Misli j(\,nu txr-fepru t\.r ZOZf Vsebina, 3 Spoštovani in dragi rojaki 5 Izpod Triglava 11 Slovenian Mission Adelaide 17 Polovinke 21 Slovenian Mission Melbourne 29 Pesmi Tilna Kocjančiča 30 Veliki Slovenci in obletnice ... 32 Slovenian Mission Sydney 40 Medžugorje, korak v prihodnost 42 Iz Kraljičine dežele - Queensland 44 Jože Podboj - stoletnik 46 Ljubo Božje Dete 47 Slovene Association Sydney 48 Vaši darovi 49 Dan samostojnosti in enotnosti RS 51 Triglav Mounties Group 56 Živalske zgode in nezgode 58 Butalci 59 Razmišljanja Cilke Žagar 61 Que sera sera ... Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Simon Peter Berlec OFM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Tehnični urednik (Production Editor) in računalniška postavitev: p. David Šrumpf OFM, Ken | Naročnina, darovi in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: p. David Šrumpf OFM, p. Darko Žnidaršič OFM, Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Martha Magajna, Cilka Žagar, Katarina Mahnič | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. | Naslov (Address): MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | E-mail: slomission.misli(agmail.com | Naročnina za 2020 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije (letalsko) 120 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej; ne pozabite napisati svojega imena in priimka. Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 156 1 | Poverjeništvo za MISLI imajo slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo. Za objavljene članke odgovarja avtor | Tisk (Printing): Distinction Press, Simon Kovacic, Melbourne. Misli na spletu: Florjan Auser https://www.glasslovenije.com.au. Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 6yo<>to\?t\>ni in ({m^i rojaki! Phil Bosmans je zapisal: »Ceste so polne smrtno resnih ljudi. Ljudi, ki nimajo časa za nič in za nikogar. Izčrpani in obupno žalostni ljudje. Dragi človek, kje je tvoj pogum? Kaj je tako utrudilo tvoj glas? Zakaj ni več luči v tvojih očeh? Ali ti je kriza zmračila dušo in srce in ti nasmeh zmečkala v spako? Poslušaj! Potrti ljudje hromijo življenje. Ljudje, naveličani življenja, zadušijo veselje. Ljudje brez veselja pokopljejo upanje. Ljudje brez upanja sejejo obup. Strah porabi neznansko dosti moči ter uničuje ljudi. Strah nam danes hromi moči, ki bi jih potrebovali jutri, da bi prestali nesrečo, pred katero smo trepetali. Dragi človek, saj za to si se vendar rodil; da bi ljubil, da bi bil na varnem in da bi dajal varno zavetje. Ne govori, daje to le prazno govoričenje ali votel občutek. Veselje do življenja in varno zavetje nista sladkorni priliv, ki naj nam prikrije grenkobo življenja. Veselje do življenja in varno zavetje nam ne padeta kar sama v naročje. Ne najdemo ju na površini. Iskati ju moramo dalje, se prebijati skozi težave, iskati v lastnem srcu. In tu je mogoče veliko storiti. Otroci iščejo luč v očeh odraslih. Resnico bodo resno jemali le tedaj, če je tistega, ki jo govori, resnično osrečila. To ti želim: pogum jutranjega sonca, ki kljub bedi tega sveta vzide vsak dan znova.« S temi mislimi bi vas rad pospremil v leto 2021, ki smo ga pričeli z mešanimi občutki. Lahko vidimo samo grozo, ki jo iz dneva v dan ponujajo naši ekrani in časopisje, lahko pa ob vsem tem najdemo tudi kaj pozitivnega, kar nas bo v tem letu vodilo, da ga bomo lahko živeli z nasmehom na obrazu, pa tudi če se bo kdaj orosil s kakšno solzo. Pomembno se mi zdi, da se trudimo živeti sedanji trenutek, ker prihodnjega morda ne bomo dočakali. Iz preteklih dogodkov našega življenja pa se lahko učimo, da bomo stvari naredili še boljše, kot smo jih do sedaj. Z veseljem naznanjam, da smo z letom 2021 stopili v tako imenovano jubilejno leto (70) izdajanja revije Misli. Petindvajsetega januarja 1952 so namreč izšle 3 Tako pred 70 leti v uvodu. Še vedno je vsak od vas povabljen k sodelovanju s svojim prispevkom. Nikar ne recite, da je vaša slovenščina slaba ali da tega niste sposobni. Le poguma in volje je treba, pa boste videli, kaj vse lahko prelijete na papir. Še vedno velja, da stvari, ki so zapisane, ostanejo, izgovorjene pa počasi zbledijo in se pozabijo. Želim povedati, da ste v tem jubilejnem letu vsi lepo vabljeni, da napišete svoj življenjski utrinek iz Avstralije, predvsem se skušajte spomniti lepih in smešnih stvari. Zapišete lahko tudi kakšno misel, kako so vas Misli v teh letih oblikovale, bogatile, obveščale, kratkočasile, tolažile ... Vnaprej se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje. Naj uvodnik tudi končam z besedami izpod peresa Phila Bosmansa: »Sleherni človek, ki ga imaš rad, preneha biti navaden človek. Neka__________ čudna privlačnost veje iz njega. Zaradi njega postaneš tudi ti nekako drugačen. Lahko mu celo rečeš: Meni na ljubo ti ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj te imam vendar rad.« prve tiskane Misli. Pater Beno Korbič je takrat v uvodu zapisal: »Po dolgem času, iskanju in tavanju, seje končno tudi nam v Avstraliji posrečilo izdati slovenski list. Naše večletne sanje so uresničene; prva številka slovenskega časopisa v Avstraliji je pred nami ... Želimo, da bi bile MISLI res naš list, namenjen in pisan predvsem Slovencem v Avstraliji. Da bi nam v preprosti besedi naših očetov in mater tolmačile za nas važne svetovne dogodke z ozirom na našo kulturno, versko in socialno življenje. Ne bi želeli dvoriti temu ali onemu. Naš program je dokaj enostaven. Napisan je bil s krvjo naših pradedov in očetov. In kaj smo, nam je povedala naša mati, ko nam je pela »SLOVENEC SEM« ... Začeli smo, a sedaj je na nas vseh, kar nas je in kjerkoli smo, da list ohranjamo in razvijamo.« p. Simon Peter Berlec 4 IZPOD TRIGLAVA Tone Gorjup UMRL ŠKOF JOŽEF SMEJ Na praznik darovanja Device Marije, 21. novembra 2020, je v Lenartu v Slovenskih goricah umrl škof Jožef Smej. Prag večnosti je prestopil v 99. letu zemeljskega življenja, potem ko je decembra 2019 obhajal 75 let du-hovništva. Mariborski nadškof Alojzij C viki je o njem dejal, da je znal biti blizu ljudem, a hkrati izžareval Božjo bližino in veličino. Zavedal se je, da je predvsem oznanjevalec evangelija, s svojim življenjem in vedenjem. Njegovo življenje je bilo živo pričevanje zvestobe Gospodu, s pričevanjem uboštva in nenavezanosti na materialne dobrine ter svobodo. Vedno se je zavedal, da njegovo življenje še ni odrešeno, zato je ostal skromen in iskren, tako pred Bogom kot pred sočlovekom. Predse- dnik škofovske konference nadškof Stanislav Zore pa je ob njegovi smrti zapisal: »Vse svoje življenje je posvetil Bogu in njegovi sveti Materi, saj sije za škofovsko geslo izbral: ,Milosti polna, spomni se!' Ker je bil ves Božji, je tudi vse svoje sposobnosti razdajal v službi Božjemu ljudstvu, pa tudi svojim dragim Prekmurcem, ki jih je na poseben način nosil v srcu in jim v svojih delih postavljal spomenike ... Naj njegovo geslo v tem trenutku zazveni nekoliko drugače: ,Milosti polna, sprejmi ga!'