SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 21-22 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 5 de junio - 5. junija 2008 HOČEMO OSTATI ZVESTI na ss^'^^^^sk^ p-^'osla^^, 1. j^^^^a 2i^i08 v Slo^^^sk^ h^š^ v Bu^^os Aire^^) BOŽIDAR FINK Dva svetova, en sam spomin Kot leto za letom smo v mislih spet na krajih smrti vseh žrtev komunizma na Slovenskem. Ustavljamo se ob grobovih, kraških jamah, rudniških jaških, protitankovskih jarkih in drugih grobiščih, ki so v neznanskem številu posejana po Sloveniji, da ob njih pomolimo in se rajnim priporočimo za tolažbo ter za priprošnjo v osebnih in skupnih zadevah. Človeško in krščansko je, da pokojnih ne izgubljamo iz spomina, še več, da se potrjujemo v zavesti, da njihov najboljši del ni umrl, ampak da je bil poklican v življenje, ki ne mine. Trupla je použila slovenska zemlja, vemo pa, da je njihov duh tam, kjer ni smrti, in zaupamo, da uživajo večno srečo. Predvsem pa danes obujamo spomin na rojake, ki so sprejeli milost spoznanja, da je vredno izpostaviti vse, tudi lastno življenje, da se odvrne od narodne skupnosti največja nevarnost za njen zdrav razvoj in varujejo osnovne dobrine za življenje. Ob krajih žalosti smo v duhu postavili svetle spomenike slave najprej njim v zahvalo, da so darovali kri za skupno srečo, potem pa da tudi povzdignemo vrednote, ki ne dajejo življenju samo naravni smisel, ampak ga še oplemenitijo in obogatijo z duhovno močjo. Obramba samega sebe je naravna pravica, obramba drugega in še prej cele skupnosti je pa plemenito dejanje. Kdor sprejme boj za telesno, kulturno in duhovno svobodo narodne skupnosti, je vreden počastitve, pa če v boju zmaga ali propade. Častiti je treba moralno junaštvo, ne glede na uspeh. Ta dolžnost nam je vedno pred očmi in jo danes spet slovesno izpolnjujemo. Ko se v mislih in razpoloženju vračamo v preteklost, je pa primerno, da se tudi ustavimo pred vrsto vprašanj o tem, kako je treba z današnje razgledne točke presojati zgodovinske dogodke, koliko je preteklost po učinkih še vedno prisotna in kakšni naj bodo naši odnosi do sedanje stvarnosti. Okvirno dogajanje v letih 1941 do 1945 je dovolj znano. Bila je vojna, prišla je okupacija s treh strani. Konec je bilo narodne svobode, začelo se je trpljenje in grozilo je narodno uničenje. Nemški okupator je zavladal z divjo grobostjo, italijanski pa je začasno dopustil vsaj nekaj kulturne prostosti. Kjer je bilo sploh mogoče, se je prebivalstvo naslanjalo na mednarodni pravni red in se ravnalo tako, da zagotovi preživetje, ne da bi s tem žrtvovalo narodne časti in prelomilo zvestobe prejšnji zakoniti oblasti. Narodno tragedijo so izkoristili domači komunisti, ki so se že dolgo prej pripravljali na svetovno revolucijo ter so znali za uresničevanje načrtov prilagajati strategijo in taktiko. Za revolucijo so uporabili priložnost okupacije. Oklicali so splošen upor proti okupatorjem, ustanovili s tem namenom Osvobodilno fronto in razglasili svoje oboroženo gibanje za edino oblast, vsak drug upor proti okupatorjem pa razglasili za izdajstvo. Ker je bil njihov prvi namen revolucija, osvobodilni boj pa v glavnem samo varljiva fasada, so potrebovali notranjega sovražnika. S tem namenom so počenjali neusmiljena teroristična dejanja z umori, ropanjem in drugim nasiljem, tako pa so hoteli izzvati proti sebi odpor, ki je potem nastajal spontano v vaških stražah in pozneje organizirano v domobranstvu. Te formacije so se ustanavljale samo z namenom, da varujejo prebivalstvo pred revolucionarnim nasiljem in obenem odvračajo okupatorje od splošnih represalij. Komunisti pa