St. ID." Poštno tekočl račun štev. 24. V tiortai, i\ne ß. maja 1920. Letnlk III. tehaja v Oorici vsak če- trtek opoludne. Velja do 31. dec. 7 L, pol ieta 5 L. Cetrt leta 2'50 L, mc- sečno 1 L, za inozcrnstvo varja liMiipc kot pošteiie ljudi, ker lumpi so bolj prebrisani ljudjc in se znajo bolje zago1- varjati, zato pa jc pravdo lumpov Iažje dobiti. S tern je jasno povcdal, kakc vrste ljudi zbira krog scbe in katere bo zago- To in ono. ^ h na svetu več pametnih ali več pri- smojeiilh ljudi? -Neki gospod, ki se je v svojih prostih jjrah .posebno rad pečal z rešcvanjem glo- ^okih problemov, se jc zelo lnučil z vpra- ^aniem, na kak način bi se dalo določiti, ^ je med ljudmi več pametnih ali več pri- fötojenih. Tedaj enkrat, ko. je bil izpil par ?branih steklenic vina v gostilni ko je pri- Sel na ces.to, mu jc vse nacnkrat prišla öosebna misel v glavo. Stoipil je za precej S°sto trumo ljudi in je parkrat zaklical: !*H modrijan, Vi pametni covek! — Vi, ^^dra glavica!« Fa nobeden se zato ni ipnenil, nobeden sc ni ozrl. — Nato je za- ^»cal samo enkrat: »Vi. prismoda!« — in UsPeh je bil vclikanski. Vsi do zadnjega so ^e začeli jezno gnetiti proti njemu. Neka- J^n so dvignili pesti, drugi so; planili k nje- ^ in tulili vanj. nekaj studentov mu je Krozilo s palicami... Le z največjo teža- ,.° )e ušel ljudski jezi, ~- txxla uganka je resen ai. Zviti krnet. ,. Neki kmet je prišel v mesto in se ču- a>' 4-,i hodijo v mestu še tako veliki ljudjc v solo, med tern ko na deželi konča]o svoje učenjc otroci že s štirinajstiin letom. »Cujtc, dragi kmet«, mu odgovori smeje se neki student, »jaz Vam povem, da se v incstu človek uči veliko več kakor na deželi.« Kmet zmajc z glavo in pravi: »Ne, te- ga ne vcrjamein.« »() tem se beste prepričali«, trdi stu- dent, »jaz Vas spremim k znanem profe- sorju, in on Vam bo to dokazal. Kmet in student gresta k profesorju, ki je bil dobrovoljen človck in je razu- niel tudi šalo. »Torej, jaz Vain hočem dokazati,« reče profesor kmetu, da se človek v me- stu več nauči in da več zna, kakor na de- želi. Odgovorite mi na nekaj vprasanj.« »Of ne,« odgovori kmet, »tega, pa ne bomo tako naredili. Vsak izmed nas polo- ži tolar na mizo, in kdor ne zna edgovoriti, tisti izgubi tolar.« Proiesor privoli v ta pogoij, vzame Iz denarnice tolar, in ravno tako tudi kmet, ki položi svoj tolar poleg profesorjevega. Profesor ima staviti prvo vprašanje. Dolgo- časa strmi v strop, s prstom na ustnicah. Slednjič se mu jc zdek\ da Se varjal. Gospod Tuma, našc Ijudsivo in na- še delavstvo je pošteno in delažcljno, zato nima pričakovati od zagovornikov lum- pov nič koristnega! Kaj jc govoril šc Tuma? Ubijal ]c mrtve ecsarje in metal iz trona stare Fe- •tre. Druzili kronariih glav si ni upal dota- kniti, najbrze po naročilu vladnega za- stopnika, s katcrim sc jc pogovarjal pred shodoni in sc ga ni prav nič bal, ker ga pri shodu ni bilo opaziti in ker ne zna slo- vensko. Nadaljc jc zatrjeval, da kdor pri- stopi k njegcvcj stranki, je lahko gotov odpornoči inza njim stoji vse italjansko delavstvo. Cudno jc res to in smrdi, po ncecin, kar ni mednarodno, četudi pu njc- govcin cvangclju brez državnih mej, da slovenski komunisti bode1 v zvezi samo z italjanskimi drugi, na slovcnske boljševike pa je pozabil. Mislim, da jc dovolj povedal, za čem strcmi njegeva politika in kam ho- če zavesti našc pošteno in pa inteligentno delavstvo. Z vado o sijajni prihodnjosti hočc poJvriti ccno, katero mu plačujejo italjani za raznaroditev našega poštenega ljudstva. Kulturni boj, ki jc ponchal na zascde- ncm ozcmlju edino iz vclikc ljubezni do naroda in njegovih pravic. hece Tuma zo- pct o/.ivcti. Naj si skočinio v lasc, da nas bodo naši narodni nasprotniki lažje vni- čiii. A ne bo se mu posrečilc! Vse naše ljudstvo jc cdino in kot tako stopi v obrambo svejih pravic in pokaže hrbct vsakemu radikalen. Zdaj pa naj še povem, Cesar dr. Tuma ni govoril: Videl je deželo razdejano, domovc pcrušcne in da morajo ljudje stanovati v sh bo napravljenih barakah in se potikati po kletch in luknjah, kakor divia zver. Di. je polje nasega vže prej revnega kme- tiC;a vničcno in razde.iano. Ha nl zivinc, da so gozdi pesckaui, da ljudstvo nima podpor in da jc večina delavstva brezpo- selna in brez denarja. Tuma prav dobro ve, da bi nc bilo potrcba nascmu delav- stvu stradati in se Icviti za zaslužkom ako bi sc italjanski delavci zamenjali z dcmačinj, slovcnskimi. A velekomunist ni o tern črhnil niti bcscdicc. Zakai? Ker z preganjenjem italjanskcga delavstva bi sc zaincril Italjanoin, tcga pa bogvaruj. Kaj ni še govoril? Mclčal je kot grob in niti od daleč sc ui spomnil na vojno od- skodnino in