svet ris. serija Časovni stoj. ris. film MIšek Stuart Utile, ris. ser. Dogodivščine Jackieja Cliana. ris. serija Glavca, nan. Šolska košarkarska liga Formula 1. prenos treninga Tista druga sestra, amer. f. Namibija. dokum. oddaja 24 ur ' vreme Trener pred sodiščem, amer, film 24 ur Zbiralec kosti. amer, tilm Gattaca, amer, film Norčije 2, kanad, film 24 ur. ponov^ev Nočna panorama © 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 22.40 22.45 23.15 23.20 Miš maš, otioška odd., pon. Vabimo k ogledu Rad igram nogomet oG'oška športna oddaia Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Mojca in medvedek Jaka. otnDška oddaja za najmlajše Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1361. VTV magazin, regionalni'informativni program Kultura, informativna oddaja Parada humoria 2005, posnetek 1. dela prireditve v Mariboru Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja Vabimo k ogledu Poikn'roll, gla^ena oddaja (16) Naj spol dneva Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.55 Pomagajmo si 10.25 Sfedi, tv Maribor 10.55 Gospodarduhov,6/13 11.20 Ozare 11.25 Obzorjaduha 12.00 Ljudie in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 PriJožovcuzNatalijo 14.13 Tistega lepega popoldneva 14.20 Pokjnevnik 14.25 Človeški faktor 14.35 Nedeljsko oko 14.45 Pet minut siave 14.50 Panika 14.55 Pianetv 15.30 Predmet poželenja 15.50 Žive legende 15,55 Špoit& ang, nogom, liga 16.05 Sportnadanašnjidan 16.10 Osmi potnik 16.20 Loretta 16.35 Stereotipi 16.45 Živalski svet anim. serija 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboj 17.35 Kek-s 17.40 Koyaa, animirani film 17.45 Vabilozadva 18.05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18,45 Čari) in Mimo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Spet doma 21.45 Š • špoitna oddaja 22.13 Petielement 23.15 Poročila, šport, vreme 23.35 V letu s 13 meseci, nem. f. 01.35 Dnevnik, vreme, šport 02.15 Dnevnik zarr>ejske N 02.45 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.00 Tvprodaja 08.30 Infokanal 09.45 Tvprodaja 10.30 Špo^špas.odd.ošportu 11.00 Hribar 12.00 Naša pesem 2005 13.30 Šport 20.00 Pot v Ruski led, 1/2 20.45 Naše slďivno življenje. 2/22 21.35 impnsmptu. oddaja o umetnosti 21.50 Mařenka, tvbal^ 22.05 Naši operni pevci 22.15 Ptes na severu. 8/10 22.25 Infokanal »S-rTN/ ^ 07.30 Tvprodaja 08.00 Tom inJerry. ris. serija 08.10 Zajec in jet sinhr. ris. film 08.35 Ogijeva druščina, ris. serija 08.45 Obuti maček, ris. serija 09.10 Malinji dol. ris. serija 09.20 Katka in Orbi, ns. senja 09.30 Rudijevomoštvo, ris. ser. 09.55 Formula 1, prenos treninga 11,00 Sanjska ženska 10.50 Mestece za vedno, nan, 12.05 Šolska košaricarska liga 13.00 Resnični svet, dok. odd. 13.30 Formulai, prenos dirke 16.00 Resnični svet, dok. odd. 16.35 Smrtonosni vatovi, amer. f. 18.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 19.00 24 ur 20.00 Oprostite prosim! ?1.30 Športna scena 22.30 V postelji s sovražnikom. amer, film 00.20 24 ur, ponovitev 01.20 Nočna panorarr)a © P(»IOVIT£V ODD/U TED, SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1360. VTV magazin 10.55 Kultura. Infor, odd. 11.00 Športni torek 11.20 Športni gost Judo klub Sankaku Celje 11,55 Vabimo k ogledu 12.00 Naj viža, gostje: ans. ROSA 13.15 Opozicijski pogledi na politično In gospodarsko dogajanje v MO Velenje Gost: Franc Sever, vodja svetniške skupine SDS v M O Vrenje 14.15 Iz sred. oddaje Dobro jutro 15.03 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 1361. VTV magazin 18.25 Kultura, informativna odd. 18.30 izpet, oddaje Dobro jutro 19.20 POP COi^N, gosja: Rebeka Oremelj 20.35 Odprta tema: Kakšne so razmere v sk)venskem športu? 21.25 Vabimo k ogledu 21.40 Vkieosirani, obvestila SLOVENIJA 1 j SLOVENIJA 1 06.40 Zrcato tedna i 06.30 Odmevi 07.00 Poročila i 07.00 PonDčila 07.05 Dobro jutro i 07.05 Oobro jutro 08.00 Poročila i 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro i 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila i 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe i 09,05 Ajkec prt restavratonlti, 5/10 09.25 Oddaja za otroke i 09.20 Cedrik, 13/52 09.35 Ljubljanka, dokum. igrana i 09.35 Zgodbe iz školjke oddaja j 10.10 šport špas, oddaja o 10.05 Tistega lepega popoldneva športu 13.00 Poročila, šport, vreme : 10.45 Sc^itja, tv Manbor 13.15 Tistega lepega popokineva i 12.00 PnJožovcuzNatalljo 14.30 Prviindr^gi i 13.00 Poročila, šport, vreme 15,00 Poročila, promet i 13.20 Hri-bar 15,05 Dober dan. Koroška i 14.20 Totalna razprodaja, 1/10 15.40 Telebajski, 34/45 i 15.00 Poročila, šport, vreme 16.05 Oddaja za otroke i 15.05 Mostovi 16.20 Radovedni Taček: plavalec i 15.40 Zmajske zgodbe, 4/26 16.35 Ajkec in umetnine na i 16.05 Obisk v akvariju, 17/17 papirju, 5/10 : 16.10 Zlatko Zaklad ko 17.00 Novice, slovenska kronika. 