« Jožef Smej, rojen 15. februarja 1922, je bogoslovje začel v Mariboru in končal v Sombotelu, kjer je bil 8. decembra 1944 posvečen. Duhovniško službo je opravljal v Dokležovju, Dobrovniku, Tur-nišču, Murski Soboti in Mariboru, kjer je bil nazadnje generalni vikar. Vmes je doktoriral. Papež gaje aprila 1983 imenoval za pomožnega škofa v Mariboru; posvečen je bil 23. maja. Čeprav se je leta 2009 upokojil, je pozneje rad pomagal, kjer je bilo potrebno. Vrsto let je bil odgovoren za Slovenski ekumenski svet in vzdrževanje stikov z madžarsko škofovsko konferenco. Bil je tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in cerkveni zgodovinar. Med drugim je objavil zbirko pesmi Kaplja v vedru, napisal romana o Ivanu Bašu in Štefanu Kuzmiču, več nabožnih del in zgodovino župnijske cerkve v Murski Soboti. Prevajal je iz latinščine, francoščine, nemščine in madžarščine; bil je med prevajalci Svetega pisma, Zakonika cerkvenega prava in Bogoslužnega molitvenika. Zadnja leta je živel v Domu sv. Lenarta 5 v Lenartu. Leta 2016 je nastal doku-mentarno-igrani film Kaplja na vedru, ki prikazuje njegovo življenje in delo. Škofa Smej a so pokopali 24. novembra v njegovi rojstni župniji v Bogoji-ni. Nadškof Cvikl je pri pogrebu med drugim spomnil na njegovo željo, da bi umrl brez dolgov. Soboški škof Peter Štumpf pa povedal, da je v škofu Smeju videl izraz božje ljubezni do vseh, ki so se srečevali z njim: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal - ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.« MARTIN KMETEC NOVI NADŠKOF V IZMIRJU Papež Frančišek je na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2020, za novega nadškofa metropolita v Izmirju v Turčiji imenoval minorita p. Martina Kmetca. Ob imenovanju je bil predstojnik samostana Marijinega rojstva na širšem območju Carigrada. Desetega novembra 1956 na Ptuju rojeni Martin Kmetec je že trideset let v misijonih na Bližnjem vzhodu. V dijaških letih seje pridružil minoritom, končal teološko fakulteto in bil 29. junija 1983 na Ptujski gori posvečen v duhovnika. Nekaj let je bil magister v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani in se zatem začel pripravljati na delo v misijonih. V Libanon je prišel konec leta 1990, po desetih letih pa so ga pošali v Turčijo. Začel je v Izmirju, se zatem večkrat selil in sprejemal nove službe. Bil je odgovoren za izdajateljsko dejavnost v kustodiji Bližnjega vzhoda in Svete dežele in nekaj let vikar kustodi-je. Leta 2010 je na Teološki fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Islamizem v Turčiji in njegova kritika. Dan škofovskega posvečenja še ni znan, katedrala sv. Janeza apostola in evangelista v Izmirju, kamor odhaja, pa je trenutno zaprta, saj je bila v nedavnem potresu poškodovana. EPIDEMIJA COVIDA-19 Leto 2020 se je v Sloveniji končalo z dokaj zaostreno epidemiološko sliko. V zadnjih dneh so potrdili tudi po dva tisoč na novo okuženih na dan. Stanje se v prvih dneh januarja ni izboljšalo, delno tudi zaradi množičnega testiranja s hitrimi testi. Do vključno 7. januarja 2021 je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje umrlo več kot 2900 bolnikov s covidom-19. Po zaenkrat še nepopolnih podatkih je med umrlimi preko 1400 žensk in več kot 1100 moških. Je pa delež umrlih s co-vidom višji pri moških. Največ umrlih je med starejšimi od 85 let. V starostni skupini od 35 do 44 let je bilo doslej 12 smrtnih žrtev, med mlajšimi od 35 let pa jih ni bilo. Hitro naraščanje okuženih, ki se je v zadnjih tednih minulega 6 leta še stopnjevalo, je razlog za številne ukrepe in omejitve; vlada jih tedensko prilagaja, o odpravi pa še ne razmišlja. Za nami je večmesečno zaprtje šol, omejitev gibanja ponoči, zaprtje nenuj-nih trgovin, cerkva, kulturnih ustanov, prepoved prehajanja občinskih meja razen zaradi službe in v nujnih primerih ... Res so se 5. januarja vrnili v šolske klopi otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, drugi učenci, dijaki in študentje pa na to še čakajo. Vlada je v želji, da bi bilo to čimprej mogoče, po novem letu dopolnila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. V njem bo upoštevala tudi epidemiološke razmere v posameznih statističnih regijah in z odpiranjem začela tam, kjer bo število novih okužb dovolj nizko, manj ljudi v bolnišnicah in v intenzivni negi. Predvsem si bo prizadevala za odpiranje šol. Predsednik vlade Janez Janša je ob tem povedal, da smo verjetno v najzahtevnejšem času epidemije in da nas tudi zaradi sproščenosti v času božičnih in novoletnih praznikov najhujše še čaka. Na vladi ugotavljajo, da je pred nami še nekaj zelo zahtevnih tednov, preden bodo učinki cepiv dejansko pričeli zaustavljati epidemijo. Pri tem je še enkrat pozval, da spoštujemo ukrepe. ZAČETEK CEPLJENJA Rešitev za zaustavitev novega koro-navirusa je cepljenje. Soglasje o tem je precejšnje, prinaša pa tudi upanje, da bo bolezen premagana. V Slovenijo je dan po božiču, ko smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti, prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva proti covidu-19 ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Naslednji dan zjutraj se je začelo množično cepljenje med stanovalci domov za starejše. Prvi trije cepljeni so bili upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, Angelca Butenko ter Jože Pelko, ki bivajo v domovih v Lenartu, Ljubljani in Rogaški Slatini. V skladu z načrtom Bruslja, dobivajo članice Evropske unije tedensko nove pošiljke cepiva, v sorazmernih količinah glede na prebivalstvo. Že lani je bila cepljena večina starostnikov v domovih, ki še niso bili okuženi, pa tudi velik del osebja. Sledilo je cepljenje zdravstvenih delavcev, ki delajo na najbolj izpostavljenih oddelkih. Zdaj so na vrsti starostniki, ki živijo doma. Cepljenje je brezplačno in prostovoljno in poteka v skladu z načrtom, ki so ga pripravili v zdravstveni stroki. Na cepljenje se je možno tudi prijaviti s posebno aplikacijo. V Bruslju zagotavljajo, da je že zdaj dogovorjena zadostna količina cepiva, ki je varno in učinkovito, da se precepi osemdeset odstotkov vseh prebivalcev Evropske unije. KONSTRUKTIVNA NEZAUPNICA Medtem ko vlada in zdravstvo iščeta najboljše rešitve za zajezitev epidemije in odpravljata posledice, velikokrat tudi zaradi neodgovornega ravnanja, si tako imenovana Koalicija KUL že mesece prizadeva prevzeti oblast. V začetku oktobra so vodje LMŠ, SD, Levice in SAB potrdili začetek pogovorov z namenom oblikovanja alternative vladi. Rodila se je tako imenovana Koalicija ustavnega loka pod vodstvom ekonomista Jožeta P. Damijana. A za prevzem oblasti potrebujejo 46 poslanskih glasov. Po več tednih iskanja potrebnih glasov, pri čemer so neprikrito poma- 7 gali predstavniki medijev, številni neodvisni strokovnjaki, celo del najvišje znanstvene ustanove v državi, je Damijan obupal. Leve stranke so rešitelja našle v Karlu Erjavcu, ki je po nedavnem umiku iz politike, znova prevzel stranko DeSUS. Po hitrem postopku je stranko odpeljal iz sedanje koalicije, neposlušne oziroma upornike pa kaznoval. Že lani se je ponudil kot možni mandatar nove vlade in napovedal vložitev nezaupnice Janševi ekipi, a ni šlo. Po novem letu je za dan D napovedal 15. januar. Verjame, da bo nezaupnico podprlo vsaj 43 podpisov poslancev. Upa tudi, da bi vsaj nekaj poslancev stranke SMC podleglo grožnjam in pritiskom, ki se vrstijo že tedne. Janša je v odzivu na dogajanje dejal, da bo vlada kljub napovedani vložitvi konstruktivne nezaupnice normalno delala naprej tudi po 15. januarju in uspešno zaključila svoj mandat. Dodal je, da stranke dela opozicije bolj natančno spremljajo potek epidemije, kot se to kaže iz njihovih predlogov za njeno zaustavitev, saj bomo predvidoma prav okrog 15. januarja na vrhu vala epidemije. Po njegovih besedah skušajo vlado vnovič sestaviti v glavnem iste stranke in poslanci, ki so jo že imeli, in sedaj pravijo, da bodo v preostanku mandata, v času epidemije, naredili vse, česar niso uspeli naredili na začetku mandata, ko še ni bilo epidemije. »Kdor temu verjame, lahko verjame, samo iz te moke ne bo kruha, tudi če bo peka dana v peč,« je dejal. JUBILEJNI KLIC DOBROTE Dobrodelni koncert, ki ga Slovenska karitas vsa leta organizira z namenom zbiranja pomoči za družine v stiski, je 25. novembra 2020 potekal v studijski obliki. Trideseti Klic dobrote sta neposredno prenašala RTV Slovenija in Radio Ognjišče. V video nagovoru pa je Slovenski karitas za jubilejni koncert čestital tudi papež Frančišek. »Dragi bratje in sestre, ob tridesetem dobrodelnem koncertu Slovenske karitas Klic dobrote vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za kulturno dejavnost, ki jo opravljate za Karitas. Najlepša hvala. 