na zapcstavljenje, ki se godj od strani italjanskih funcijonarjev naseinu ljudstvu. Ce bi bilo res, kar jc pravil o oncj veliki ljubezni do nasega kmeta, de- lavca. in cbrtnika, bi sc bil vsaj nialo po- trutlil pri svojih italjanskih drugih,/ki rc- prezentirajo v italjanski zbornici največjo stranko, da bi se odpomoglc slovcnskiin ubogim trpinom z vojno edskodnino (ne z podporo), ki tako upraviceno po njcj pov- prasujemo. Ej, gopod Tuma, Vi ste govcril to, od česar ne bodo prazni želodci siti. Zamol- čali pa ste to, kar bi Vam nc bilcx prav, da bi zvedeli Slovani zasedenega ozemlja,, t. j. da sc je dr. Tuma zvezal z Italjani na škodo našega ljudstva. Delavci, obrtniki, kmetje in vse naše ljudstvo, organizirajmoi se v inocna dru- štva, katcrih riamen bo zastoj)ati koristi vseh stanov, katcriin bo sveta naloga, bcriti se za pravice vsakega naroda. Ta- ko organizirani dosežemo vcč kakor pa dr. Tuma, ki je sam povcdal na shodu,, da ne more nikogar zagotoviti uspeha njego- vih prošenj. Socialne misli. O delu. Delo je zakon življenja, zakon socialni. Ce govorimo o zakonu dela, ne mislimo samo na gospodarsko produktivno delo, ampak tudi na duševno delo. Ne dela le delavcc, ki zida, kujc, siva, nc dela le kmet, ki orjc, ampak dela tudi učeiijak, ki razmišlja načrtc ali problemc v karist člo- vcškc družbe. Nekateri mislijo samO' na telcsno delo. Toda za socialuo gospodarslvo, zato, da jc človcska družba smotruo in trajno pre- skrbljena z vsemi tvarnimi dobrinami, ni polrebno samo ročno in sploh samo telcs- no delo. Toda za socialno gospodarstvo, zato, da jc človeška družba smotrno in tra-'no prcskrbljcna z vsemi tvarnimi do- brinami, ni potrebno samo ročno in splch samo telcsno delo, rnarvee tudi dMševno» delo. Vzemiino, da jc treba zgraditi veli- kanski most čcz rcko. Tukaj jc ireba naj- prej duševnega dela, treba je misli, idej, načrtov. Hrez načrta ni dela. Treba ie tc^ rej uccnega človcka, arhitekta, ki za.snu'e načrt za most. Kako bi mogli delavci sa- mi napraviti tak načrt, kako delati brez načrta? — Potem jt' treba voditcljnega dela: treba je ljudi, ki delü za zgradbo mosta smotrno organizirajo, nadzorujejo, vedijo, da se izvrši po nacrtu. Potem pride izvrsi'io'jc Uelo ali ročno delo, delo z orcdjem. Treba jc torej o-bojnega dela, dusevnega in tclesiiega, razni stanovi po- trebujejo drug druzega. Pctern so se druga dusevna dela. ki sluzijo Ijudskim koristrfti. Delo za zdravJe in fizieno moe naroda, torej delo zdravni- kov. Je tudi šc delo za strokuvno izobraz- bo, gospodarsko, trgcivsko. tchnično. Vse to delo posredno ustvarja tudi gexspodar- ske vrednote in koristi, ker izpopolnuje delavca in njegovo delo. Ce torej govorimo o zakonu dela, mi- slimo vsako delo, ki je socialno koristno. V človcški duržbi je potrebno,. da jc delo razdeljeno, in enostransko bi bilo, če bi cno delo cislali, drugo delo pa podcenje- vali. Nekateri preziraja tclesno delo, dru- gi prczirajo duševno delo. Obojc jc nc- opravičeno. Tistim, ki prczirajo duševno delo, jc zaklical že slavui sccialni ekonom List: »Kaj ne, kdor vzgaja in izcbrazuje liudi, tisti je trot, delaven je samo tisti, ki pita prešiče!« Tiste pa, ki prezirajo telcsno delo. mora vsak splošni štrajk poučiti, kaj bi bilo ž njimi, če bi ne bilo takih delavccv. V človeški družbi je res največ takih, ki sc morajci preživljati z de'lom svojih rok. Manjši del je tell, ki s svojim duhom opravljajo druge ])otrcbuc socialne posle. našel vprašanje,. na katero ni še nobenega odgovora v knjigah zgodovinc. Vpraša: »Ljubi uiciž, povejte mi, kako se je imeno- vala žena prerdka Habakuka?« Kmet povzdignc obrvi šc višje kakor po navadi in odgovori mirno.: »Imenova- la se je Habakukovka.« Profesor jc zarudel od jeze in zakli- cal: »Ljubi prijatelj, to se meni zdi ven- dar .....« »Nič, nič«, upije kmet, »zdaj sem jaz na vrsti. — Povejte mi zdaj, kako se ime- nuje pa moja žena?« Profesor dolgo časa molči, se drga s prstom po nosu, z-Dzuje obrvi še bolj ka- kor po navadi, in slcdnjič, ko so vsi z na- petostjo pričakovali kake dovtipnc resitve tega vprasanja, pravi: »To pa je neino- goče, da bi uganil___« »Tedaj vendarle vidite,« odgovori smehljaje se kmet, »da mi na deželi tudi nismo ravno na glavo padli.« Utakne de- nar v žep in se poslovi s porednim po- zdravom. Nevarna poskušnja. Ko Je nekoč cesar Napoleon hotel odpotovati v Belgijo, je dal pred s© pokli- cati spretnega jeklarja in ga vprašal, ali bi mu mogel napraviti jekleno cklopno srajco, da je noben udarcc ne prebije in noben strcl ne prcdrc. Mojstcr to obljubl in zahteva za to delo 18 tiscč frankov. — Ko prinese ob doloeencm času izgotovlje- no oklcpno srajco, mu Napoleon ukaže, naj si to srajeo sam nadenc. Mož uboga. Tedaj zagrabi Napoleon za dve pištoli in pravi: »Zdaj hoc em poskusiti, če je tvoje delo res tako trdno, kakor si obljubil.