1 16.30 Knjiga mene briga vreme, šport 1 17.00 Novice, slovenska kronika, 17.35 Uganka črnega Kajmana. vreme, šport poljudno:man. oddaja j 17.30 Razgledi slovenskih vrhov 18.25 žrebanje 3x3 Í 18.00 Modro 18.40 Risanka: lolek in Bolek j 18.35 Metka in zvěřinko zver. 19.00 Dnevnik, vreme, šport risanka 20.00 Bolnišnica na koncu mesta 1 19,00 Dnevnik, vreme, šport po dvajsetih lehh, 7/13 i 20.00 Pod žarometom 21.00 Izzivi \ 21.00 Dosje 21.25 Pisave : 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme j 22.50 Kaj je narâirfô Adolpha 22.50 Dediščina Evrope. 1/2 Hitlerja, dokum. oddaja 00.35 Dnevnik, ponovitev : 23.40 Razgledi slovenskih vrhov 01.30 Pisave i 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv ! 01.10 Dnevnik zamejske hr 02.25 infokanal i 01.30 Pod žarometom SLOVENIJA 2 i 02.25 Infokanal 06.30 Infokanal i SLOVENUA 2 10.00 Otn:^ki infokanal i 06.30 Infokanal 11.00 Tv prodaja : 10.00 Otroški infokanal 11.30 Za t^v ni infokanal : 11.00 T v prodaia 12.50 Tv prodaja \ 11.30 Zabavni infokanal 13.25 š-športna oddaja i 13.15 T v prodaja 14.00 Alpe, Donava, JadrBn i 13.50 Slovenci v Italiji 14.30 Impromptu 1 14.20 Zadnji polet Columbije, 14.45 Mařenka, tv balet znan. oddaja 14.55 Naši operni pevci 1 15.10 Aritmija, glas. oddaja 15.05 Ples na severu, 8/10 i 15.50 Študentska 15.15 Pot v Ruski led, 1/2 i 16.20 Studio city 16.00 Turistika 1 17.20 Mostoví 16.25 Davi, izbor iz jutranjega 1 17-50 Davi, izbor iz jutranjega programa programa 17.30 Anne Frank, 1/2 \ 18.35 Vrnitev, tv drama 19.00 Peščica izbranih, 8/10 i 19.35 Vizum za pritiodnosL 3/20 20.00 Zadnji polel Columbije, j 20.35 Liga prvakov v nogometu. znan. oddaja pclfinale, prenos 21.00 Studio city 1 22.35 Balada 0 trobenti in oblaku. 22.00 ^tmlja, glasbena oddaja sk)v čb film 22.30 študentska j 23.50 Infokanal 23.00 Brane Rončel izza odra m ^ m ^ 00.30 Infokanal 'tm^ TV ~ 06.55 24 ur. ponovitev 07.55 RKkiLake 08.45 Petskrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 RckiUke 15,00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17,55 24ur-vreme 18.00 Petskrivnosti, nad. 19.00 24 ur 2Û.OO Naša mala klinika, nan. 20.55 Providence, nan. 21.50 Skriti aduti, nan. 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, nan. 23.45 Pomočmk, amer, film 01.05 24 ur 02.05 Močna panorama T\/ 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RícIdLake 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno srce. nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Providence, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 meki Lake 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce, nad. 17,55 24 ur • vreme 18.00 Petskrivnosti. nad. 19.00 24 ur 20.00 Majhni koraki življenja, amer, film 22.40 XXL premiere 22.45 Alias, nan. 23.40 Pozabljena dama, amer. f. 01.25 24 ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama © © 09.00 Dobro jutro, informativno ' razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 136l.VTVmagazin,reg.- informativni program 10.25 Kultura, infor. oddaja 10.30 Polkn'roll, glasb. odd. (16) 11.00 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo kogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Čarobna piščal, risani film 16.50 Mojca In medvedek Jaka, otroška odd. za najmlajše 19.30 Najspotdneva 19.55 Vabirrv) kogledu 20.00 Oober večer, gospod predsednik gost: mag. Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja Sloveni}e -Zdmženja športnih zvez 21.00 Regionalne novice 21.06 Košarka, posnetek tekme Pivovarna Laško: Helios Parada humorja 2005, posnelekl.dela prireditve v Mariboru 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, inf. • razvedrilna oddaja 23.25 Vabimo kogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani, obveshia 09.00 Oober večer, gospod predsednik, gost: mag. Janez Kocjančič, preds. Olimpijskega komiteja Stovenije-Združenja športnih zvez 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Košari«, posnetek tekme Pivovarna Laško. Helios 11.