30 let! Za to je potrebno potrpljenje. Molim za vas in vam želim uspešen koncert. Naj letošnji Klic dobrote naredi še korak naprej, tudi za edinost v Cerkvi in v vašem narodu. Kjer ni edinosti, dragi bratje in sestre, ni Gospodovega duha. Gospod vselej išče edinost. A to ne pomeni enoličnosti, saj ima vsakdo svoje vrline, svojo karizmo in značaj, toda vselej v duhu edinosti. Ne smemo biti sektaški in drug zoper drugega. Ne smemo biti ljudje strank, ampak eno. Naj ta koncert izrazi harmonijo edinosti med vami. Naj vas Bog blagoslovi, molite zame.« Slovenska karitas je s koncertom obeležila tudi 30-letnico organizirane oblike svojega delovanja v Sloveniji. MIKLAVŽ V MURSKI SOBOTI Dan pred lanskim godom sv. Miklavža so na krožišču blizu stolne cerkve v Murski Soboti postavili več kot štiri metre visok kip sv. Nikolaja. Ta svetnik je že od nekdaj zavetnik mesta, pa tudi glavne cerkve v njem, kije ob razglasitvi soboške škofije 2006 postala stolnica. V grbu mestne občine so tri zlata jabolka; s svetnikom je povezan tudi tradicionalni sejem - Miklošovo senje, kije ponavadi 6. decembra. Pobudo za postavitev kipa je dal škof Peter Štumpf 8 in je del obeležitve stoletnice združitve Prekmurja z matičnim narodom, ki so jo v Murski Soboti zaznamovali tudi s postavitvijo spomenikov prekmurskih duhovnikov, narodnih buditeljev Franca Ivanocyja, Jožefa Klekla starejšega, Matije Slaviča, Ivana Jeriča in Franca Kovačiča. Kip sv. Nikolaja je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, v bron pa ulil madžarski livar Janos Meszlenyi v Budimpešti. JURČIČEVO IN IPAVČEVO LETO Letos mineva 100 let od smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca in 140 let od smrti avtorja prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča. Vlada je zato leto 2021 posvetila tema pomembnima predstavnikoma slovenske kulture. Predlog za Jurčičevo leto je dala občina Ivančna Gorica, za Ipavčevo leto pa občina Šentjur. V utemeljitvi povezalo ne samo literate, pisatelje, urednike in kulturne ustvarjalce, ampak vso Slovenijo. Tudi Josip Ipavec je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Med njimi izstopata prvi slovenski balet Možiček in najobsežnejše delo, opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi in orgelske skladbe. Njegovo leto pa naj bi spodbudilo ustvarjal- no zasnovo programov in projektov od področja glasbene ustvar- jalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. za Jurčičevo leto so zapisali, da bo to spodbudilo ustvarjalno povezovanje področij od založništva, knjižničarstva, gledališč, muzejev do raziskovalnega in izobraževalnega področja. Jurčič je bil kot pisatelj in časnikar mnogim blizu v svojem času in to privlačnost ohranja še danes. Vzemimo da bo Jurčičevo leto Predlagatelji so prepričani, na ravni države samo Jurija Kozjaka, ki ga je Jurčič napisal pri dvajsetih letih; le dve leti zatem je izšel Deseti brat. 9 UMRL OČE SLOVENSKE POPEVKE Na sveti večer, 24. decembra 2020, je umrl skladatelj zabavne glasbe in dirigent Mojmir Sepe. Bil je med začetniki slovenske zabavne glasbe ter njen dejavni ustvarjalec in poustvarjalec. Velja za »očeta« slovenske popevke in šansona. Sepe, rojen 1930 v Črni na Koroškem, je izdal tudi eno prvih dže-zovskih plošč v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Njegov opus obsega skoraj tisoč pesmi, med katerimi so: Zemlja pleše, Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi, Moje orglice, Brez besed, Nasloni se name ... Poročen je bil z Majdo Sepe, ki se je poslovila že leta 2006. Z VLAKOM V KOČEVJE V nedeljo, 3. januarja 2021, je po več kot pol stoletja stekel redni potniški promet po prenovljeni železniški progi Grosuplje-Kočevje. Odsek so začeli prenavljati leta 2016. Aprila lani je po prenovljeni progi prvič po desetih letih zapeljal tovorni vlak, potniški vlak pa je sledil pozneje, kot je bilo načrtovano, saj so dela zaradi protikoronskih ukrepov zastala. V obnovo so vložili sto milijonov evrov. Na progo so postavili nove Stadlerjeve vlake, ki so hitrejši in udobnejši. TELEVIZORJI IZ GORENJA V prvih dneh januarja so v Gorenju začeli izdelovati televizorje. Sprva so kitajski lastniki načrtovali postavitev nove tovarne, a so se odločili za eno od hal na območju Velenja, kjer so včasih izdelovali gospodinjske aparate. V prvih tednih je predvideno po 800 televizijskih aparatov dnevno, ob polni zmogljivosti pa jih bodo izdelali dva milijona letno. Televizorji blagovne znamke Hisense so zaenkrat namenjeni evropskemu trgu. EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2025 Posebna komisija je v dneh pred božičem za prestolnico kulture na stari celini izbrala Novo Gorico z Gorico. To bo prva prestolnica kulture na svetu v dveh državah. Novogoriška kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025 je nastala v sodelovanju s sosednjo Gorico. Poimenovali so jo »Go! Borderless (Gremo! Brezmejno)«, njihov cilj paje tudi urbanističen - biti kot eno mesto, čeprav z različnima kulturama. Napovedali so, da bodo samo v letu 2025 pripravili več kot 600 kulturnih dogodkov in več kot 60 projektov. Ob podelitvi naslova Evropska prestolnica kulture so zapisali: Vsa Evropa nas bo gledala in pokazati želimo, da ima smisel, da smo povezani prek državnih meja, da rastemo skupaj in združimo moči, kajti skupaj imamo veliko bogastvo. 10 P. DAVID ŠRUMPF OFM 47 Young Avenue West Hindmarsh SA 5007 Poštni naslov: PO Box 156 WELLAND SA 5007 Mobitel - p. David: 0497 097 783 Telefon v Melbournu: 03 9853 7787; E-mail: slomission. adelaide@gmail. com Ker pravijo, daje bolje «vrabec v roki kot golob na strehi«, sem prišel v Adelaido prvi dan, ko seje odprla j užnoavstralska meja z Viktorijo, prvega decembra. Čeprav sem si želel, da bi skupaj preživeli ves adventni čas, to ni bilo mogoče, saj mi južnoavstralske oblasti prej niso dovolile prihoda domov, v Južno Avstralijo. Duhovniškega dela in poslanstva država namreč ne šteje in ne smatra za »essentiak Vseeno pa smo se imeli priložnost zbrati v naši cerkvi na drugo, tretjo in četrto adventno nedeljo ter ob praznikih, vse tja do zaključka božičnega praznovanja, praznika Gospodovega razglašenja (svetih treh kraljev), ki je sicer tradicionalno 6. januarja, v Avstraliji pa ga praznujemo na prvo nedeljo v januarju. Hvala za razumevanje, ko nismo mogli imeti maše ob koncu septembra, v oktobru in v novembru. Navadili smo se, da ne moremo kaj veliko načrtovati, saj se položaj glede virusa covid-19 lahko zelo hitro spremeni in nam prekriža načrte, ko ne moremo potovati v druge zvezne države in včasih tudi znotraj države. Tako pač naredimo, kar se da. Ko nimamo maše v naši cerkvi, upam, da greste k maši v lokalne avstralske cerkve, če nimajo prevelikih omejitev. Nekoliko težje je ob pogrebih, ko se od rojakov, ki so morda redno prihajali v cerkev, ne moremo posloviti v naši cerkvi ali pa ima pogreb avstralski duhovnik. Tudi ob takšnih priložnostih naredimo, kar