« — Sproži strel na mojstrova prsa, in krogla odlcti. »Obrni se!« zakliče Napoleon. Mo-j- ster se obrne. Napoleon sproži drugi strel na hrbet, in krcgla zopet odlcti. Prestra- scni rnojster je mislil, da je zdaj odresen, pa Napoleon jc zacrabil še trctjo piutola in sprcžil še dva strela na mojstra, ki se je ves tresel. Tudi zdaj sta krogli odleteli otl oklepne srajce. — »Tvoje delo je dobro«, rečc nato Napoleon, »kcliko zahtevaš za to?« — »18 tisoč frankov«, odg-Dvort moj- ster jecljaje. »Ne tako, ne, dragi moj,« re- če Napoleon, »jaz ti dam 36 tisoč frankov za to mojstersko delo.« In mu je nakazai to svoto, da jo je dvignil pri cesaxski za- kladnici. Samoposebi jc razumljivo, da ti niso no- beni socialni troti. Ne pridciujejo sicer s svojim deloni tvarnih dobrin, ki jih pc- trebujejo za življenje, ainpak jih prejema- jo od družbe, torej konečno cd onili, ki delajo s svoiimi rokaini, toda tudi oni dclajo za drujho, dajcjo druzbi in tfuspo- darsko delavnim stanovoni dobrine in :vrednotc višje vrstc. Kdor take dcla, te- mu sc nc smc reei, da zanie, kjer ni sejal. Lahko bi sc suiiio rcklo: žanjc. kar ni se- jal, zato pa drugi zanjejo, karje on sejal. Čc pa primerjamo setcv in setev, gdtovo ni njegova setev manj vrcdna. Torej tudi ti, ki izvršujeio duševna dela, izpolnujejo socialni zakon dela. To v razmišljevanje onim, kateriin je delo sarno ročno ali telcsno dele. Brez dn- ševnega dela je tudi rocno:delo na tleh, ker ročno delo je le izvrševanje idej. Nj_ kakor ni torej trot tisti, ki dcla s svejim duhom, anipak trotjc so le tisti, ki so zmo- žni, ki bi lahko dclali, pa ne delajo, ali vsaj ničesar ne delajo, kar bi bilo socialno koristno. Ministerski predsednik Nitti je rekel v nekem zaslišanju v San Remu: „Italija mati treh kultur, va- jena dolgih stikov z vsemi narodi, bo našla z jugoslovanskim narodom prijazno obiiko za dobre odnošaje." — Kakšne tri kulture ? Se edne ni videti! Kje so naše slovenske sole ? Aii je to kultura, narodoin zapirati š«le ? To se pravi, pljuvati kulturi v obraz! Politični pregled. Jugoslovanska deputacija v San Re- mu. -6. aprila so jugoslovanski odposlanci, dr. Josip Wilfan, dr. Karcl Podgornik in dr. Ulikse Stander, cddali v San Remu spomcuico, naslovljeno na Nitti-ja, kot predscdnika vrhovnega sveta. V tej spo- meniei opozarjajo naši odposlanci Njtti-ja, »da prizadetenm prcbivalstvu zasedene^a ozcmlja doslej ni bila dana priložnost, iz- raziti svoje volje, in da sc takozvana ple- biscitarna manifest, nekatcrih politienih skupin tcga ozcmlja ne more sinatrati za svobodni izraz volje vsega prcbivalstva, a niti niegove večine.« — »Zaupajoč v pravičnost svojc stvari, oprto na pravico samoodločbc, zahtevajo Jugosloveni za- sedenih ozemelj. da naj sc pcizove vse prebivalstvo, da odloči o svoji poIitiCni usodi potom rednega plebiscita.« — »Za- stcpniki jugoslovcnskejra prcbivalstva za- sedenili ozcmelj se sklicujc'o na modrost in cut pravičnosti visokega zbora lnupajo, da se ne odloči c usodi tega prebivalstva, ne da bi bilo prej zaslišano.« To je popolnoma iipraviecna zalitcva. a to jc tudi najmanj, kar zahtevamo cd voditelJev mirovne {conference, nainreč: Plebiscit ali samoodločba, da se Ijudstvo same odloči, da sanio jrlasujc, kam hoce pripadati, ali k Italiji ali k Jugoslaviji. Si- cer je tudi to odveč, ker so narodnostnc meje pri nas tako ostro zaertane, kakor menda nikjer nc, — pa vendar zato. da bi eel svet zvedcl, koliko Slovanov živi tu- kaj konipaktnc. Razkrinkani jugoslovenski komunisti. Res s pravim rodoljubnim besom sc je vrgel dopisnik „Rdinosti1* na slovenske komu- niste. Ko je razkril in ožigosal njih izdajske namene in cilje, piše žareč v svetem ognju: „Po ljubljanskcm pučt:" je postalo jasno, da komunistotn ni do preobrazbe države, marveč da hočejo zrušiti in razbiti državo samo, to edino podlago. ta edini ©kvir, na kateri in v katerem more imeti jugoslo- venski nartd zavarovano življenje za bo- dočnost! Komunist dr. Živko Topalorič je to priznal v srojem govoru v Subotici z na- ravnost brutalno odkritosrčnostjo. „Mi se moram«*, — je rekel, — „truditi, da spra- vimo državo v nemožnost za zadovoljitev zahter delavskih mas. Mi moramo mno- žiti to nezadovoljnost! Zavedamo se, kaj bi nastalo. Halijanska vojska bi zasedia nuie ozemlje..Jugoslavia bi bila razdejana. V državljanski rojni, ki bi nastala, bi zma- gala naša bodočnost. Mari niso Rusi žrt- vovali svojega naroda za ljubav napram socijalizmu ?!