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 10.00 TVinštrukcija: matematíka 18.40 Nedeljski izleti, potopisno- dckumentama oddaja 18.50 Najspotdneva 18.55 Pravljk;a za najmlajše: Telovadba 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 1362. VTV magazin, reg. • Informativni program 20.25 Kultura, informativna odd. 20.30 Športni torek, športna informaSvna oddaja 20.50 Športni gost kont oddaja Predstavitev pustolovskega tek. Adventure Race Vel^je - Slovenija 2005 21.30 Asova gibanja, inf oddaja, 3. TVmre!a 22.00 Šu kham • za soncem, oddaja o Romih 22.30 Vabimo kogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Franček in zeleni vitez, ris. film 08.10 Obiskvakvanju, 17/17 08.15 ZlatkoZakladko 08.40 Knjiga mene briga 09.10 Spetdoma 11.00 F^osiava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos 11.45 Natk>na I geographic. 11/12 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 f^kaj minutza domačo glasbo 13.35 Ljudje m zemlja 14.25 Gospodar duhov. 6/13 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Jurij Droblžek. 17/26 16.05 Male sive celice, kviz 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Z vami 18.20 Turistka 18.40 Žrebanje Astra 18.45 Trije angeli, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ariiimedov zakon. špan. f. 21.40 Odpeti pesnrki 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Omizje 00,00 Dnevnik, vreme, šport 00.55 Z vami 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Infokanal 11.30 Tvprodaja 12.00 Infokanal 13.15 Tvprodaja 13.50 Evropski magazin 14.30 Vizum za prihodnost 3/20 15.20 Nikoli ob desetih, glasbena oddaja 16 20 Mostovi 16.55 Hokej na ledu, prijateljska tekma, Slovenija-Rusija, prenos 20.00 Liga prvakov v nogometu. potflnale. prenos 23.00 Sk^venska jazz scena 23.50 Trinajsti dan. amer, film 02.15 Infokanal TV 06.55 24 ur, ponovitev 07.55 RictólákB 08.45 Petskrivnosti, nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 TvpixK]aja 14.10 RickiLake. pog. oddaja 15.00 Prava ljubezen, nad 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce. nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Pet skrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Otroška ljubezen, amer. f. 21.45 Na kraju zk>čina, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Alias, nan. 23.40 Koplja umora, amer film 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama © 09.00 Mladi upi, otroška oddaja. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 1362. VTV magazin, regwnalnl-infomiahvni program, ponovrtev 10.05 Kuliura, informativna oddaja, ponovitev 10.10 Športni torek, informativna oddaja, ponovitev 10.30 Športni gost. ponovitev oddaje Predstavitev pustolovskega tekmovanja Adventure Race Velenje • Sk^venija 2005 11.10 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Tralataja. otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja, ponovitev 19.20 Najspotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19,55 Vabfmo k ogledu 20 00 POPCORN, kontaktna glasbena oddaia 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Odprta tema, pogovor v studiu, 3. TV mreža - VSja kakovost življenja starostnikov 22.30 50 zvezd za otroke. posnetek zabavnega dela humanitarnega koncerta v Velenju (9), Nastopajo skupina Oriek. Aleksander Mežek. Rockn'band, Res Nullius 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani, obvestUa TO IN ONO rP > (T^FToroskon Oven od 21.3« do 20.4« ^^^^^ Vsem letvam pîi delu bosíe ie!ko kllubovaii, sai ^^ bo zmanjkovalo moći, Ni dvakratafdči, da bo zaostanek vsakdan ^ ff^ večji, a kaj. ko si iie boste znali pomagati. Ne bo vam padla krona n glave, te bos]e zaprosili za pomoć in (^iznali, da ste preoenievall ^ ✓ 9/ojesposobnosti P3zitele.dai8ganepovestekomu,l(lblznailoupo-rabiti protivám m v lastno Ms}. Sai vesle, $o fjudje. pri denariu pase vse konća Takrat tudi sorodniki tn najboljši prijatelji pozabijo na marsikaj, kar so včasih trdili Bik od 21 A. do21«5. y' "v Utrujeno delujete in ludi poćulite se tako. Pa ćeprev še sami ne veste, t3j le krivo. Morciale najbolj lo, da se vam v ^vljenju dogajajo ene in isle stvari, da se dfužile i enimi m istimi ljudmi. Vam se bo celo dogajalo. da se boste še nabolje počutili, ko boste sami s seboj, A to ne smetraiati kar vam je popolnoma lasno Karse ljubeznr liće, lx)vse po starem In^ll t>osle obćutek, da je naveličanosi vsak dan večja, moći, da l)i kaj iiVre-nil i. pa ne bo od nikoder Pomlad bo lelozavas precej napoma. Dvoička od 22.5 do 21 .