moremo. Že takoj ob prihodu v cerkev opazite, daje drugače, kot je bilo prej. Kot ob obiskih v drugih ustanovah, se moramo tudi ob prihodu v našo cerkev vpisati na seznam prisotnih. Lahko pa s svojim mobilnim telefonom tudi posnamete QR kodo in se vpišete preko računalniškega sistema za sledenje okužbam. Sistem smo poenostavili tako, da sem sestavil seznam tistih, ki običajno prihajate v našo cerkev in imam vaše telefonske številke v svojem seznamu, tako da se samo odkljukate in s tem označite, da ste bili prisotni. Če imamo dve osebi Covid Marshala (kadar Rosemary Poklar pomaga tudi Justi Bole), je ena običajno pri vratih in vas prijavi, da vse poteka čimbolj enostavno in tekoče. Hvala Rosemary (tudi sam se opravil tečaj in izpit za Covid Marshal, če bi bilo potrebno) in Justi, kadar ji pride pomagat. Justi mi je sešila tudi maski, vijoličasto za advent in belo za praznike, ki si ju nadenem, ko grem obhajat. Bog lonaj! li Zdravstvene oblasti svetujejo, da ostanemo doma, če se ne počutimo dobro in smo morda okuženi. Covid Marshal pri vhodu ima tudi termometer, da lahko izmeri temperaturo, kije eden od pokazateljev morebitne okužbe. Če v cerkvi ne moremo držati 1,5 metra medosebne razdalje, bi si morali nadeti maske. Nekaj jih je na voljo tudi pri Covid Marshalu ob prihodu, če bi jo kdo potreboval. Premaknili pa smo tudi klopi, tako da so razmaknjene meter in pol. Ob pravilu ena oseba na dva kvadratna metra, bi lahko bilo v naši cerkvi 125 ljudi, ob pravilu ena oseba na štiri kvadratne metre pa 62. Žal ni bojazni, da bi nas prišlo v cerkev preveč. Velikokrat so me tudi opozorili, da v kropilnikih pri vhodu ni blagoslovljene vode. Tudi to je ukrep ob pandemiji, so pa na tistem mestu razkužila, ki sem jih prav tako blagoslovil in nas lahko opomnijo, da moramo najprej sami poskrbeti za našo varnost, Gospod pa bo dodal svoj blagoslov. Adventno znamenje je letos pripravila Nada Čargo, ki običajno pripravlja šopke na oltarju. Ob posameznih svečah je napisala HOPE, LOVE, JOY in PEACE. Adventno znamenje smo v začetku maše na drugo adventno nedeljo blagoslovili, Nada pa je prižgala prvi dve svečki. Nada, Bog lonaj! - tudi za vse druge okrasitve, še posebej za šopke na oltarju. Po 4. adventni nedelji smo pripravili cerkev za praznovanje Jezusovega rojstva. Ivan Legiša in Matija Polajžer sta pripravila jaslice, letos že drugič pred oltarjem, saj ni več kapele Marije pomagaj na strani prezbiterija. Več ljudi je reklo, da so jim jaslice bolj všeč pred oltarjem, saj je to prvi pogled, ko človek stopi v cerkev. Potem so skupaj z Justi Bole postavili smrekice in jih okrasili. Pomagala je Simona, ki seje z mamo slučajno ustavila v naši cerkvi. 12 Praznično okrašena cerkev pomaga k prazničnemu vzdušju in tudi k našemu notranjemu razpoloženju. Hvala Nadi Čargo in Johnu, ki sta cerkev pred božičem tudi temeljito očistila. Bog povrni vsem, ki sodelujete pri čiščenju tega našega skupnega doma. Januarja vam bom poslal spored čiščenja v prihodnem letu. Božično praznovanje smo pričeli z našo zgodnjo polnočnico ob 9. uri na sveti večer. V sprevodu smo prinesli k jaslicam kipec Novorojenega, ga položili v jaslice in jih blagoslovili. Prosili smo Božjega blagoslova tudi za jaslice po naših domovih oz. blagoslova za tiste, ki bodo ob pogledu na jaslice in ob misli na novorojeno Božjo Ljubezen začutili Božjo bližino. Otroci Rebecce Baxter so potem novorojenemu zapeli pesmico in pričeli smo s sveto mašo. Udeležba je bila nekoliko manjša kot lani, saj nekatere skrbi okužba z virusom, a tudi brez virusa moramo priznati, da je to pač trend, ki je ob staranju članov naše skupnosti vedno prisoten. Praznična sveta maša je bila tudi na božič ob 10. uri dopoldne, ter naslednji dan, na praznik svetega mučenca Štefana. Na ta dan, dan po božiču, Slovenci praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti v spomin na plebiscit leta 1990, ko se je velika večina prebivalcev Slovenija odločila, da hoče živeti v svobodni in neodvisni državi Sloveniji. Sam plebiscit je bil na nedeljo, 23. decembra, slovenski parlament pa se je zbral dan po božiču in slovesno razglasil rezultate plebiscita, s čimer se je začel polletni proces osamosvajanja in odcepitve od naše prejšnje države Jugoslavije. Lani je od tega minilo 30 let, zato so bila praznovanja še posebej slovesna, tako v Sloveniji kot med Slovenci po svetu. Nas je po maši v cerkvi nagovoril in nam voščil za praznik častni konzul Republike Slovenije za Južno Avstralijo, g. Jadran Vatovec. V spomin nam je podaril tudi lep slovenski koledar. Nedelja je bila že tretji oz. četrti praznični dan, saj na nedeljo 13 Hvala Rosemary Poklar, ki skrbi za slovenske radijske oddaje v Adelaidi. Na sporedu so vsako sredo ob 7. uri zvečer in vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. Hvaležni smo njej in sodelavkam tako za pripravo oddaj kot tudi za priložnost, da ob praznikih pripravim adventno ali božično oz. postno ali velikonočno oddajo. Letos smo imeli adventno oddajo v sredo pred božičem, in božično na nedeljo Svete Družine, tehnologija pa nam je omogočila, da sem velikonočno oddajo pripravil v Melbournu in jo poslal v Adelaido Rosemary, ki jo je odnesla na radijsko postajo. Bog Vam povrni za vsa vaša izrečena voščila in dobre želje in za vse vaše po božiču praznujemo praznik Svete Družine. Ona je zavetnica naše cerkve in našega misijona. Na sliki na vaši levi ob oltarju jo je umetnik Stanko Rapotec upodobil na begu v Egipt. Ker ste tako usodo bega iz svoje domovine mnogi tudi sami doživeli, je gotovo izbira naše zavetnice in njene upodobitve zelo posrečena in pomenljiva. Naše molitve so se stekale v prošnjo, naj Sveta Družina varuje naše domače družine in našo slovensko družino v Adelaidi, ki se zbira v našem skupnem domu v West Hindmarshu ali v Slovenskem klubu. Skupaj smo nato praznovali še novo leto, praznik Marije, Božje Matere (v Cerkvi je to tudi svetovni dan miru) in praznik svetih treh kraljev na prvo januarsko nedeljo. Po maši smo blagoslovili »trikraljevsko« vodo, s katero na predvečer praznika pokropimo svoje domove. Naj tudi v tem letu na njih počiva Božji blagoslov! 14 darove ob praznikih. Letos nismo posebej pošiljali kuvertic in ste jih dobili z Oznanili v cerkvi, saj smo se srečevali v cerkvi že tri nedelje pred božičem. Svete maše v naši cerkvi bodo, kot upamo, spet po rednem urniku: 4. in 5. nedeljo v mesecu (če ima mesec pet nedelj) ter nato 1. nedeljo v naslednjem mesecu. Za božič in veliko noč spored tudi prilagodimo, za druge praznike pa oznanimo sproti. To bi pomenilo, da se bomo k bogoslužju po zaključku januarja in začetku februarja zbrali: 28. februarja (2. postna nedelja), 7. marca (3. postna nedelja), 28. marca (cvetna nedelja), 1. aprila (veliki četrtek) - ob 6. uri zvečer, 2. aprila (veliki petek) - ob 3. uri popoldne, 3. aprila (velika sobota) - ob 6. uri zvečer, 4. aprila (velika noč) in 5. aprila (velikonočni ponedeljek). Podrobnejši spored bo v Oznanilih. Maše so vedno ob 10. uri dopoldne, razen na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. SVETI KRST Na praznik Gospodovega razgla-šenja, 3. januarja, je prejel sveti krst ARCHIE MATIJA GIERLACH. Čestitke staršema Aniti, roj. Polajžer, in Wojteku, njegovemu bratcu Leonu in sestrici Kili ter obojnim starim staršem, predvsem seveda našima Nežiki in Matiju Polajžer. Čestitke tudi botru Gregorju Gierlachu in botri Urški Guzej, ki pa tokrat ni mogla priti iz Slovenije in jo je zastopala Thanh Gierlach. Bog te živi, Archie Matija! 