so s tem dobili odkritega nasprotnika, proti kateremu so lahko vodili boj, s katerim so si utirali pot k oblasti. Tudi če bi partizansko gibanje ne imelo drugih namenov kot samo oborožen upor proti okupaciji, bi bila že ta odločitev ne samo nesmiselna, ampak bi bila očitno škodljiva, vsaj v obsegu vsenarodnega upora, katerega videz so mu hoteli dati komunisti. Ko pa so upor monopolizirali zase in ga izrabili za revolucijo, Nad. na 4. str. V Kočevskem rogu (stran 2) V Buenos Airesu (stran 3) Spremembe Med 500 najboljšimi na svetu Univerza v Ljubljani se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino 400 do 500 najboljših univerz na svetu. To pomeni, da smo med petimi odstotki najboljših univerz, je povedal tiskovni predstavnik ljubljanske univerze. Za Univerzo v Ljubljani so zapisali: ,,Doma in v mednarodnih okvirih je znana kakovost študijskih programov ljubljanske univerze tako na področju humanistike in družboslovja, naravoslovja in tehnologije kot tudi splošne in dentalne medicine ter veterine. Študij in raziskovanje na univerzi sledita najnovejšim odkritjem in svetovnim trendom na področju umetnosti, znanosti in tehnologije, h katerim pomembno prispevajo številni slovenski profesorji in raziskovalci," je objavljeno na spletni strani univerze. ,,Tako na Timesovi kot na šanghajski lestvici smo v razredu med 400 in 500 najboljših univerz. To pomeni med pet odstotki najboljših na svetu. Na teh lestvicah obravnavajo 15.000 do 20.000 univerz," je dejal Tomšič. ,,To je za državo take velikosti zelo dober dosežek," je poudaril. Ob tem pa opozarja, da imajo univerze, ki se gibljejo v podobnem razponu mest kot ljubljanska, več sredstev. „Dvigovati se na teh lestvicah, hkrati pa imeti upad sredstev ni enostavno," je dejal. Pojasnil je, da se ljubljanska univerza okoli 400. mesta na Timesovi lestvici giblje že od leta 2005. ,,To je realen izraz naše kakovosti v svetovnem merilu," pravi. Opozoril pa je, da je v primerjavah z evropskimi univerzami ljubljanska uvrščena še višje - med prvih 200. so velikanske Letos poteka dvajset let, odkar je v Sloveniji tedanja komunistična vlada aretirala štiri člane opozicije. Ljudski protesti so potem dosegli, da jih je morala izpustiti. To je bil eden izmed važnih mejnikov slovenske demokratizacije in pozneje osamosvojitve. Premier Janez Janša je na srečanju tedanjih voditeljev zatrdil, da si v času procesa ,,nihče ni predstavljal, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen, kot je dejansko bil". Po njegovih besedah si nihče ni predstavljal, da bo Slovenija čez dvajset let članica, ne samo EU, ampak tudi njenega jedra in da bo to unijo celo vodila. „Skratka, spremembe so velikanske in verjetno večje, kot pa jih je možno razumeti s pogleda ene generacije," je poudaril. Dejal je, da so njegovi občutki ob obletnici neprimerljivi s tistimi, kar je bilo pred dvajsetimi leti. Po njegovih besedah že dejstvo, da je nekdanji vojaški zapor danes najboljši mladinski hotel na svetu, na simbolni ravni kaže na spremembe, ki jih je Slovenija doživela v tem času. ,,Nisem si niti v sanjah predstavljal, da bom dvajset let pozneje v politiki in da bom imel na ramenih najbolj odgovorno funkcijo, ki jo je kakšen Slovenec opravljal v zgodovini," je dejal. Janša je dejal, da je hvaležen vsem, ,,ki so prišli na Roško, ki so bili člani kolegija ali pa razširjenega Odbora za človekove pravice, vključno z Igorjem Bavčarjem, ki je bil prvi človek tega Odbora. Moja in mislim da tudi naša skupna hvaležnost ostaja do vseh, ne »etvorica danes, ob slavju obletnice glede na to, na katere strani