à. Na delovnem mestu vas čaka neprijetna sprememba VaniobosJe, hoćeš ali nočeš, vpleteni tudi vi ^i. Precej stvari se bo zelo spremenilo, koliko lažje vam bo, ker boste vse to phčakovali, 2I0 ne boste mogii ničpomagat PosiuSafle svoj notranji glas. pa boste vtdeli dasebo vse izteklo tako, kot ie prav. četudi morda ne bo ŠJo zeio na hitro. Na čustvenem področju tw zliala rahía praznina, na finančnem prav tako Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Rak od 22.6. do 22.7. Ugotovili bosie, davasotjkrolarelomalo ljudi, ki |im resnično lahko zaupate Nikar ne mislite, da ste vi popolni. Včasih namreć s svojim molkom izpadete zelo vzvišeni pa tone dr^. Tokrat vas bo razočarat d(^r zi^ec, presenelll, zelo poziliwio, pe dolDer prijatelj Ki txf ^ kmalu dokazal da je već kot vreden zaupanja Pomemben projekt, ki bo konán vp/ihodnjin dneti, bo već kol uspelen. Še sami boste presenećeni nad kritikami, ki tudo tokrat izrazilo pozitivne. Uv od 23*7. do 22*8. ^^^^^ Na zunaj twste Se naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro ® poznato, bodovedeii dazvašo notranjostjo nekaj ne štirria Inresvas bo nekaj močno v^emirtio, asi nikomur, niti partnerlu, ne boste upali nić povedati. Predvsem zato. ker se boste bali. da pretiravate. Mimi ne boste,dokierneugotovite.kajsedogajazvami.^ioneodiašslte Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila rrioći za prvi korak, potem pa bo šlo îb talje Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, će boste kaj rekli ali ne Devico od 23.8. do 22.9. čepravsi tega ne boste želeli, boste morali v nalednjih dneti prenašati l|udi, kt vam gredo kref^o na žwce Nikar ne mislite, da bo hitro minilo, a vmes todo k sreči flB še prazniki, ki se lihže močno veselite. Veliko boste ra^išljali o me-ff^ njavl službe, čeprav se globoko v sebi zavedate, da je to bolj želja kol pa izvedljiva rešitev. Vprašajte se raje. če je a vaše slabše počutje res kriva služba, ali bi lahko razloge iskali ludipri sebi in situaciji, ki jo tre- nutno imate doma. into že lep čas Tehtnica od 23.9. do 22.10. Če si človek postavi visoke cilje, ne more pričakovati, da bo šlo vse gladko in ixez zapielov Vaii cilji pa so sedaj kar visolco leteči, tn sedar se boste čudili in si brili norca iz samega sebe. tudi na glas v resnici pavas bo vse skupat tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje, čeprav kai hujšega ne bo. t»Andersenov g/ah« 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Predstavitev knjige Ivan Grobelnik: Harmonika, škarje in Stari pis ker 18.00 Vila Mojca Šota za sparse - začetni program Marija Vodovnik; Postavljanje mej-da ali ne? 1Q.QQ Knjižnica Ve te nje Literarni večer ob svetoviiem dnevu knjige Književniškr 03 Pod tem naslovom vas na literarni večer vabijo člani Društva slovenskiti pisateljev, ki živijo na Celjskem. 19 00 Galerila Mladinskega centra Velenje Predavanje ob dnevu Zemlje O kristali ti bo predaval {(rislatoterapevt Ernest Zet. 19.QQ Mladinski center Velenje Delavnice -Šola afriškega bobnanja 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Javni nastop dijakov srednje stopnje Glasbene lote Velenje 20.00 Hisa mladili Šmartno ob Paki iožetov kulturni večer z enim izmed najbolj znan i ti slovenskih narodnozabavniti glasbeni ti ustvarjalcev* lojzeum Slakom Vvlvk. 22. april 8.00 Šolski center Velenje. Medpodjetniškf • Državno lekmovanje dijakov te tin is ki ti etektro šol (izobrazmini center Velenje) Knjižnica Ve te nje Db svetovnem dnevu knj/ge Novi obraziv kr)jlžntcl 800-1800 Središče mesta (pred sodiščem) Jurijev sejem 10.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Knjižna delavnica za mlade Gost delavnice bo Slavko PregI, ki bo predstavil knjigo z nastovom Usodni telefon. 13.00 Mestna občina Velenie.seina dvorana D krogi a miza • Energetska učinkovitosi v favniii z grad bati 1_4JD0 ŠoiskicenterVelenjfi. Madpodjetniski • Državno tekmovanje dijakov poklicni ti etektro šol izobraževalni center Velenje 16.00 Titov trg, Velenje PrireditevveienjskiliEKOšol ob dnevu Zemlje 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave Leteči dragulji moje doline (Koroška cesta, Stari jašek). 2 odprtjem bodo počastili letošnji dan Zemlje, dogodek pa je namenjen tudi praznovanju ISO-letnice velenjskega premogovnika. V programu bodo sodelovali mladi plesalci iz F^esnega studia N. Razstava bo na ogled do konca junija 2005. Vstopnine m. 19.00 Hotel Paka Velenje O kro si a miza in srečanje ob svetovnem dnevu Zemlje Obvarujmo Zemljo z zmanjšanjem stopnje različniti vrst onesnaženosti 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Oblike skozi stoletja • Orgelski večer dijakov Glasbene sole Velenje 2130 Mladinski center Ve te nje Rock koncert: Zaklonišče prepeva 2201^ Max Club Velenje študentska vročica • Koncert: Heaven X S<»l)ola. 23. žiDitl 8.00 šolski center Velenje Medpodjetniski • Državno tekmovanje dijakov poklicnih elektro šo( izobraževalni center Velenje 8.00-13.00 Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Jurijev sejem innn DomkuitureVetenje Gledališka predstava • Lutkovno gledališče Maribor: Peter Svetina: O mrožku, ki si ni hotel striči noh!ov{lutke) Pikin abonma in izven 19.00 Kulturni dom Ljubno ob Savinji 35. območna in medobčinska revija odraslih pevskih zborov in pevskih skupin "pa se slii' 21.00 Mladinski center Velenje Lrterarno-plesni večer ob dnevu knjige gl.OO DomkuitureVetenje Maxovi večeri šansona in kabareta • Arsen Dedič, Gabi Novak in Malija Dedič Ponedeljek. 