15 NAŠ POKOJNI MIRAN JUG seje rodil 3. junija 1929 v vasi Čiginj ob Soči, severno od Gorice, v bližini Sv. Lucije oz. Mosta na Soči. Umrl je 19. decembra 2020 v domu San Hilarión v Fulhamu. Bilje tretji od petih otrok. Ta del Slovenije je takrat spadal pod Italijo in tudi Miran je hodil v italijanske šole. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so tudi ta del Slovenije in Italijo zasedli Nemci in se še bolj znašali tudi nad slovenskim prebivalstvom. Odpeljali so njegovega očeta, ki se nikoli več ni vrnil in mama je sama skrbela za družino. Po vojni je pobegnil čez mejo in leta 1952 prišel v Avstralijo, prav tako njegov mlajši brat Andrej. Najprej je delal na železnici, potem je odšel v Port Lincoln in končno prišel v Adelaido, se zaposlil v General Motors Holden, kjer je delal do upokojitve. Sedmega januarja 1956 se je poročil z Mijo Granduč. Leta 1957 se jima je rodila hčerka Ana, naslednje leto pa sin David. Živeli so v Rosewater, leta 1963 pa so si postavili dom v Flinders Parku. Novembra 2014 mu je umrla žena. Septembra mi je v slovenskem klubu, kjer sem ga redno srečeval, ko je igral biljard, potožil, da je zelo bolan, da gre v bolnišnico in da ne bo dolgo. Od njega smo se s pogrebno mašo v naši cerkvi poslovili 29. decembra 2020 in ga pospremili na pokopališče Dudley Park. Sožalje hčerki Ani in sinu Davidu z družinama, bratu Andreju, ki je v domu za starejše v Hope Valley, in drugim sorodnikom v Avstraliji in v Sloveniji. ALOJZ COLJA je umrl 14. aprila 2020 v Perthu. Rojen je bil 14. februarja 1935 v Dutovljah na Krasu. Sožalje ženi Mariji in družini. Naj naši rajni počivajo v miru! ^t..ir^ - ■..—v »Kolmanovi fantje«, Billy7^1«do in Štefan ml., so popravili ograjni zid pred cerkvijo (zgoraj) in zidove pod nosilci. Billy, ki je tudi sam pomagal cerkev je rekel, da je vse to še »pod garancijo«. Kaj naj rečem? BOG LONAJ1 16 POLOVINKE Katarina Mahnič Kaos je red, ki ga trenutno še ne razumemo (5) November in december sta bila zame težka meseca. Kljub praznični naravnanosti ali ravno zaradi nje. Z viharjem v možganih sedim pred prazno stranjo na računalniškem ekranu in nimam moči vseh teh prehitevajočih se misli izraziti z besedami. Jih zapisati tako, da bodo prav razumljene. Rekli boste, da kaj pa je to takega, saj lahko napišem, kar se mi zdi. Prosto po Prešernu. En dva tri, pa je. A je pisanje kot vsaka druga obrt, sploh, ko jo enkrat obvladaš: ne gre tako preprosto. Več kot znaš v nekem poklicu, boljši kot si v njem, večja je tvoja odgovornost, zaveza do ljudi, za katere delaš. Tako bi vsaj moralo biti. Pa naj si zdravnik ali učitelj, pravnik, arhitekt, ekonomist, igralec ali polagalec keramike. Tudi s pisanjem je tako. Ne moreš kar vsega vreči na papir. Zato sem v naslovu uporabila Sokratov rek: zaradi tega groznega kaosa v glavi, ki se jasno izoblikuje šele, ko ga obrzdam, osmislim z zapisom. Za druge prav toliko kot zase. Šele takrat se mi vse vsaj približno postavi na pravo mesto. Novembra sem za radio pisala oceno biografije enega največjih slovenskih igralcev Radka Poliča - Raca. Belokranjca. Garača in zaljubljenca v svoj poklic. Tudi on je s svojimi vlogami iz lastnega kaosa ustvarjal red in z njimi marsikomu popestril življenje. To je napeta, kratkočasna in pretresljiva knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak Slovenec, tudi če ga igralstvo ne zanima. Ker je Rac v prvi vrsti človek z veliko začetnico, ki s svojim prostodušnim kramljanjem postavlja ogledalo naši človečnosti in našim zmožnostim. Naši odkritosti in poštenosti do samih sebe. Tudi našim družinskim vezem. Igralec, kije mislil, da bo postal kirurg ali gozdar, v knjigi odstre svojo veliko navezanost na naravo in samotne potepe po njej ter ljubezen do fizičnega dela, naj bo na polju ali pri gradnji, obnovi hiše. Z obojim so ga zaznamovala že rosna belokranjska leta. »Rad imam zemljo, kmetije, naravo, reke, vse to, kar je Bela krajina ... njeno mehko in lepo pokrajino, breze in praprot ... pa vodo, ogromno vode. Vsi moji spomini na Belo krajino iz otroštva so nežnih barv. Zelenkaste, modrikaste, prosojne, pridušene. Rdečkasta barva belokranjske zemlje. Pa bela debla in svetlo zelene krošnje brez. Kot bi jih naslikal kakšen francoski slikar, recimo Matisse. Dežja se skoraj ne spomnim. Zime tudi ne, razen enkrat, ko sem šel v Belo krajino med zimskimi počitnicami v letu, ko sem opravljal malo maturo. Takrat je zapadlo dva metra snega. Drugače pa je Bela krajina mojega otroštva potopljena v poletje. V mojem spominu je izrisana v svetlih pastelnih odtenkih, v njej ni nobene teme.« 17 Novembra sva z Branetom v Semiču posadila novo brezo. Na skoraj istem mestu, kot je 34 let kraljevalo oktobra padlo drevo. Ni je bilo lahko najti. Naivno sem bila prepričana, da si v deželi brez mimogrede izbereš brezovo mladico -da me bo celo sama »poklicala« - pa se je izkazala tista o kovačevi kobili, ki je ponavadi bosa. V brezovih gajih preprosto ni bilo mladih brez, vsaj ne takšnih pravšnje velikosti za presajanje. Na koncu sva, po večurnem iskanju na različnih koncih in že skoraj skregana, iz goščavja na robu travnika le rešila kumrno drevesce. Upam, da bo na sončnem mestu, ki ga je zasedlo na vrtu, pognalo v nebo, v veselje pticam in svoji predhodnici v čast. Novembra je pri 62 letih nepričakovano umrl prijatelj, nadarjeni slikar Sašo Jarc, občudovalec Jakopiča in drugih impresionistov. Hecno je to s prijateljstvi, zdijo. Posebneža, norega na »malanje« in morje, sem spoznala leta 1982, ko sem se v sestrinem stanovanju v stari Ljubljani piflala za maturo. Na vrtu gostilne Vitez je postaven in že precej okajen dolgolasec zbrani družbi razlagal o otoku blizu Zadra, na katerem ni avtomobilov. Prvič sem doživela, da nekdo dobesedno slika z besedami. Zagledala sem rdeče in rožnate barve oleandrov na turkizni paleti samotnih zalivov, zavonjala močne arome fig, borovcev in rožmarina, vame je buhnila vročina kamnitih zidov. Silbo, tako je bilo otoku ime, sem obiskala še isto leto in ostala je moja za vedno. In Sašo, ki si je tam z lastnimi rokami postavil izvirno domovanje, njena stalnica. Kadar smo naleteli drug na drugega smo debatirali, žurirali, prečesavali obalo, plavali, zabavali otroke, hranili zanemarjene pse, reševali ranjene galebe, naravo in svet. Sašo je bil odštekan in zatežen, rad je preveč spil, srce pa je imel na pravem mestu. Tudi umetnik je bil pravi; ob njegovih slikah si začutil moč umetnosti. Z našim atkom sta se imela zelo rada. Vesela sem, daje na naslovnici atkove knjige o Prešernovem verzu Prešeren na Silbi 2 Saševa slika silbanskih Velih sten. Že nekaj let visi v mojem stanovanju v Novem mestu in posluša šumenje jezu na Krki. Kadar jo gledam, tisto »namalano« morje oživi in vedno drugače tako različna so in tako samoumevna se 18 obliva osamljeno pečino. Sašo tako ostaja z mano, takšen, kot so moji spomini nanj. Mislim, da mu bo lepo tam zgoraj. Toliko ljudi, ki jih je imel rad, je že tam. Ga bom pa pogrešala, svet bo za odtenek dolgočasnejši brez njega. Počivaj v svojem kaotičnem miru, blodni sanjač. Decembra ljudje ponorimo z božično-novoletnim okraševanjem in znamo biti včasih prav čudaški. Pred prazniki sva z Jonom na primer nesla atku na Žale novoletno smrečico. Lepo sva jo okrasila in ji na vrh pripela papirnatega ptička. Avstralcem bi bilo po mojem smešno takšno praznično krancljanje grobov, že za prvi november ne delijo našega pokopališkega sentimenta. Tudi v Sloveniji se okrašeno drevesce na grobu mnogim čudno zdi, pri nas pa je nekakšen družinski običaj. Spomnim