političnega spektra so danes," je še dodal predsednik vlade. David Tasič, poleg Janše, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla eden od štirih obsojencev na vojaškem procesu v Ljubljani leta 1988, je v izjavi za medije na srečanju dejal, da je Slovenija v državotvornem smislu dosegla vse cilje in da smo izpolnili sanje, ki smo jih gojili Slovenci. Dodal je, da mogoče kot narod nismo dovolj sproščeni. Veleposlanica Brazilije Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel novo veleposlanico Brazilije v Sloveniji Deboro Vainer Barenboim, ki je prva rezidenčna veleposlanica Brazilije in prva veleposlanica katere od latinskoameriških držav v Sloveniji. Vainer Barenboimova je Ruplu predala kopijo poverilnih pisem, zunanji minister pa je dejstvo, da je Vainer Barenboimova prva rezidenčna veleposlanica Brazilije in prva veleposlanica katere od latinskoameriških držav v Sloveniji, označil kot zelo pomembno. Veleposlanici je ob tem sporočil, da je slovenska vlada že sklenila, da bo odprla veleposlaništvo v Braziliji. Za Slovenijo bo to drugo veleposlaništvo v Latinski Ameriki (poleg Argentine). Rupel je v kratkem nagovoru tudi dejal, da pripisuje Slovenija sodelovanju z Brazilijo velik pomen. Brazilija je namreč najpomembnejša latinskoameriška gospodarska partnerica Slovenije. Zunanji minister je ob tem napovedal skorajšnje odprtje slovenskega gospodarskega predstavništva JAPTI v Sao Paulu, omenil željo po okrepitvi sodelovanja med Luko Koper in Brazilijo. BERI^ SLOVENSKI LEKTORAT TUDI V LA PLATI ...................5 MARUŠIČ: CESTA Z NAŠIM IMENOM..........................5 SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA LANI IN LETOS.......6 V KOČEVSKEM ROGU Komemoracija zločina nad narodom IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Od našega dopisnika Že nejkaj let ni bilo v Rogu tako lepo vreme, kot to nedeljo. Že zjutraj je sonce svetilo in grelo, čez dan pa je kar pripekalo. Jasa pred kapelo je ostala nezasedena, saj so si ljudje izbrali varno senco pod košatimi drevesi, ki jo obkrožajo. Odlično ozvočenje je omogočalo, da so slovesnost lahko sledili iz gozda. Le častni udeleženci in tisti, ki so zasedli klopi, so zdržali, marsikdo pod dežnikom. Izredno mogočen se je že od daleč svetlikal mozaik p. Rupnika, kakor da mu sonce daje še večji sijaj. Pred mašo sta predstavnika Republike Slovenije, predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati in v imenu Vlade RS minister za finance dr. Andrej Bajuk, v spremstvu častnega voda Slovenske vojske položila venec pred brezno, kjer počivajo pomorjeni v jami pod Kre-nom. V spremstvu kočevskega župnika in drugih duhovnikov je maševal novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Med mašo so ubra^no prepevali združeni cerkveni pevski zbori iz dekanije Žužemberk iz župnij Ambrus, Zagradec in Žužemberk; vodil jih je pevovodja Robi Kohek. Škof Glavan je izredno jasno, odločno in lepo spregovoril pri pridigi. Oprl je svoje besede na moč, ki jo ima spomin na naše življenje in citiral sv. Avguština, pa tudi na besedilo, zapisano v jeruzalemskem muzeju judovskega holokavsta: Skrivnost je v spominjanju. Spomin je modrost, je potreba. Ob prazniku Srca Jezusovega je prosil, naj bi omehčal kamnita srca vsem, da bi znali odpuščati po Jezusovem zgledu sedemdesetkrat sedem in da bi tisti, ki imajo, mnogi, še vedno kamnito srce, polno obsojanja, polno besed o izdajalcih, da bi spoznali: vsi, prav vsi so bili domobranci, branilci domov, svojega naroda, svoje družine. In zakaj je moralo priti do tega bratomornega zločina? Ključ je v besedi