25. iipril 1900 MladinskicenlerVefenje Delavnice • Šola afriškega bobnanja 2D00 DomkuitureVetenje Gledališka predstava - Branko Đurić, Marko Pokom; Slovenci v vesolju (komedija) Zeleni gledališki abonma in izven Torek. 26. april 18.30 Mladinski center Vetenje Filmski večer 19.00 DomkuitureVetenje Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju Slavnostni govornik bo častni občan Mestne občine Velenje, dr. Matjaž Kmecl Prireditev bo povezoval Karel Drago Seme .Za kulturni program bo poskrbel Moški pevski zborVRES. 2130 Max Club Velenje Študentska vročica • Koncert: Kar Češ Brass Bend Orkester Sreda. 27. april 10.00--18.00 Vila Mojca Dnevi od pri lil vrat vile IV! oje a Organizator pripravlja ustvarjalne delavnice, družabne igre, iztet na Dunaj.. 17.00 Mladinski center Vetenje Ernine ustvarjalne delavnice 21.00 Mladinski center Vetenje Študentska vročica • Rock koncert: Lost sounds (ZDA) in Ths flow (Ljubljana) Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infomiacljski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 1 8 60). Jurij Souček v Kulturnici Velenje-Po vsej Sloveniji ta teden fHîtekajc» Sliww'nski dnevi knjige. Vvelenjski knjigarni in galeriji Kulturnica so pripraviti bogat program prireditev. V torek poldne so mladi u?,ivati v knjižni dcIavnici s pisateljico .I^njo Vidmar, ki jc predstavila svojo knjigo Vsiljivka. Sodelovali so tudi dijaki velenjske gimnazije. Vieraj dopoldne so pripravili ^ eno yijnimivo knjižno delavnico. 'Ii>krai jc bil gi"*st Maija^. PU kato, ki je predstavil svojo knjigt^ Luža. /večer pa so v Kuliurnlci gostili igralca Jurija Součka, kije pripovedoval In brat Andersenové pravljice. '/. gosiom se je pogovarjata Mela Kušar. Jutri diipol-dne pa pripravljajo Se zadnjo knji/Jio delavnico 75 otroke- Cic>st bo Slavko Prcjil. ki bo prcd.stavit knjigo z naslovom l^sodni tele* ton. ■ bš Pravljice za bolne otroke V Šoštanju l)()(J() iia daii knjige zbii ali pravljice - Podarili jih bodo holnišiiinicnui oddelku Vr tea Aniee Ceriiejeve Celje -Spomnili se bodo ludi díieva Zemlje Miiena Krstić » Ptaninc_ VŠoStanju íxxk>jutriínji dan. 22. ciprik svetovni dan knjige in Zemlje, zaznamovali z več prireditvami. Izvedli jih bodo s pomočjo obeh I'ftncwnih Sc^L Vrtca Soj^lanj in Mc-dobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. "Namen prireditev, ki jih pripravljamo, jc ozavelčanje prebivalcev o vplivi ti c>kolja na na5c bivanje ter htjenje brolne k'uiiurc.*< pravi župan ŠoSlanja Milan Kdo ljudje lahko po ugi-)djiih ccnah k"up(wali knjige, nujmla^i pa bíxk'» dtxjtxlek p^'»pestril 7. risanjem našega planeta. Vzpo-reJnt^bo pt>tekalotrc^ knjižni bazar, na katerem si Ixxk) najmlajši med seboj izmenjevali knjige. ïkt tistem, kt"» so v Sedlanju lani ob dnevu knjige izvedli odmevno ak-cijoznaskwim Podariknjigo-ic zdaj kîgatijo knjižnice Ek^lniSnice Ibpc^Kiea, Doma z:i varslvt^ t^dra-slih Velenje in Dnevnega centra za mladi'v^tnikc Sc^Stanj-so sc iidk'iCili, da akcijo leTos nek zbirali pravljice. Tako tx)do hkrati zaznamcA^ali 2(K)-Iel-nico rojstva velikega danskega pravljičarja U.K. Andersena, /brane pravljice bodo podarili olrokom bolni?»niCnih oddelkov Vrtca Anicc Cemejcve iz C'elja, v katerem v treh oddelkih pravljice zelo plísta prebirajo. »Prepričan sem, da K» na^a ulíína knjigarna obiskovalcem ptmudila zanimive kil jigc. veselimo sc v?^kcga t"»biska. prav pctsebej veseli pa bomo v .sotxiío, 23. aprila, priée la ob 10. uri. ■ Dan Zi^nlje 2(M)r) - razstava m(Hulj(n v iwlek,22. aprila, vasoh 18. url vabimo v Muzej premogiwnlítva Slovenije (Kor^\ska cesta, Stari jaŠck), kjer lx>nio t^dprll razstavil "LEinci DRAC/UUI MOJE DOLINE". Z odprtjem bomo pc^mlili letoSnji dan Zemlje, dt^cxlck pu jc namenjen tudi pra/nwanju ]3t). oblcinicx^ velenjskega pre mogjivn ika. V prviili m lad i plesale i iz "Plesnega studia N". Razstava bo na ogled di> konca junija 2UiJ5-Vstopnine ni. ■ ER/CoV^/enje Boi>aLo prazîiovanj(î dnina z(Mnlj(î Velenje - V MG Velenje se vse već ljudi in organizacij vedno bolj veda. da moramo naravo in okolje ohraniti rudi za naSe zanamce. Zato bo MO Velenje jutri, 22. aprila, ol> svetíwnem dnevu zemlje pripravila niz prireditev. Ob 13. uri se bo vsejni dvorani MO Velenje začela okrogla miza na tcm<3 Energetika