* (Ta trditev je sicer drzna in tudi neresnicna, a rendar jasno kaže, kaj vse so priprarljeii žrtvovati korau- nisti). Torej žrtvovati in razbiti hočejo ne le držav«, ampak tudi narod sam bi hoteli položiti na žrtrenik sv»jega komunizma!!! In eio jegotovo; za nas je izključen vsak dvom na tem, da so bili dojodki v Lju- bljani in out v Subotici v stvarni zvezi med seboj da je bil dr. Topalovič govornik tudi slovenskih komunistov 1 Sedaj pa naj pridrjo zopet ti poslednji s svojim zatrje- vanjem, da tudi oni ljnbijo svoj narod, da mu žele srcčno in varno bodočnosl I Scdaj ve jugosloTenska javnost, 4a ji govore yelik's najdr/nejžo laž. Pa tudi Jujjoslovenskernu delavstvu je podal T-'palovic drafocen pouk: komunisti nočejo, da bi država zadovoljila delavskih mas, oni hočejo rhranjati — nezadovolj- n»sl 1 N)im se hoče držarljanske yojne v kateri bi klal brat brata, kjer bi tekla v njej kri naroda, ki naj bi razbila državo, bre/ katere bi bil narod Jugoslovenov ka- kor kaplja na veji, ki jo more ostresti v- saka sapica, in ki bi bil kakor bfajjo na na cesti, ki bi je mogel pobrati, kdor bi imel hitrejšo in daljšo roko ! Razkrinkani so — razkrinkali so se sami. In* kar je poštenega v narodu, se zgraža ob misli, kaj bi bilo, če bi bilo uspeio, kar so snovali v Ljubljani in v Subotici in — kje drugje!" To bo odprlo oči najbrže tudi marsi- komu pri nas na (joriškem, kjer se dä Ijudstvo tudi zavajati v socijalistično ali komunistično stranko. „Komunizem hoče ustanoviti domovino za vse ljudi", piše „Deto" in konenje svojo razpravo o do- movini v 10. štev.: „Danes delavec nima domovine in jo kmet vsak Čas i/gublja, jutri bo imel vsak uarod res svojo domo- vino in človek tudi, ker mu po komunis- tičnih načelih tnora postati stednjič ves svet res prava domovina", Ali ste slišali pojme komunističnih voditeljev o domovini ? |Kaj se pravi to: eel svet je moja domovina? Ali se to ne pravi svoj narod, svojo domovino žrtvo- vati komunizmu? A to je izdajstvo, grdo izdajstvo nad lastnim narodom! Slovenski delavec in ti slovenski kmet, ki ljiibiš svoj narod in svojo domovino, zdaj, ko si vse to slišal, veš, kakö imaš nastopiti proti komunizmu in njegovim voditeljem, ki pač urnejo hujskati in po- dirati, ki pa za to ne morejo nič boljšega zgraäiti ali dati v zameno. Ob otvoritvi italijanske poslanske zbor- njce> __ Včeraj 5. t. m. se je v Rinm zo- pet otvorila poslanska zbornica. V tem za- sedanju se odloči osoda Nitti - jevcga ka- biiieta, Cegar obstoj je odviscn od stališča, ki ga zavzame proti njemu ljudska stranka. Sicer pa ne kaže še, da bi hotela ljudska stranka vreči NilM-jevo ministerstvo, dasi so poslanci te stranke na svojem kongrcsu v Napolju hudo ropotali proti vladi. StaliSče ministerskega predsednika bo zelo težko. Nastopili bodo v zbornici naci- jonalisti, in vprašali, kako je bilo v San Remu, kaj se je tarn sklenilo, kako je re- šeno jadransko vprašanje. To poslednje pomeni največji fiasko italijanske politike v San Remu. Povsod, v Parizu in Lon- donu, je prišlo to vprašanje pri mirovni konferenci v razgovor, na svoji zemlji, na italijanskih tleh, v San Remu, pa ni mo- gel spraviti Nitti jadranskega vprašanja niti v razgovor. Nato čaka Nitti-ja težak odgovor. Potern so tarn soeijalisti, ki bodo še poostrili svoje stališče nasproü vladi, ki nosi po njih mnenju poleg tisoč drugih hib tudi težko odgovornost za zadnjc ža- lostne dogoäke majniškega slavja. Socija- listom ne zadostuje samo vladna kriza, ampak sedanji vladni režim je treba vreči ob tla. Potem so štrajki vsepovsod, posebno obsežni kmetski strajki v zgornji Italiji, je vprašanje prehrane, vprašanje valute, vpra- šanje oglja in tisoč drugih vprašanj, ki samo razkrivajo italijansko mizerijo. Torej ni bila Nittiju s evetjem posuta pot v parlament; bomo videli. v koliko ga bo trnje potrgalo in ali se bo izmotal iz njega. Kdaj in kje se bo rcšilo jadransko vpra- šanje ? Tega danes še nihČe ne ve. Niti kraj ni še določen, kjer naj bi se sešla Scialoja in Trumbič, ki se bosta pogajala glede rešitve tega vprašanja. Listi poročajo, da je Trumbič prosil, naj bi se sestanek vršil na neutralnih tleh, in zato se itali- janski in juLoslovanski delegat snideta najbrž v kakem švicarskem mestu. Kaj je vse mogoče » Italiji? — V me- stu Viareggio se je v nedeljo vršila tekma med dvema športnima kluboma iz Via- reggia in Luke. Ko jc razsojevalec pri igri, August Morganti, dal znamenje, da se igra konča, je prišlo do hudega prepira med obema strankama, ki sta se dejanski spo- padli. Vmešalo se je tudi občinstvo, in spopad se je poostril tako hudo, da je morala posredovati patrulja karabinirjev. Ker je bil pri tem posredovanju karabinir