revolucija in posledično državljanska vojna. Po maši so glasbeni program prispevali moški zbor iz omenjenih župnij, solista sopra-nistka Ana Marija Lazarevič in baritonist Ivan Arnšek ter trobentač Gorazd Buh. Med govorniki je mlajši rod zastopala Neža Perko, ga. Breda Kavčič iz Šentjošta je zastopala generacijo, rojeno med vojno, glavni govornik pa je bil prof. Justin Stanovnik. Justin Stanovnik je moral ugotoviti, da se od takrat, ko so leta 1990 prvič prišli na ta kraj, kjer se je zgodil zločin nad narodom, pa do danes, ni nič spremenilo. Tudi brez priznanja tistih, ki so Kočevski rog in vse, kar ga je omogočilo, zamislili in uresničili, spravnih papirjev ne bo mogoče podpisati, je rekel. Brez priznanja sprava ni mogoča. Ogledati bi si morali, kako so drugje to naredili. Nekateri so izdelali poravnalni mehanizem, oprostitev za priznanje. ,,Mi si ta postopek ne zamišljamo osebno, ampak politično. DZ bi moral izdelati pravno preciziran in politično dogovorjen ritual, ki bi obsegal dva dela. V prvem delu bi s posebnim zakonom določili predstavnike ustanov, organizacij in združenj, ki bi jim zgodovinske povezave dajale legitimiteto, da govorijo v imenu nekdanje partije in organizacij, ki jih je partija ustanovila za izvedbo svojega projekta. Da bi ti ljudje brez pridržkov in odkrito in v celoti izpovedali in navedli in priznali svoja zavržena dejanja in zavržena dejanja tistih, v imenu katerem bi govorili. V drugem delu pa bi ustanove države, ki postavljajo njeno pravno legitimiteto, to priznanje sprejele in izreklo oprostitev, oprostitev za zmeraj. Zagotovljeno bi moralo biti, da bi bil tako prvi kakor drugi del izpeljan jasno, nedvoum no, zavezujoče in dokončno. Dokler se to v tej ali drugi obliki ne bo zgodilo, bo nad nekdanjimi boljševiki in nad njihovimi različnimi političnimi sopotniki in zavezniki, pa naj so si o sebi, takrat ali pozneje, mislili že kar koli, visel zločin, ki jim ne bo dovoljeval, da bi bili v resnici prosti. Mogoče se bo komu zdelo čudno, da prihajamo s to zahtevo. To smo storili s premislekom. Svet ne sme izgubiti osnovne dostojnosti. Zdaj dodajmo še to: če bi se zgodilo kdaj v prihodnosti, da kdo v svojem ali našem imenu podpisoval kakšne papirje, ne da bi bili upoštevani in izpolnjeni temeljni pogoji, ki smo jih tu navedli, naj se ve, da bo to nasilje in pred zgodovino nično. ... Preveč je že bilo nedostoj-nosti na tem svetu, preveč nedostojnosti na tem kraju posebej." In pribil: ,,Ne dovolite, da vam potvarjajo zgodovino! Ne dovolite, da bi vas izdelovali v nekaj drugega, kot ste!" Za konec smo še skupaj zapeli Mojo domovino in s tem zaključili letošnjo spominsko proslavo. V imenu organizatorjev — Nove slovenske zaveze, založbe Družina in župnije Kočevje — je dr. Janez Gril napovedal, da bo v prihodnje komemoracija v Kočevskem rogu prestavljena na prvo soboto v mesecu juniju, kar naj bi omogočilo prisotnost večjemu številu oseb. GB Medkulturni oddih za mlade Draga mladih bo letos potekala od 3. do 6. julija v Novi Gorici, jesenski del pa bo 6. septembra, kot običajno, na Opčinah. Vabimo vse mlade med 18. in 30. letom, da se nam pridružite. KAJ JE DRAGA MLADIH? Draga mladih je druženje mladih slovenskih intelektualcev iz zamejstva, zdomstva in Slovenije. Srečanje z osebnostmi, ki oblikujejo sedanjost našega naroda in skupno razmišljanje o prihodnosti slovenskega naroda v družbi slovenskih vrstnikov. Poslušanje predavanj, ki spodbujajo razmišljanje, sodelovanje na debatah, ustvarjanje v kreativnih delavnicah, oblikovanje kritičnega čuta v duhu krščanskih in demokratičnih vrednot... Prijateljstva, ki ostanejo v času, ki gredo preko zemljepisnih in miselnih meja. O ČEM BO LETOŠNJI TEČAJ? Letos bomo mladi z uglednimi gosti iz akademskega, kulturnega in političnega življenja razmišljali o pojmu medkulturne povezanosti, v delavnicah (novinarsko-film-ska, glasbeno-plesna, športna, debatna, fotografska, kuharska,^.) pa bomo imeli možnost ustvarjanja in prijetnega druženja s sovrstniki. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.dragamladih.org, lahko pa nas tudi pokličete na telefonsko številko 00386 1 24-28-552 ali nas kontaktirate preko e-pošte: slo.kongres@gmail.com. Stvar se zapleta. Najbolj žalostno je, da iz tako dolgotrajnega spopada ni mogoče iziti brez ran. Posledice bo trpela vlada, posledice bodo trpeli tudi kmetje, pa naj zmaga ena ali druga stran. Najbolj žalostno pa je, da bo trpela tudi vsa družba. Argentina namreč, poleg drugih težav sedanjega stanja, zamuja edinstveno priložnost, da bi se v svojstvu proizvajalke tako potrebne hrane v lačnem svetu, uvrstila v ospredje. Vsaka stezica popelje te v Rim. Tja je pohitela tudi gospa predsednica na zasedanje o pomanjkanju hrane na svetu, ki ga je organizirala organizacija Združenih narodov. Zanimivo je, kako na tem in podobnih mednarodnih srečanjih (vrh v Limi), gospa razpreda ideje in nasvete, ki se jih vlada doma ne drži. Medtem ko je v Rimu skušala ugladiti tudi razmerje s Svetim sedežem, pa se je doma razmerje do kmetov le še poostrilo. Ta ponedeljek naj bi se namreč zaključila stavka, a so jo vodje štirih glavnih organizacij podaljšale še za en teden. Nato se bo akcija nadaljevala po drugih poteh. Mir pa je še daleč, daleč. Političen spopad. V nečem ima vlada prav: stavka kmetov je prerasla sekto-rialno območje in postala političen problem. A to je tako prav zaradi vladnega nastopa. V preteklih dneh moramo zabeležiti kar nekaj novosti, ki kažejo na stopnjevanje napetosti. Najprej je Nestor Kirchner, kot predsednik peronistične stranke, sklical zasedanje vodstva. Široko namreč organizira mrežo, ki naj varuje in podpira nastop gospe Cristine, saj je potem zbral tudi zaveznike in še pikete-re. A vse je izzvenelo tako tragično, da je bila že skoraj smešno. Izjava stranke, ki jo je prebral eden izmed podpredsednikov, guverner province Chaco Jorge Capita-nich, je govoril o namenu državnega udara s strani kmetov. Umestno so se politični strokovnjaki spraševali, kje so vojaške edinice, kje politična zas-lomba, kje vodja, ki naj bi ta udar vodil in oblast prevzel. To so namreč bistvene postavke državnega udara, ki jih lahko najdete opisane v vsaki knjigi politične teorije. Res pa je, da so se kmetje naveličali nedemokratičnega postopanja vlade in se torej borijo za republikanske ustanove, ne proti njim. Včeraj in danes. Ob teh dogodkih je zanimivo beležiti, kako se po vetru spreminja prepričanje in nastopanje argentinskih politikov. Tisti, ki so bili včeraj prijatelji in zavezniki, so danes nasprotniki in sovražniki. Kar pa je bilo včeraj belo, je danes črno. Do tega zaključka pridemo, ker omenjeni Jorge Capitanich danes zavzeto brani vladni davek na izvoz, medtem ko je kot senator leta 2003 predložil zakonski osnutek z namenom, da bi omenjeni davek v petih letih popolnoma odpravili. ,,Takrat sem se absolutno motil", je bila edina njegova razlaga, ko so ga opozorili na to „malenkost". Ob tem ni treba še posebej poudarjati, da je leta 2003 davek znašal 25% izvoza, danes pa za sojo znaša 52 odstotkov, po nepopravljenem dekretu pa bi lahko poskočil (odvisno od cene soje) na 95%. Zakaj pišemo „nepopravljenem"? Ker je vlada pretekli četrtek 