ucinkcjvitcst v javnih/^'•dhah, nakiUeri bcxlo predstavili problematiko energetskega podrc^Čja v Šaleški dolini. Na njej bcxJostHk^lwali Številni strokovnjaki s lega podnx^ja. Oh 15. uri bo vsejni dvorani potekal ptxJpis Ekolistin za Šolski center Velenje in c«ncwno šolo Cîastava íiliha Velenje. Oh 16. uri pase lx> na 'Utovcm trgu zaccia prireditev velenjskih ekiťk^l, kj bo ta daji priblii^^la tudi (^bCanom in občankam. Cc bo vreme slabo.bo prireditev potekala v domu kulture. ■ bš Kresovanje na (iorieah ŠostđnJ - Na predvečer praznika dneva upora proii okupatorju bo na Goricah v Šoštanju zagorel kres. Tradicionalno kresovanje pripravljajo Socialni demokrati (SD),0bćiaski odtxu Šoštanj. Pričelo se bo v torek ob20. uriš klaM^nim pn:^amom:godba Zitrja,golaž»ognjemet. ■ mkp Kazslava viedna oj^leda v dvorani Zadružnega doma v Solčavi bo vse dť» 2. maja. ob nedeljaii in praznikih od 14. do 18. ure, ottprla zanimiva razstava, vredna ogleda. Pripravila jo je te 11« ustanovljena tamkajšnja zadruga in skupina zainteresiranih otîêank na lemo Predelava volne oziroma i/detkcîV izklobuč-evlne,po domače lllca. Nat^led jcpriblil^jio 120 izdelkov, mustalih v 10 delavnicah, v katerih jc ustvaijaio 16 udelefenk. Po vcčiniso bile domačinke, dve pa sta bili Lz st'isednjlh občin Luč in Ljubncga. Kc^t je povedala liernarda Pnidnlk, programska vodja, so na delavnicah scxlelovale žene ne glede na to, ali se doma uks'arjajo z v/rejo ovc, predelavo in prodaji) volno ali ne. Ustvarjale pa sopť>d víxlsivom mentorice Vide Mihaele Male. domačinke - Študentke arhitekture. ■ Tp Utrinek z razstave (foto: Jp) KINO VELENJE v hotelu paka Á SRiilaiivr; SKKIVM.IMCK {srhljivka) Reiija Renny Hariin. vloge: fííchard Gere, Jennifer Lc^ez, Susan SararKton. dolina: 1Û6 minut Četrtek,21.4m ob21.00 Petek, 22.4.. ob 22.45- glasno predva- janjfi Sobots, 23.4., ob 20,30 Nedelja. 24.4.. ob 16.00 Ponedeljek. 25.4. ob 20.30 Torek. 26.4.. ob 19.00 Sreda, 27.4.,ob18.30 vvi(;ki:k ihkk [n}manllčni triler) Režija; Paul McGuigan. vloge: Josh Hart-nett.Malthew bllard. Rose Byrrte. dolžina: 115 minul Petek. 22.4., ob 20.30 Sobota, 23.4., ob 22,30 Ponedeljek» 25.4. ob 16.00 Torek. 26.4.. ob 21.00 F0RI(O)TiriK0 MOKJi: v mmi ( drama) Režija: Aíeiandfo Amenábar Hackford, vloge. Javier Bardem, Belen Ruéda dolžina: 125 minut Petek. 22.4.. ob 16.00 Nedelja, 24.4., ob 20.30 /IVIJi:i\JK POD VODO (pustolovska koniedíja] Režija: Iwes Anderson, vloge: BiH Murray, Cale Blanchett, Owen Wîlson» dolžina: 118 minul Sobota. 23.4., ob 18.00 PICT 01 ROK IIM ŽKLJOZAVliR (pustolovska komedija] Režija: John StephensonMat^fofd, vloge: Kenneth Granagh. Zoe Wanamaker. dolžina; 86 minul Torek, 26.4.. ob 17.00 • premiera pred slovenskim startom (cena vstopitice 800 SIT) ^illDVEDKK PIII^ MURINA kolekcijli muon SLOVOM [otroški animiram film) Režiia: Frank Nissen, dolžina* 68 minut Sreda, 27. 3., ob 17.00 - počitniška predslava Četrtek. 28. 3.. ob 16.00- poć^niška predstava X,\\ 2: V PRIPR\VIJH[\OSTI (akcijski film) Režija: John StephensonHackford, vloge: Kenneth Branagh, 2oe Wanamaker, dolžina: 91 minut Sreda. 27.4.. ob 20.30 • premiera pred slovenskim startom ZIVInJElIVJK I'OI) VODO (pustolovska komedija) Petek, 22.4., ob 18.00 in ob 22.45 Ponedeljek, 24.4. ob 18.00 morji; v Mim (drama) Petek, 22.4., ob 20.30 Sobota, 23.4., ob 18.30 in ob 22.30 Ponedeljek. 24.4. ob 20.00* filmski ciklus OSKARJEVCI 2005 Torek. 25.4. ob 20.00-filmski ciidbs OS-KARJEVCI2005 OSKAR 2005 za najboljši tuji film I ZLATI GLOBUS 2005 za najboljši tuji film I i\ \ di^sim ( drama) Rezija: Jamshed Usmonov Hackford. vloge: Uklamoi Miiasarova, Maru( Pu-lodzoda Sobota. 23.4.. ob 20.45 • Art kmo Nedelja. 24.4.. ob 20.45 - Art kino mi;i)vi;di;k pu iin SL0\()IN1 (animirani film za najmlajše) Sobota, 23. 4., obIT.OO- Otroška matineja Kedelia, 24. 4., ob 17.00-Otroška matineja I'(H'()'K)\A1\JI': (;i]Sarsm;(;A (dokumentarec), Dolžina: 84 minut Torek, 25.4. ob 18.Û0 - počitniška predstava Sreda. 