Natale de Carli težko ranjen na glavi z nckim kamnom, je ta sprožil puško in wstrelil pri tern do smrti Morganti-ja. Te- daj se je vsa množica obrnila proti kara- binirjem in jih razorožila. Nato je množica naskočila arülerijsko vojašnico, se polasti- la orožja, ki se1 je tarn nahajalo, zasedia vse dohode v meslo in železniško postajo ter pretr^ala vse brzojavne in telefon- ske Žice. Pozneje je množica naskočila tudi postajo karabinirjev in jo zažgala. Tramvaji so bili ustavljeni in razbiti, prodajalne vlomljene in oropane. Oho roženi rneSčani stražijo na križiščih in na železniški progi. Karabinirski oddelki, ki so hoteli udreti r mesto na kamijonih, so bili obkoljeni, razoroženi in zaprti* Kamijone je nato množica zažgala. V me- stu se je proglasila splošna stavka, ki naj se konča po pogrebu padle žrtve, Vlaki ne morejo skozi mesto, ker je postaja v ro- kah upornikov. Vojaške oblasti so poslale proti V'a- reggin kakih 2000 mož, in sicer v popolni vojni opremi in v spremstvu oklopnih arto- mobilov. Z morske strani so prevzele blo- kado mcstn -siiri torpedolovke. Naloga, da ukroti zopet niüsto, je poverjena generalu Marincola, ki je z niočni, s katenmi raz- polaga, že gosdodar položaja. Kaj se je priznalo Italjji v San Remu? Zavezniške države so pnznaie italiji Ada- lijo in Konijo v Mali Aziji ter izključno pravico izkonžčanja tega ozemlja. Ital'ji pripadajo v posest vsa podjetja, ki so.tarn javnega važnega pomena in ki že obsto jajo, ki pa ne pripadejo ne zaveznikom ne nevtralcetn. Tudi st je lialiji priznala pra- vica izkoriščati premogovnike v lleraklcju. Kaj je dobila Grčija w San Remu? — Na konferenci v San Remu sta se Grčiji pri delitvi Turčije priznali obe Traciji, ta- ko da bo Grčija segala do Črnega morja z Jedrenom (Adrianopel) vred. Razun tega je Grčija dobila tudi mesto Smirna v Mali Aziji. Gospodje v San Remu so ürCijo res nobel traktirali! Madžari protj Čehoslovaski. Ceške oblasti so odkrile tajno organizaeijo, ki je pripravljala splcšni prevrat na Slovaš- keni. Na čelu jiin je odbor štirih člauov, ki so bili vsi Mad/.ari. Aretiranih je bilo do sedai 5- mad/arskili članov omculene or- Kanizacije. Pri aretiranih Madžarih so na- šli papirje, ki kempromitirajo Budimpcšto. Po vested iz čeških nradnih krogov na Dunaju, pošilja avstrijska tovarna za orožje v Steyru velike količine munieije na Madžarsko. Razen drti^e municiJe po- šilja vsak dan -40.000 nabojev za puske. Poljaki so zasedli Kijew. Na čelu poljs, kih čet je general Pilsudski v nedeljo 2 t. m. ukorakal v mesto Kijew. Splošna mobilizaeija na Poljskem. Pu- Ijska vlada je poklicala vse razrede pod orožje. Tudi v Galiciji se morajo vpokli- canci priglasiti v 24 urah üre za veliko vojno med Poljsko in boljševiško Rusijo. Trotzky da je rekel, kakor poroi^ajo ,lz- vestja" : „Zdaj začne grozni boj proti Po- Ijski, ki ima odločiti usodo obeh držav. Ni vzroka, da bi se vznemirjali, in če je obžalovanja vredno, da se nekateru delav- ske armade morajo preobraziti v vojne armade, preirganje plodonosnega dela bo kratko." Zdi se, da so se narodi privadili vojni in da se ne mcrejo locüi od nje. Posebno Slovani nudiji svetu radi prizoro brato- mornih vojsK. Rus se je spravil z Japonci zato, da bo lažje bil Poljake. Provizončna vlada v Vla- di\ostoku je objavila včeraj odlok o splošni amnestiji in dogovor, podpisan od Rusov in Japoncev. ölavne točke tega dogovora so: 1) Sovraznosti se ustavijo na obeh straneh: 2) ruske čete se umaknejo 30 km daleč na obeh straneh železnice Ussari- Sntchiang; 3) red bodo vzdrževale oboro- žene straže; 4) ruske-čete se ne smejo premikati krez predidočega sporazuma z Japonci, izvzemsi prevažanje četna Sahalin in v Transbajkalijo; 5) Japonci zasedejo vojašnice, dokier se ne umaknejo iz Ši- birije. Italxjani so nam vzeli v Gorici vse sole t Slovenci, ali ima v dvaj- setem st*letju sploh kdo pravico, vzeti nan* sole ? Kje je svoboda v državi svolbode? Mi hočeino imeti svoje sole, ker smo kulturen narod, in zahtevamo to svojo pravico zase od države, ki se baha s svojo dva- tisočletno kulturo ! Ali bo res ves svet moičal k zatiranju manjšinj- skega naroda od strani Italije ? Domače vesti. Dr. Aiojzij Gradnik, sodnik v Gorici, odide v soboto v Belgrad, kamor je za sedaj poklican v ministerstvo za zunanje zadeve. Namesto odhodnice svojirn prija- teljcm in znancem je daroval 50 L za sklad »Goriškc Strafe« in 50 L za »Dru- žbo sv. Cirila in Metcda«. Zelo težko bo pogresal pridnega sotrudnika nas list, o katerem pravi v svojem poslovilnem pi- smu na urcdiiištvo, da mu bo, kjerkoli sc bo nahaial, najljubši in najtežje pričako- vani poslanec iz domovine. Vrlcmu mezu