se, kako je atek na sveti večer vedno odnesel na Žale dve smrečici, eno za njegove in eno za mamicine starše. Veliko mu je pomenilo, da preden sedemo k božični večerji, še malo poklepeta z ljubimi pokojniki, se malo podruži še z njimi. Naša premožna novomeška soseda okrasi pol ulice, ne samo ozemlja pred svojo hišo, in ne samo za božič. Njeni »aranžmaji« in zasaditve so sezonski, eden za vsak letni čas. Nič sebe ne vloži vanje, naredijo in postavijo jih cvetličarji, ona potem, vedno brezhibno urejena, samo tu in tam kaj zalije ali popravi. Na vrtni mizi je vedno ogromna ikebana, na stolih okoli nje blazine v ujemajoči se barvi. Pozimi in poleti, v soncu, snegu ali dežju. Še nikoli nisem videla, da bi tam kdo sedel in užival. Ves ta živopisan cirkus je samo za oko in mogoče za fovšijo, ne za oddih misli, duše in telesa. Tam naokoli vedno vlada všečni red, ampak čutiš, da ni nastal iz ustvarjalnega kaosa. Sama se v tem božično-novoletnem času počutim precej bedno in ranljivo (razen če nisem na poti), letos pa sta občutje še okrepila predpraznična operacija levega mezinca in »lock down« pri naši mami v Ljubljani. Domači smo se zmenili, da bo zaradi varnosti pri njej božičevala samo sestra, ki ima od vseh najmanj možnosti za okužbo s koronavirusom. Tako sem ostala na Dolenjskem, prikrajšana za družinski božič, z neuporabno roko za peko in kuho in krašenje in vse tiste stvari, s katerimi se med prazniki zamotimo in potešimo - zaradi prijetnega obreda pa tudi zato, da nam ni treba preveč noter vase. Počutila sem se slečena do golega, tuhtajoča o sebi in bližnjih, in s slabo vestjo, da si dovolim temne misli, ko se bo vendar ravnokar rodilo detece in novo upanje za svet in tako dalje. Nikjer ni bilo moje zvezde repatice. Še velika noč se mi je zazdela prijaznejši praznik od božiča. Rojstvo, nov začetek ... vse to postane kar majčkeno strašljivo, če ga ne vzameš leporečno, ampak se zaveš svoje vloge in odgovornosti v njem. TI si tisto novorojeno dete. TI boš moral spet začeti znova. TI se boš moral truditi biti boljši, strpnejši, sočutnejši, obenem pa ravno prav ljubeč tudi do sebe. TI boš moral spet zbrati energijo za vse to. Da boš na koncu leta spet neizpolnjen lovil sapo. Če to ni žalostno. Vsakoletni krog, ki ga tečemo, ni več maraton, bolj malo daljši sprint. Komaj dobro štartamo, že smo na cilju. 19 Decembra so bili slovenski kraji kljub epidemiji odeti v svetlobo, čeprav so ulice in trgi bolj ali manj samevali. Praznični dogodki so se preselili na splet, pa tudi stojnic in vonja po pleskavicah in kuhanem vinu ni bilo. Okrašena mestna jedra so oživela samo v času, ko je padel mrak, in so starši na ogled čarobnih lučk pripeljali otroke. Po deveti zvečer so bila zaradi policijske ure spet kot izumrla in samo redki izbranci - lastniki psov - smo si lahko privoščili razkošje kratkega sprehoda po prazni pravljični deželi, skozi katero se je plazila megla. Naj končam z »nedolžnimi otročiči«, ki godujejo v pobožičnih dneh. Tudi v Sloveniji so trenutno naši otroci povzdignjeni na piedestal malih mučenikov in to samo zato, ker zaradi korone že od oktobra ne hodijo v šolo. Ko sem bila majhna, so bile moje največje sanje, da bi zapadlo toliko snega, da ne bi mogla v šolo. Ali da bi se zgodil potres, ki bi porušil samo šolsko poslopje. Čeprav mi ni bilo tam nič hudega in sem bila dobra učenka, sem prav hrepenela po kakšni katastrofi. Zdaj prebiram pozive ogorčenih staršev, ki na višku epidemije zahtevajo odprtje vzgojnih ustanov, ker bo dolgotrajno zaprtje šol in vrtcev ter učenje na daljavo »pustilo posledice na otrocih«, ki »trpijo, so apatični in bledi«, zato je »nedopustno, da takšno poseganje v njihov razvoj traja tako dolgo«. Nočem soditi, razumem pa tudi ne. Lahko samo zavijam z očmi. Kakšna zapravljena kovid generacija neki! Otroci so vendar najbolj prilagodljiva bitja pod soncem, izredne razmere pa zanje življenjska avantura, dragocenejša od klasičnega pouka. Ali bi vsaj morala biti. Ali pa sem v Avstraliji v času Jonovega šolanja od učiteljev prevečkrat slišala, da je potovanje najboljša šola, kadar meje skrbelo, ko sva zaradi najinih potepov za nekaj tednov podaljšala počitnice. Naj bo sprint leta 2021 čim počasnejši. In naj se kaos, ki nas trenutno obkroža, čimprej izkristalizira v red. 20 Slovenian Mission Melbourne p. Simon Peter Berlec OFM: 0455 444 912 Baraga House, 19 A'Beckett Street p. David Šrumpf OFM: 0497 097 783 PO Box 197, KEW VIC 3101 Sts. CYRIL and METHODIUS Tel.: (03) 9853 7787 SLOVENIAN MISSION E-mail: slomission.melbourne@gmail.com Mesec januar 2021. Stopili smo v novo leto z različnimi občutki in mislimi, kaj nam bo to leto prineslo ali odneslo. Karkoli že bo to, potrudimo se narediti, kar smo glede na leta in naše moči sposobni storiti. Več je nemogoče. In morda bodimo zadovoljni že s tem, da večinoma še vedno lahko sami skrbimo zase. Tudi starost je lahko lepa in privlačna, če jo skušamo sprejeti kot del naše življenjske poti. Lahko iz dneva v dan samo »jamramo« in se smilimo sami sebi, lahko pa iz teh poznih let naredimo nekaj novega, bogatega in osrečujočega zase in za druge. Trenutno smo res hvaležni, da se lahko zbiramo v večjem številu v naši cerkvi v Kewju, in da se po dolgih mesecih osamitve spet vidimo, pogovorimo. Objemanje, poljubljanje, rokovanje ... še ni dovoljeno in tudi nošnja maske znotraj cerkve je obvezna. Smo pa lahko končno skupaj in z veseljem sodelujemo vsak po svoje. Za vse tiste, 21 ki zaradi oddaljenosti, oslabelosti ali drugih vzrokov ne morete priti v cerkev v Kewju, še vedno obstaja možnost spremljanja maše na socialnem omrežju. Prenašamo tako petkovo kot nedeljsko mašo ob 10. uri (am) na naši Facebook strani: Slovenian Catholic Mission St Cyril and Methodius. Na prvo adventno nedeljo smo blagoslovili adventni venec in se najprej zbirali z mislijo na Marijo, potem pa se veselili, ker je bilo med nami vsako nedeljo več svetlobe. Močan sij luči nas je pripeljal do svetega večera, 24. decembra, ko smo ob 21. uri (9 pm) pred Lurško votlino obhajali polnočnico. Verjetno letos nekoliko drugače. Že nizke temperature (za katere sem Bogu zelo hvaležen) so nas opozorile, da se bo treba ogreti s toplimi oblačili in ljubeznijo. Hvaležen sem vam za vaše sodelovanje in predvsem za petje iz srca. Za praznike je bilo res veliko priložnosti za srečevanja, saj se je sveti večer prelil v božič, ko sta bili maši ob 8. in 10. uri. Sobota, 26. decembra, je bila zaznamo- 22 vana s praznikom sv. Štefana in mašo ob 10. uri. Seveda nismo pozabili na ljubo domovino Slovenijo in se Bogu zahvalili za Dan samostojnosti in enotnosti. Zame res nepozabno doživetje je bila nedelja sv. Družine, ko sem bil pri maši obdan z ministranti in sodelavci. Ko sem pred tem objavil, da bomo pri njej blagoslavljali otroke, ste se nekateri namuznili, češ, kaj mu pa je. Pa je Bog le poskrbel in uslišal mojo prošnjo ter mi naklonil milost, da sem blagoslovil nekaj otrok v občestvu, ki se starostno povprečno giblje nad 80 let. Bogu in vsem, ki ste za to poskrbeli, hvala. Tudi na zadnji dan leta 2020 in na novega leta dan 2021 smo se zbrali pri maši ob 10. uri. Pri prvi smo se zahvaljevali za vse prejete milosti, pri drugi pa prosili blagoslova in varstva za naprej. Spremljala nas je misel bi. škofa Slomška: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« ZAHVALA Iskrena zahvala gre Simonu Grilju, ki je tudi letos, res umetelno in z veliko mero požrtvovalnosti, poskrbel za okrasitev in postavitev jaslic v Lurški votlini pred Baragovo hišo, za postavitev ozvočenja na sveti večer, za sodelovanje pri mašah ... 