26.4. ob 17.00-počitm§ka predstava Cena vsiopnk:« na počitniški predstavi je 600 SIT I Gena vstopnic; Počitniška predstava je 600 SIT 1 Redna predstava je 800 SÍT ! Premiera je 900 SIT f Matineia je 500 SITf POMLAD/POLEl^l^O^ Kino nagraiuie naročnike Našega časa Kino nagraiBdci: Stane Brgiez, Ašterčeva 3/a. Šoáan); Ffanci Kun^, Ftofian 192, SoâUflj m f^ajda Drev, Lotovica 18/b» Soštan). (Potrdila o nagradi prejmâe na dom) r I \j Veterina Šoštanj Veta'ina Šoštanj d.o.o. Kajuhova 13 3325 Šoštanj tel: 03 891 11 46 f^: 03 891 11 47 email: veterina.so$tanj@TCl.r>et AMBUIMfT ZA MALE Zi¥AUs Po/feúelfůk, tr9d9, petek od B. ifo 12, m, ter torek In četrtek od IZ. do 17. ure AMBULAřfTA - iide/e zdr9¥if in zdrevst^nih spríůevet: od ponedel/ka do petka od 7. do IQ. ure In od 1$. do 14. ure OG) i/o iûHgtaS Nagradna križanka ^^^ ^'a NAKUPOVALNI CENTER Velenje, kletna etaža Vabimo vas vsak dan od 8. do 22. ure v naš prijeten ambient. Ob nedeljah in praznikih je zaprto. Pn nas vam pripravljamo vsak dan tri vrste dnevnih malic, pizze, pizze ćetr-tinke.jedi iz žara. fast food, solate po želji In ostalo hrano po izbiri. VSAK PETEK IN SOBOTO VABIMO NA VESHLE PARTY-E 2 OBILO DOBRE GUSBE DO JUTRA! SPREJEf^AfVlO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE. Rešeno križanko pošljite na|14. spr ■ 16 apr ■ 16.«pr Bi?, apr vrednost: 3S0 mkros) SOZïïû itHa. sjvNe^rvD ^rese^ar^v Ieiu2004:30 milo^>g $0^3 zraks OBVESCEVALEC v SPOMIN 24. aprilu mineva lelo žalosli, odkar nas jc zapustil dragi mož, oče, dedi in pradcdi martin podpečan Hvala vsem, kise z lepo mislijo uslaviteoli njegovem grobu in mu prižigale svečke j^pt^mina. Vsi niťf^m najdražji v SPOMIN primanju JOŽEFU REBERNIKU dr. spec. med. dela Mineva le(o dni, txlkar si nenadoma (xJ.šel v večno liholo, in nikakor le ne moremo po/abili. Osla) nam boš svcle) v/or neutrudnosli in po/rtvovalnosli. I Ivale/ni smo li za vse in pogre&imo le! Danica, \fiIon, Cilka, Ahjz in Anica v SPOMIN na pnmaDja JOŽEFA REBERNIKA, dr. spec. med. dela Plilîa ji) pmznina. ostal jo spomin. SliomUi. kJ iias navdaja ■/. veseljem, (hi smo smeli In mogli biLi del tvojega 'Življonla. Čutili smo in ie čuLima. da si nas isvei vod. saj si prav za vsakoga izmed nas našal čas in prija?.no besedo, ko smo je bili najbolj potrebni. Hvala StkUlavci Medicine dela Velcrýc f m ZAHVALA 12. aprila jc ugasnilo življenje nasi dragi mami, babici in prababici lucuizajc 24.3.1926'12, 4.2005 Na željo pokojnicc smo sc poslovili od nje v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu. Posebna zahvala Pogrebni slu/bi Tišina, izvajalcu za odigrano Tišino 1er gosjxxlu duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Vč Kako prazen jc dom. dvorišče naSe oko zaman le iSče. M več tvojega glasu, smehljaja le sledi ostale so povsod od do h tvojih pridnih mL času prebujanja narave mis jc v 82. lelu starosti liho zapustil dragi mo7, oče in dedi JERNEJ MRAVUAK 28.7.1923-14.4.2005 I Ivala vsem sorodnikom, prijaleljcm, sosedom in sokrajanom za pc^moč, izrečene lolažilne besedo, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala P(.îD Škalc za pomoč in izvedbo pogrebne sk>vcsnosti, MPZ Škalc za odpete žaloslinkc in govornikonia g. Dollelu Lipniku in g. Hermanu Arliču. Hvala duhovnikoma za opravljen obred m vsem. ki ste ga pc">spremlii na zadnji poti. KOMUNALNO PODJETiE VELENJE d.0.0. Pogrebno pohopalitka dejavnoil Koroška cesla 37 b, Vëenje NA POKOPAUŠČU PODKRAJ IN ÍKAU SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/691 91 53, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 50 41 ; Dosegljivi smo 24 ur na dan. t' ÉÍ ZAHVALA Z žakisijo sporočamo, da nas jc v 85. letu starosti zapustila nafe» draga mama in nona ANTONIJA OCEPEK 30.12.1919-9.4.2005 Prazon dom je in dvorišče naše oko te išče, roka, '/.alost in bolečina ta '/budila ni. ostala jc la pmznina. ki hudo boli. Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za S|X)šlovanje, ki sle ji ga izkazali na njeni '/adnji poti. Zahvaljujemo se g. Pclru Lazarju, dr. med., duhovniku za opravljen obred, godbi Zarja in Pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njeni IVANU FECETU 1928-2005 Hvala ti za čas, ki smo ga preživeli s tabo. Za pol, ki smo jo prehodili skupaj. Za prelepe trenutke iz smrekovških vzpetin in mcllcških košenin. Na te bo ostal lep spomin. Veliko so nam pomenile besede tolažbe od tvojih tovarišev h težkih in knitih časov. Od prijateljev iz Cmih globočin in ljubiteljev slovenskih planin. Od vseh, ki so nam bili v oporo v času slovesa in te pospremili na daljno pol. Tvoji najdražji Vsi bodo dosegji s\'oj cMj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja pivpoln. poln sil, neizraliljen k pokoju bom legel (Srečko Kosovel) ZAHVALA Btiledna je huda. ker nas je zapustil dragi FRANCI POŽGANJE 19.2.1975-1.4.2005 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kiste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga v lako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zaluj/K'i doniaći Žalujoči: zena Síejka, sin Vlado, hčerki 'Zvonka in Tatjana z dmzinami ZAHVALA (.>b boleči izgubi dragega očeta in starega očeta IVANA RADOSLOVNIKA 23. 7.1937 - 8.4. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter nesebično pomoč. Hvala Pogrebni službi Usar, Splošni Bolnišnici Celje. Premogovniku Velenje, tCS Lokoviea, Cîorenju IPC, pevcem, gospodu Ahacu in župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Stanka z Milanom^ vnuka Saši in Ve.sna Najboljša salama iz Podkraja, bodjola pa iz Laz v organizaciji TurisiiCnega društva Velenje- pododbor Šentilj, jc potekala vsoix>lo 4. tradicionalna Salamijad« v Šentilju. Sirokovnři ocenjevalna komisija je imela veliko dela, saj je morala ixxniii doslej najvećje slevilo jwlan in hodjoL 7a laskavi naslov najba komisija je \me\a zahtevno de/o Še posebno zanimivo je bilo lekmovanje občinstva pri izboru najboljše salame. Ocenjevalci iz občinstva so odlično opravili svojo nalogo in tudi izbrali odlične smu. Ključe vozila sta vodji reševalne službe Jožetu Zupušku izročila ma^. Dnij^o Bahiiii. čkm uprave (iorenja, d. d., in dr. I£v-gen Den'arić direktor Premogovnika Velenje. Oba sta ob tej priložnosti poudarila, da lo ni njihova prva in ludi ne zadnja donacija zdravstvu, saj veliko zaposlenih v obeh kolektivih koristi usluge/dravstvcTicga domij. Kot je povedal direktor Jože Zupančič, dr. med., je novo urgentno voziloopremljeno z najmodernejšo opremo, ki omogoča reševanje življenj-»Naše ekipe lahko v nujnih pri- merih, kadiir gre za huda obolenja ali za stanja po nesrečah, nudijo vrhunske asiuge obolelim oziroma poškodovanim,« je povedal. Vozilo je bilo že preizkusno in uporabljeno v praksi in izkazalo se je za odlično. »Ib je zdaj naše drugo vozilo s tako vrhunsko opremo. Zelimr pa si, da bi gji uporabljali čim manj. da hi bilo čim manj nesreč ali pa hudih bolezni, ('e pa bodo, bomo lažje pomagali.« Z novim u/genUm vp^iom s^^-^ravstvenem domu zadostni potrebam!^ Občani vse bol| ekološko osveščeni Dan zemlje jepodjcije PUP SaulxM^ma(híT. ki se na lem iMKlixK'jii ukvarja z zhiranjem in odlaj^anjem odpadkov, s |)r(^dsta\ilviio zaznamovalo ssvoje deiavnosli Mira Zakošeii_ Velenje. 18. apribi - Pred nakupovalnim centrom so delavci podjetja PUP Saubermacher predstavili svoje najnovejše in seveda najsodobnejše avtomobile za zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov. Ob tej priložnasli pa so ludi zbirali odpadne akumulatorje in odpadno jedilno olje. Zoran Rodič, direklor podjetja, je bil zadovoljen, ker jim je uspelo v enem letu pomembno napredovali na področju ločenega zbiranja odpadkov. »Očiln<") so naši občani vse bolj osveščeni, pa ludi mi smo postavili več novili zbirnih mesl in uredili zbirni center oh deponiji (odpadkov,« pravi. V laaskeni leiu st^ zbrali skupaj 123i)7 ion preostankov gospodinjskih odpadkov, 10,6 nevarnih odpadkov iz go.spodinislev. 363,4 sekundarnih surovin iz zbiralnic in preko 7f)0 ton kosovnih odpadkov na terenu 1er še okoli 70ionv cenlnilnizbiraliiici. Zanimiva je primerjava količinse-kundarnih surovin z letom poprej- Zbrali so 199 ton papirja (2i7 odstotkov več kol leto prej), 110 ton stekla (128 odstotkov več), kar 228 odstotkov več je bilo plastike, kovin pa 129 odstotkov več. Ti podatki veljajo za celotno področje Šaleške in Zgornje Savijijske doline, vendar pa so hili daleč najbolj »pridni« občani na območju blokovne gradnje v meslni občini Velenje, kjer so ludi uredili sodobne zbiralnice. Številke so sicer lepe, a se direktor RodiČ zaveda, da še zdaleč niso naredili vsega. Količine zbranih sekundarnih surovin bi bilo niogoče vsekakor še vsaj podvojili. Prav zaradi tega bodo ludi v prihodnje nadidje-vali intenzivno akcijo osveščanja pre-bivalstva, ki mu K^do skušali dopovedati» da bodo lahko ostale eenc zbiranja in odlaganja odpadkov na sedanji višini le, če bomo zares vse od-padke, ki jih je mogoče predelali, odlagali ločeno in stem prispevali, da bodo komunalne deponije osialih odpadkov, ki jih obremenjujejo ludi visoke ekološke dajatve, manjše. Pi^djelje PUP Sa- ubermacher se Šc kako árH starega slovenskega reka. ki pravi, kar se Janezek nauči, to Janez zna, zalo dobro sodelujejo z vsemi osnovdmi šolami, .Še posebej pa s šob Salck, ki je prva ekosola v icni okolju. Nanjo so še p(*>ebej ponosni, k sodelova- nju pa so jo povabili tudi tokrat. Njihovi učenci so pripravili priložnostni kulturni program, v prostorih Interspara pa pripravili tudi ckolaške delavnice in iz odpadnega maleriaia izdelovali zanimive in uporabne izdelke. ■ Podjele PUP Sauiiermacher je razstavilo svoja najsodobnejša vozila za /oceno zbiranje odpadkov. Učene/ eko osnovne soie so se posebej prizadevni in ekološko osveščeni. Tokrat so pripravili ekološke delavnice - prikazovali so, kako se da uporabiti odpadni material za izdelavo koristni ti Izdelkov. Na sliki: med Izdelovanjem rožic.