kličenio na počctku njcROve diplomatske poti: Mvala in srečiio! Na zandji poti. — Pred kratkim, ka- kor smo sporočili, je umrl vTrstu g. Jožef Rojec, sodnik v Kopru. Bil je začasno pokopan v Trstu. V sredo, 5. inaja, so pa v Trstu dvignili njegove zcmeljske ostan- ke in jih prcpeljali v Sovodnje, kjer je bil pokopan ob obilni udelc/bi ljudstva na tamošnjem pokopališču. Naj v mini po- čiva v zemlji doonači! Qoriska Straža bo počenši s prihodnjo številko stala v razprodaji 20 vinarjev, kakor sploh tudi vsi drugi časopisi. Zveza siov. kolonov vabi vse odbor- nike k odborovi seji, katcra bo v nedeljo ob 3V-J pop. v Vipolžah v prostorih ^osp. Skolarisa. — Predsendik Bratuž. v ':"~ !v* 'fiese's? Cebelarski sestanek se je vršil v ne- deljo v Gorici v precej velikem številu, dasi so bila pota zaradi prometnih zaprek otežkočena. Predavanjem so sledili čebe- larji z velikim zanimanjem in izrazili že- Ijo, naj bi se večkrat vršili taki sestanki s poučnimi predavanji. Zlasti mlajši če- belarjl, začetniki» bi ne smeli zamujati ta- kih prilik, da se teoretično in praktieno iz- popolnijo v čebelarstvu. G. dr. Ličanu gre pri tem posebna zahvala, da daja svojim čebelarskirn kolegom svoj febeljnak in svoje znanje na razpolago. Prvi čebelni roj v bmarjah je imel g. župnik Kranjec dne 2. maja, v Renčah pa so bili prvi roji 18. aprila. Zopet smrtna nesreča z ročno granato- V Kostanjevici na Krasu se je smrtno po- nesreCil 21. t. m. vrli katoliški mož in dolgoletni cerkveni pevec Štefan TrampuŽ, star 41 let, ki je omenjenega dne ravno dodelal barako, v kateri se je mislil na- seliti s svojo družino. Pri zbiranju streŠ- nega rnaterijala je po nesreči trčil ob laško ročno granato, katerih leži tarn vse polno okoli. in katera je pri tem razpočila. Raz- mesarila ga je tako, da jc eno uro poz- neje izdihnil. Zapustil je vdovo in tri ne- dorasle otroke. Takih nesreč je zadnji čas vedno veČ. Skrajni čas bi že bil, da vojaške oblasti to nevarnost odstranijo; tretje leto imarne po Krasu vse mogoče vojaške oddelke, katerim je poverjena odstranitev municije, ali to vojaštvo opravlja vse mogoče posle. le tega ne, za karje postavljeno. Konečno bi se pa moral tudi civilni komisarijat v Sežani nekolikc več za to pobrigsiti in pritisniti na vojaška povcijstva; saj vendar ve, da so županstva v tem obziru brez moči. V Kazljah je 26. aprila v cvetoči mla- dosti umrl 14 letni Anton Šinigoj, sin ta- mošnjcga g. učitelja. Zadnji čas je bil di- jak na gimnaziji v Idriji, V znak Ijubezni so njegovi součenci položili krasen venec na njegov grob; kajti njegovo obnašanje do starih in rnladih, do iibogih in bogatib, je bilo nad vse vzorno. Obetal je veliko, a cvet za cvetom pada... Preostalim naše iskreno sožalje. Kdo ve kaj? Janez Markočič iz Me- dane je služil v času vojne pri V. reg. v. 10. komp. in je bil zadnji čas ujetnik v. Ita- liji,. pa že dve leti prej ni domačim nič pi- saL Ce bi kdo o njem kaj vedel, ali če bi bil. o lijcm kaj slišal, naj to sporoči njego^- vi ženi, Olffi Markočič, v Medani št. 55, pošta Kormin - Biljana. Prošnja. — Dne 29. aprila je neki iitcž izj^ubil 600 lir, potem ko je na »Mon- tu« plačal 500 lir svojih obveznih obresti. S tem je z^ubil tudi pobotnico o teh pla- čanih obrestih in prcsi postenejra nafdi- telja, naj se zglasi v upravnistvu »Gori- ške Stražc« v Gorici, Via Vetturini št. 9- Velikodušen dar. Podružnica Ljubljan- ske kreditne banke je darovala Šolskemu Domu 1000 lir in Slovenskemu sirotiŠču v (j-orici tudi 1000 lir. Velika zahvala ! Kličemo vsem našim zadrugam in pqsojilnicam : Posneinajte Iepi zgled v teh prežalostnih razmerah ! ßarovi. Neimenovani na Opčinah je daroval za „Goriško Stražo" 25 lir, XV pa za „Družbo sv. Cirila in Metoda 40 lir. — Tomaž Črnilogar v Šebreljah od vobljene tombole, ki se je vršila 25. aprila v Šebreljah o priliki šolarske veselice, za „Šolski Dom" 10 lir. Razno* Prvi majnik. — Ta praznik dela je na splošno potekel precej mirno. Samo v Pulju in Torinu je prišlo do izgredov, ki so zakte- vali svoje žrtve. V Pulju so demonstraHti satni zakrivili prelivanje krvi, ker so na- padli vojaštvo, ki jim je zastavilo pot, ko so hoteli prekoračiti določeni pas, v ka- terem jim je bil od oblasti dovoljen obhod. Vojaštvo 'je bilo napadeno s kamni, korci, železi, in tudi streljalo se je nanje. Wo- jaštvo je nato odgovorilo z ognjem. Stiri osebe so mrtve, ranjenth je bilo triintrideset oseb. — V Torinu sta bili od demonstran- tov vrženi dvebombi proti kraljevim stra- žam in tudi streli so bili oddani izmed množicc, nakar so kraljeve stražc v ijo ustrclile. Mrtvi sta dve osebi, ranjencev pa jc kakih trideset. Veliko oseb je bilo