23 Naša tiskana OZNANILA so vstopila v 44. leto izhajanja, revija MISLI pa začenja 70. leto. Misli bodo izšle v šestih številkah kot dvomesečna revija. Naroč- nina za leto 2021 ostaja 60 $, letalsko po svetu 120 $. Posebno bi se rad zahvalil vsem, ki redno poravnate naročnino za tekoče leto in darujete v tiskovni sklad. Praznik Lurške Matere Božje bo v četrtek, 11. februarja. Na ta dan bomo obhajali 29. svetovni dan bolnikov. Papež Frančišek je za to priložnost napisal poslanico z naslovom: Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje (Mt 23, 8). Odnos zaupanja je temelj nege bolnikov. Takole jo prične: »Dragi bratje in sestre! Praznovanje 29. svetovnega dneva bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja 2021, na god Lurške Matere Božje, je primeren trenutek, da posebno pozornost posvetimo bolnikom in tistim, ki jim pomagajo, bodisi na krajih, ki so namenjeni negi bodisi v naročju družine in skupnosti. Posebno mislimo na tiste, ki po vsem svetu trpijo zaradi učinkov koronavirusa. Vsem, zlasti pa najbolj ubogim in odrinjenim, izražam svojo duhovno bližino in jim zagotavljam skrb in ljubezen Cerkve ...« POSTNI ČAS se bo pričel na pepelnično sredo, 17. februarja 2021. Maša s spokornim obredom pepelenja bo ob 10. uri. Ta dan je strogi post. KRIŽBV POT bomo premišljevali ob petkih in nedeljah pred mašo. Praznik sv. Jožefa bo v petek, 19. marca. Praznična maša bo ob 10. uri. SLOVENSKO DRUŠTVO JADRAN - maša v prostorih društva bo v nedeljo, 21. marca ob 12.30. Praznik Gospodovega oznanjenja bo v četrtek, 25. marca. CVETNA NEDELJA bo 28. marca, VELIKA NOČ pa 4. aprila. 24 REDNO BOGOSLUŽJE v KEWJU je vsako nedeljo ob 10. uri, po novem tudi na drugo nedeljo v mesecu. Upam, da bo ta sprememba pripomogla, da bo obisk maše na drugo nedeljo v mesecu večji. Vedno ste dobrodošli tudi pri maši ob petkih ob 10. uri. SVETI KRST EVIE MELODY DENSA je v nedeljo, 6. decembra 2020, v naši cerkvi v Kewju prejela zakrament sv. krsta. Rodila se je 8. novembra 2019 v bolnišnici Mercy Hospital For Women v Heidelbergu. Čestitke staršem Igorju in Danieli Densa, bratu Zacharyju Aidenu, botroma Petru in Margaret Lambeth ter vsem sorodnikom in prijateljem. ODŠLI SO MILA REMŠNIK, roj. GEOŠEV, je umrla 3. decembra 2020 v Charlesbrook Aged Caru v Templestowu. Rodila se je 19. marca 1926 v Opovem (Banat) v Srbiji. Slovo od pokojne je bilo v torek, 15. decembra 2020, v Doncaster Chapelu. Isti dan smo jo pokopali na pokopališču Keilor. Mila je bila ena od štirinajstih otrok v družini mame Lau-re in očeta Lazarja Geošev. Zelo rada je hodila v šolo in si z veseljem nabirala novo znanje. Ker je bila družina velika, je v svojih mladih letih morala hoditi tudi delat drugam. Bila je zelo nadarjen otrok. Že v mladih letih se je naučila kuhati in tudi paziti otroke. Leta 1954 je skupaj s svojo hčerko Olgo prišla v Avstralijo, kjer je srečala bodočega moža Wernerja Remšnika. Rodili sta se jima hčerki Vera in Anny. Zelo je bila ponosna na svoje vnuke in pravnukinji. Imela je globok čut za soljudi in rada je bila obdana z njimi. Slovela je po svojih izvrstnih kuharskih izdelkih. Rada se je udeleževala dogodkov v slovenskem klubu Eltham, kjer je velikokrat ponudila v pomoč svoje znanje v kuhinji. In zelo rada je zaplesala, kadar je zaslišala prijetne melodije. Imela je zelo močan značaj in pozitivno energijo, nasmeh na obrazu je bil njen stalni spremljevalec. Sočutje hčerkam Olgi, Veri in Anni, vnukom Lisi, Joshui in Gabrielu, ter pravnukinjama Emily in Sophie. EMA KOKELJ, roj. SLUGA, je umrla v petek, 11. decembra 2020, v Ruckers Hill Aged Caru. Rodila seje 7. oktobra 1933 v Rodiku pri Kozini. Slovo od pokojne je bilo v torek, 22. decembra 2020, v Lonergan & Raven Chapelu. Pokopali smo jo isti dan na Warringal 25 Cemeteryju. Ema je prišla v Avstralijo z letalom leta 1956. Leta 1959 se je poročila z Matevžem Kokljem. Leto kasneje se jima je rodila hčerka Susann in pet let kasneje hčerka Tanja. Družina je najprej živela v Prahranu, kasneje pa so zgradili hišo v Bulleenu. Najprej je bila zaposlena v tovarni Colvan Chip Factory, nato v Kurz Bakery v Prahranu, v bolnišnici Alfred Hospital in nazadnje v domu Lewisham Nursing Home. Sočutje hčerkama Susann in Tani ter vnukoma Sebastianu in Isabelli. VIKTOR FERFOLJA je umrl 13. decembra 2020 v Austin Hospitalu v Heidelbergu. Rodil se je 17. junija 1932 v Brestovici pri Komnu. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Kewju v ponedeljek, 21. decembra 2020, ob 11.30. Ob 11. uri smo molili rožni venec. Pokopali smo ga isti dan ob 15. uri (3 pm) na pokopališču Keilor. Leta 1952 je pobegnil v Italijo in februarja 1954 z ladjo Toscana priplul v Avstralijo, kjer je našel doživljenjske slovenske in hrvaške prijatelje. Po prihodu v Avstralijo je iz Bonegille odšel obirati grozdje v Milduro. Kasneje je nekaj časa, vse do nesreče, delal kot prevoznik, in se okoli leta 1956 naselil v Melbournu, kjer je do upokojitve delal v svoji trgovini. Bilje kvalificiran delavec, še posebej ponosen na čas, ko je delal v podjetju, ki je popravljalo komercialne ladje. Leta 1960 je v Melbournu spoznal Angelo, rojeno Čampelj, in se leta 1963 poročil z njo. Imela sta dve hčerki, Silvijo in Veroniko. Bil je predan mož in oče. Vse od prihoda v Avstralijo je bil ponosen Slovenec in aktiven v slovenski skupnosti v Kewju. Redno se je udeleževal slovenskega bogoslužja in s svojim petjem dolga leta bogatil in razveseljeval ljudi pri mašah. Po smrti p. Bazilija je veliko pomagal pri obnovi Baragove hiše. Sočutje ženi Angeli, hčerkama Veroniki in Silviji, sestri Afri Trebše ter bratu Slavku Ferfolji v Sloveniji. PAVEL SEDMAK je umrl v petek, 25. decembra 2020, v Warrandyte Gardens Care Communityju. Rodil se je 10. marca 1933 v Zagorju pri Pivki. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Kewju v četrtek, 31. decembra, ob 12.30. Pokopali smo ga isti dan ob 14.15(2.15 pm) na Springvale Botanical Cemeteryju. Pavel je bil delaven mož, oče, dedek in brat. Bil je srčna, energična in družabna oseba, vendar je zadnja leta namesto druženja rajši pomagal svoji ženi v slovenskem klubu pri peki neizmernega števila krofov. Na življenje je gledal zelo pozitivno in ni izrekal sodb o drugih ljudeh. Bil je dober lovec. Zanimivo je bilo, daje race najprej lovil, kasneje pa jih je gojil na svojem vrtu in jim naredil tudi bazen z vodo. Imel je občutek za sočloveka in je vedno rad pomagal drugim. Čudovito je pel. Petje gaje osrečevalo in v težkih obdobjih tudi potolažilo. Rad je imel svoji hčerki, vnuke in pravnukinjo, in je bil na njih zelo ponosen. Sočutje ženi Mary, hčerkama Cvetki Ljubici Sedmak in Ann McCormack, vnukom Alexu, Christianu, Kieranu in Liamu, pravnukinji Olivi, sestrama Ivanki Kolačko in Silvi Jenko v Avstraliji, ter bratu Rafku Sedmaku in sestrama Milki Penko in Rozi Bascha v Sloveniji. SILVANA (Silva) PERTOT, roj. BRGOČ, je umrla v soboto, 2. januarja 2021, v Mercy Place Templestowe Aged 26 Caru. Rojena je bila 2. decembra 1933 v Trnju pri Pivki. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Kewju v četrek, 7. januarja 2021, ob 10.30 (am). Pokopali smo jo isti dan ob 12.15 na Andersons Creek Cemeteryju, Warrandyte. Sočutje sinovoma Ivanu Emilu in Edwinu, vnukom Mikaeli, Lancu in Belarni, ter sestri Zofki Kočevar na Norveškem. Our Nana, Nonna, From the day we were both born you were by our sides. There are so many memories with you, birthdays, family celebrations and many great Christmases. When we were sad, you held us close and made us both understand. We remember with fondness the holiday with you to Tasmania, a place you had always J* wanted to see, and we were lucky enough to be able to do this with you. We had snowball fights and saw all those wonderful places together; it was so very special. We have so many memories with you, shopping, cinema trips, joining you on your daily visits to your family and friends. We will always remember the wonderful meals you made for us. Thanks so much for teaching Mum how to make your schnitzel and potatoes. It's still our favourite meal and you are always with us, when we enjoy it together. You taught us so many things: kindness, forgiveness, helping those in need, the importance of family and to appreciate all those around us. Thank you for all your love and we will miss you dearly. You will forever be in our hearts. Lance & Belarna Lepa, ker ljubiš Ko gledam tvoj mili obraz, ki poln je nebeške lepote, našla ljubezen je novi izraz, zdrobila v srcu kamen trdote. Kako lepa si v svoji krasoti, kakor mladostna jasnina, neprekosljiva v vsaki dobroti, rodila si svetu Božjega Sina. V večnem blestiš se sijaju, saj ostala si vedno devica, tvoj dom pri Bogu je v raju, ti src naših blaga kraljica. Marija, ti meni si draga, ki roko mi vedno ponudiš, da dobro vse slabo premaga, večno si lepa - lepa, ker ljubiš. Zvezda na obzorju Na obzorju zvezda sije, razsvetljuje temno noč, da ne zgube se kralji trije, po puščavi tavajoč. Zvezda sveti v daljavo, se nad pastirji zaiskri, zasenči tempelj in trdnjavo, Herodu spati ne pusti. Na poljanah Betlehema, v majhnem hlevu ta večer, v jaslih dete milo drema, z rajskih dalj prinaša mir. Ogrej me zvezda ti nocoj, predrami trudne mi oči, da bi podal se za teboj -k Njemu, kije vir luči. Tilen Kocjančič Veliki Slovenci in obletnice v minulem letu Plečnik, Finžgar, Kralj, Maister Primerjava in povezovanje velikih mož, kot so bili arhitekt Jože Plečnik, pisatelj in duhovnik Fran Šaleški Finžgar, slikar Tone Kralj ter general in pesnik Rudolf Maister, se zaradi različnih obletnic in stoletnic konec preteklega leta ponujata kar sama. O Finžgarju in Plečniku ter njunem delu govori razstava v Plečnikovi hiši Finžgar in Plečnik, prijateljstvo brez meja. Toneta Kralja in njegov znameniti slikarski opus na Primorskem povezujemo s svojevrstnim uporom ob krivični Rapalski pogodbi novembra 1920, kije odnesla kar tretjino slovenskega ozemlja, Rudolfa Maistra pa z boji za severno mejo in koroškim plebiscitom, od katerega je v preteklem letu prav tako minilo 100 let. Ti možje so se seveda poznali, sodelovali in se bojevali za svoj narod na j veliko različnih _ / j načinov. Tudi M ^^V ) / prijateljevali so. Maister je Finžgarja celo večkrat frs/f /. Jh obiskal. Finžgar pa je eden od tistih, ki so se Maistru \ (X / LflH^ / s kakšno mislijo ali kratkim sestavkom vpisali v ^^^^V/^BHHHHhIf njegovo Zlato knjigo. Hranijo Maistrov vnuk Borut Maister, v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku pa si J 61 kuhala, potem je še padla in izgubila spomin. Tri tedne je bila v bolnici. Da jo zdaj vidite! Pozdravili sojo, ima dobro oskrbo in zdravo prehrano, odličen spomin in pamet, zredila seje in je dobre volje. Zelo rada ima moje obiske in vse mogoče se pogovarjava. Tokrat mi je povedala, kako grozno hudo je bilo, ko je dve leti skrbela za moža, ki je bil privezan na posteljo. Takole je rekla: »Bog me kliče k sebi, moj čas prihaja. Lahko ti priznam, da sem bila takrat, ko sem negovala moža, tako utrujena, da sem postala zelo jezna nanj, še bolj pa na Boga, češ, kako ti lahko to od mene pričakuješ?« Nasmehnila se je in priznala, da je ni sram, ker mi je povedala resnico. V petek sem bila pri drugi znanki, tudi onaje stara čez 90 let. Počasi umira od raka, shujšala je že 20 kilogramov. Umetni zobje ji padajo ven, slušni aparat je izgubila, v oči so ji dolgo dajali enake injekcije kot meni, a so zdaj prenehali, ker je pač preslaba in ne vidi več. Zanjo sem le senca, ki sedi pred njo, pa mi vseeno vedno reče: »I can tell you are looking just smashing, dear.« Govorila mi je o svojem možu pijancu, ki jo je tepel, in priznala, da ni žalostna, ker ga nima več. Povedala mi je, kako je večkrat v svojem dolgem življenju našla in potem spet izgubila Boga. In mi je rekla: »Zdaj vem samo, da to božansko bitje obstaja, da pazi name in da mi lajša bolečine. Kmalu me bo poklical in pripravljena sem na to. Nič več se ne sekiram, kot Italijani si rečem QUE SERA SERA (kar bo, pa bo).« Ko sem se vračala domov, sem si tudi jaz pela »que sera sera«, saj se določenih stvari res ne da spremeniti. Danes, v nedeljo, pa sem spekla piščanca in krompirček, naredila zraven malo zelja in vse odnesla na dom tretje prijateljice, po rodu Francozinje. Rada poklepetam z njo v francoščini. Govorili sva o politiki in vremenu, o otrocih in življenju, o ubogi Ameriki, kjer imajo toliko norih ljudi. »Ma vie, je suis sure, va finir bientôt (Prepričana sem, da se bo moje življenje kmalu končalo),« mi je rekla. Ja, uganili ste, tudi onaje stara čez 90 let, a se še vedno rada lepo obleče, sive lase ima postrižene na kratko, nosi uhane in verižico. Na božično kartico mi je napisala: »Srečno in zdravo 2021 vam želim, draga Danijela, ki imate angelsko srce.« Iz daljne domovine mi je draga prijateljica napisala, da se počuti, kot bi v njej nekaj umrlo. Tudi v meni, se mi zdi. Morda pa so celice našega telesa, našega srca in možganov ta čustva, želje in hrepenenja, ki umirajo, se spreminjajo. Ko pomislim na te tri več kot devetdeset-letne ženske in njihovo korajžno življenje iz dneva v dan, kar naprej s pomočjo drugih, me kar malo stisne: ali tudi mene še čaka vse to? Ali pa me bo moj Bog prej poklical k sebi? Que sera sera. 62 SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD Inc. 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 Slovenski informacijski urad Welfare Office Kew obvešča vse Slovence in prijatelje, daje naša pisarna odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure, razen druge nedelje v mesecu. Pisarna je odprta tudi vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure, če se predhodno dogovorite po e-mailu ali na telefonski številki: 03 9795 8550 ali 03 9459 2163. V naši pisarni lahko dobite nasvete in pomoč pri izpolnjevanju uradnih dokumentov za slovensko pokojnino, zahteve za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja, delnice, oporoke, dediščine in prodajo posestev v Sloveniji, iskanju slovenske davčne številke in podobno. Lahko nam pišete na e-mail naslov: slovwelfare@bigpond.com ali nam telefonirate na številko 0409 478 635. Če telefonirate izven uradnih ur, nam lahko pustite sporočilo na Voice mailu ali na SMS. Nekaj informacij in potrebne obrazce lahko dobite na naši internetni strani: www.slovenianwelfare.org.au Peter Ma.nd.elj OAM JP, predsednik VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: (+61) 02 6290 0000 Fax: (+61) 02 6290 0619 e-mail: sloembassy.canberra@gov.si http:/ / canberra.veleposlanistvo.si Veleposlanik: Jurij Rifelj; Svetovalec in namestnik: Andrej Kralj Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit O' MALLEY ACT 2606 TOBIN BROTHERS FUNERALS We employ over 230 caring, highly trained and committed people, including 12 direct descendants of the founders. We serve the community from C^^^istj/^Q^M' 24 branch locations throughout the Melbourne Metropolitan area and Echuca. 24 HOUR SERVICE (03) 9373 7000 816 Doncaster Road, Doncaster www.tobinbrothers.com.au 63