are- ranih. — V Gorici sta se vršila dva de- lavska shoda na telovadnem trgu, kjer je Cailini govoril v itaiijanskem, dr. Tuma pa v slovenskem jeziku. Po shodih se je po mestu mirno razvil precej Številen ob- j10(j — v I'urlaniji se je velika delavska manifestacija vržila v GradiŠču, kjer naj bi se bilo zbralo do 30 tisoč oseb. Mir se ni kalil nikjer. — Popolnoma mimo je potekel prvi majnik v Rimu, in kakor po- ročajo listi. tudi na Dunaju in v Berlinu. V Parizu so bili Živahnejši, kronika 1. majnika beleži tarn dva mrtva in 131 ranjenih, med tem ko se je v provincijah na splošno ohranil red in mir. — Proti francovskim železničarjem, ki so s 1. maj- nikom stopili v stavko, je Millerand izdal oster poziv, naj se takoj vrnejo k delu, ker zmagoviti Pranciji, če hoče ozdraviti od težkih vojnih škod, je treba, da dela in proizvaja. Stavke delajo draginjo, k« najhujsl in najprej zadene delavske rnase. Vlada bo storila vse, pa ustavi in zatrd vsako revolucijonarno gibanje. Pametno. — Železničarska zveza v '¦tfelgiji je sklenila praznovati 1. majnika s tern, da ustavi žclezniški promet za 10 niinnt. Še bolj pametiio. Železničarska zveza v Aiitfliji jc sklenila, da sc 1. majni- ka y)c ustavi dclo na zelei'.nicaii. Tndi •osobjc na omtiibiisih in tramvajih ui zapn- stilc- dela. AnLlež je praktičen in mil jc -žal vsakc zgubljcnc minute. - In še bolj Pametno. »Pravda« iz Moskve ie objavila mK.'iz ruske vlade, da so 1. majnika delo ne .sine ustaviti, in da bodo vsi delavci kaznovani, kateri bi se ta dan cdtcgnili 'delu. Kdor 1. majnika nc bo dclal, bo ka- ¦znovaii z zaporom za en mesec in njeffo- v'i družini se cdtegne aprovizacija za štiri dni. — Obubožana in eez glavo zadolže- na ttalija pa štrajka ecle dneve in šc vee! Žeiezničarska stavka v Sloveniii. ¦Otl komunistov uprizorjena železniearska stavka jc tako rekoč končana, ker sc že- teznicarji ecdalje bolj vračajo zopet v slu- žbo. Na vsah kraniskili progah je zopet ;uvedcn normalen promet. Isto; velja za ^žnc železnico, na kateri je osebni c- *net na vscli progali normalen. Želczničarska stavka je imela nai n, 4a. vpostavi v Sloveniji sovjetsko vlado za katero so imeli komuiiisti do podrobnesti Jzdelan načrt in so se že tudi razdclili mc- sta, katera bi posamczni voditelji komu- nistcv prevzeli. Sploh so imeli komunisti v oodrebnostih izdelan načrt cele stavke, kateretfa izvrsitev jim je prepreeil prcvid- "i. toda odloeni nastop oblasti, katero je podpirala ogroiiina večina prcbivralccv, ki te ogorčcna obsojala stavko železničariev. Splošna stavka, napovedana cd koinnni- stov. se jc po ecli državi ponesrečila in so komunisti zelo poparjeni. Da bi kolikor to- l&o lepo izšli iz zagatc, prosijo prometne- &i ministra za pogajanja. Prcnietni mini- ster je nasproti pogajaniem zclo rezervi- ran. ker so stopili v štrajk brez vsake na- oovcdi in niso stavili nobenih pczitivnili Jahtcv. Prometni minister bi bil prcd strajkom voljan sprejeti kake izpremembe Kledie plač, ako bi jih komunisti priglasili. Ker pa strajk ni bil izzvan radi mczclncga SibiiD^a, ampak je imel protidržavni na- nieih je prcjnetiii minister trd nasproti ko- ¦"'unistom. Krivci koinunistiških nemirov v Lju- blfaH». ¦¦— Policija jc aretirala Rudolfa °o- louhu, dr. Lemeza in tajnika »Splošne žel. °rganizaciie, Josipa Petriča.« Voditelji komunistov so bili izročeni v zapore de- «elnega sodišča. Proti njim se vodi redna ka^enska preiskava. Najhnjsi pri ljubljanskih ncmirih so bili — rudarji. Nastcpüi so kot najstrast- n^ hujskači. Vpili so nad Ijudstvom: "Strahopetci! Tukaj sc mora drugaec-na- stopiti! Vclike trgovine napasti, vse raz- b'-ti in kar jc blaga, ven pometati! To vam & svoboda v Jugoslaviji!« Kakor da bi °bstojala svoboda v tern, da bi sc snielo 'Svobodno mcriti in ropati. Na predlog ministra za notranje za- %ve je ministerski svet države SHS sklc- nii uvesti prcki sod za zločine proti dr- Resnica o strelih iz Leonišča. Konm- öisti so po Ljubljana zelo širili laznjivc vesti, da so duliovniki in usiniljene sestre strcljali iz Leonišča. Ker tega nobcii pa- nieren človek ni vcrjel,so svoje vesti »po- Vravljali« in trdili, da so se v Leoniščc umafcnili orožniki in redarji, in da so ti od tarn strcljali. Policijsko ravnateljstvo v Uubljani jc na to izdalo naslednjo objavo: J>Po Ljubljani se «siri in vzdržuje govori- pa, da sc jc due 24. aprila 192() povodom *zgredov na Zaloški cesti streljalo na .Umkaj zbrano množico tudi iz Leoiiišča. Ta govorica je doccla neresnična in nc- .^snovana. Policijsko ravnateljstvo jc dognalo. da se nahaja na zidu Leonišča °b strani proti Zaloški ccsti več sledoVj ^dboiinih strclov (tkz. Gcllerjcv), kar do- ^azujc, da so padali pc^sainezni streli v *av- občinštvu. * Podružnica Ljublj. Kred. Bänke ? Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obre$tuJ$ vlo^e na knjlžfice po Z1^ °jo, na tialJSo odpoved vezane vBoge po d&&ovoruu NAbuj) im prodaja vsakovrstoega tujega deniurja. Nakaaüa y JugoälavJljo In hiozemstvo po dnevuem kuraii. Veletržca z vinom oKrllH HtSUJrl gorica Via S. Antonio 4 in na Kornu št 8 (prej Kaučič) prodüjata na ciebelo r\avadna: vipavska, istrska, brisks, dalmatinska, fu?lanska in italijanska vina ; flna vina in Šampanjce v butiljkah, maršalo ; razriOVrst^ llk^rj^, kakor ; Fernet Branca, Cognac ; raxfta žganja (tudl ria drc?b?10), Vermouth in spirit. TIT11\1TITIT17:: PrlP°roča Stfo]o "• BEDNÄRIKftnjigoycznico Via Croce 6 (nasproti ^Šolskega Dcma"). Naznanilo. Podpisauo županstvo naznacja, da so živinski semnji v AjdtvSÖini zoptt otror- jeni, tep se vrši prvi semenj 14/5. 1920. ŽupaiJiBtTo Ajdofščhia. IVAN KACIN, (JORKA VIA S. ÄMTONIO ŠT. 24. Izdeluje vsakovrslne harrnonij« za pevsk« društva, za cerkve, z« Šo!e; uglašuje. popravlja in prenavlja cerkvene orglje, kla- virje, vijcline itd. izdelani har- moniji vedno v zalogi. :: :: :: Najlepše birmansko darilo se kupi pri tvrdki J. ŠULIGOJ urarju m zlatarju v GoHci, Gosposka ulica st. 19. Ravnokar je došlo vsakovrstno spoinladansko blajjo Črno in plavo, primerno za birrnanee, po zmernih in stainih Cünali. Za obilen obisk se toplo priporoča :: :: :: :: :: flndrej Mavric, kroj. mojster v Gcrici, Travnik 22. Generaina agentura ..Katoliskc za\?arova!ne clružbe" v Gorici, išce krajevne zastopntke pod najboljšimi pogoji. Oglasiti s«: Via Luiga 26, a!i pa v öospodski nlici 3, I. Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnili lescnih izdelko?, ka- kor : škafoT, orri, stolic, sit, reSet in drnge suhe robe. — Vclika izbera kosw in kuhinjskih potrebščin. ^^ Pernat Alojzij ^^^ naznanja cenjenenrnu cbčiristvu, 4a je otvoril T Ročlnjlž Št. 2 veletrgoviiio r.1 ViW» V 7.alagi im:t pri^tna Tipn.rBk»f intr»)ta, kriftka, dtolima.- tiasku iu drogn vina, k.»kor tuüi reri»*t in }gam$». Postrežba točna in solidn«, URAR Bff. ŠULIGOJ, prijtoroc« si. obtinsivu svojo dobroznano urarsko obrt Obeneui naxiianja, da s« je prewlil t §!•'}• ki*» pri državnem ^plodvoru. ! Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - GoWca. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solifltaa. Po okolici tudi na ciom. Mladi prešički €d 6 do 19 tcdnov, kranjske in domaJe pasinc so na prodaj pri: oskrbništT« grajščine R. Bar. Tenffenback. V1F0LŽE pri Gorici. - Žel. postaja: A10SSA.-' Me Rudolf Seculin kanalskega sodnega okraja naznanja, da ima svoj urad si V GORICI si Corso Herdi list 39, II nadsfF. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgOTina s kolorüjatnim in meSanim blagoi» ^n» drobno iu na debcio. Dobra rnoka bela in koruwiaj fižol. ječinpn itd. 131 a{;o «reže. Priporuča br im «kilcn obislc. --- Fostrežba. ilobta. — Cetie zaier»e. Ravnokar dbšla! Velika mnozma šivalnih strojev it raajboljših nemških tovarn za krojacf čevljarje in živilje in vsi v to stroke spa- dajoči predmeti. — Lastna mehamčns delavnica. — Priporoča se Tvrdl;a Franc Saunig» 6orica Gosposka ulica :: :: sedaj Via Carducci St. 25. :: ;r Novo slovensko podM«. S Prvim majem otvorim pisarno avtor. stavb. podjetja za izvrševanje ^enilnJb operator, prošenj za vojao odšStad- nJjao i. t. d. MaksimiJjan Poberaj arhitckt, »Ttor. *t*»ln?nik in zaprUe^rB ••• mini tavrrfrnee. Piazza Edmondo de Amicis ši. 1. (na Koiriii)< öpretna sivilja izurjena v najnovejših krojih se priporoL9 cenjenim damara v mestu in na deželi, ßPßVÜII ^9111 :"": GORICA, j—f OluMll lullst Corso Verdi St. 37. Prodajalna mrtvaskih predmetov. VELIKA ZALOGA kinča za rhkvt vsak« vr^te.' Laftf/ia. drl»Tnica za r&kve J» , T*»«e iz suhiU ctetlic, olilok*1 , in Ärerlje xa mrtte TBuhovihttiJ1 žalni pr-'diucti, iTeöe u pra- Teg» Yueka; pajčulanJ, vet>ci i» Sopki tu. nereste. binnaine i*' ¦za iTvo *T. obhiijilc». T5AI0TRSTKI SÜHK CTETUCE. C*B% mta i«;ikt ktnlmr«»tre. — Sprejemajo us l«^i foiebua naro«Et]«. V. CARDUCCI S V. CARDUCCI 9 GOSPOSKA^ ULICA COSPOSKA Ul< /•'. Tvrdka Druiovka Idstnlk Bruao Saunj^ priporoča srojo bo^ato zalogo Tsakorrsfnfga usnja, nadpl;ttov, čerljarskih potrebSčin in orodja. ličiln, mazila, najbolj§ih gumastih podpcinikoT, aedlar- sk«'füci usnja, in potrehScin i. t. d. a ü tk u :: SVEČE za enrkve, pogreb« in domafe« rates t vseh merah. :: Gene najugodnejše- Postreib« točn« In solldna. Jtfa debtlo \r\ cSrobnto. Zaloga živeia In gdšenega APflA Iz \&stne apntnlce v Sotkanu po dnevnSh ceri»h. ~~ ENSsročil« 5* spre- jemajo v pbarnl VIA 6ÄRDUGGJ 3.