29. maja enostransko delno popravila prvotni dekret zvišanja teh ,,pridržkov". Za kmete seveda ti popravki niso zadostni. Nenehni spopad. Zanimivo je tudi, da kadar smer dogodkov kaže, da se bliža premirje, vedno nekaj pride vmes, da se konflikt zaostri. Pretekli teden je bila to aretacija osem predstavnikov kmetov, ki so jih obtožili poljskih požigov. Sicer so jih kmalu izpustili, a udarec je zabolel in kmetje so zagnali hrup. Poleg tega sta se morali zagovarjati pred policijo (in so jima posneli prstne odtise) tudi dve gospe: Margarita Stolbizer (radikali ,,pro Carrio") in bivša poslanka in kmečka voditeljica Mar^a del Carmen Alar-con (ki so jo leta 2006 izgnali iz vladne stranke). Razlog: udeležili naj bi se blokade cest. Kaj pa piketeri? Kmetje in opozicija krivijo oblast. Aretacije je namreč izvedla žandarmerija, ki je direktno odvisna od zvezne vlade. Kako se bo vsa stvar končala, nima nihče pojma. Vsi pa se bojijo, ker če preveč vlečeš za vrv, se lahko pretrga. Nekaj se prebuja. Kaže, da je upor kmetov vsaj nekoliko prebudil tudi opozicijo. Vsaj sedaj nastopa bolj enotno. Z levice proti sredini gradi povezavo gospa Carrio, ki išče zaveznikov predvsem med peronis-ti. Krhanje v vladni stranki je namreč že tako očividno, da tega ni mogoče več zakriti. Na nasprotnem bregu stojijo Reutemann, guverner iz Cordobe Schiaret-ti in tudi cordobski veljak De la Sota. Ta je pretekli teden, po izjavi peronistične stranke, podal presenetljivo izjavo: „Nikoli ne bom del stranke, ki ima stajinis-tične komponente. Če v Kirchnerjevem peronizmu ni prostora za kritiko, se ne splača, da bi bil tam V Entre Rios se tudi upira bivši guverner Busti. A sedanji, Urribarri, navdušeno podpira vlado. Za to je že prejel zahvalo: gospa predsednica je ustvarila poseben fond za to provinco z vsoto 1.600 milijonov pe-sov. Kako toplo je pod vladnim soncem. Ni čudno, da je škofovska konferenca sklicala nujno zasedanje, da preuči „nevarnost družbenega konflikta". SLOVENCI V ARGENTINI JUNIJSKA SVEČANOST V BUENOS AIRESU X • • v • v Se se spominjamo, se pričamo Mesto v jeseni. Po dolgotrajni vročini je pritisnil mraz. A pozno jesensko sonce je božalo popoldan prve letošnje junijske nedelje. Kako daleč od pozne severne pomladi leta 1945, ko je slovenski narod prizadela največja tragedija njegove zgodovine! Tisoče in tisoče mladih mož in fantov - domobrancev, je padalo v jame. In tam ležijo še danes, nezapisani, nepokopani ^ Slovenska skupnost v Argentini vztrajno ohranja obred prvih junijskih nedelj, ko se zberemo v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da počastimo njihov spomin, molimo zanje, jih skušamo dojeti in potrditi njihov boj. Že od leta 1949 ohranjamo tradicijo teh proslav. Skupna slavnost poteka na ta dan, potem se pa v teku meseca ponavljajo po vseh naših krajevnih Domovih, kjer poteka vsakdanje življenje slovenskega človeka ob robu pampe. Kot tisto daljno prvo proslavo leta 1949, je tudi letošnjo organiziralo naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija. Gotovo se iz leta v leto zbor spreminja. Koliko domobrancev, ki so se rešili poboja, je bilo tedaj prisotnih! Koliko mater, očetov, žena, je tedaj jokalo za svoje najdražje. Večina od njih je že odšla ^ Še en spomin več v tem neskončnem vencu. Na izpraznjena mesta stopajo njihovi sinovi in hčere, pa vnuki in vnukinje. Čas in okoliščine se spreminjajo, spomin pa se ohranja. Nedelja 1. junija je bila sicer hladna, a sončna in umirjena. Začetek je bil napovedan ob 16. uri, a že mnogo prej so začeli prihajati rojaki: za razgovor, obujanje spominov, molitev v cerkvi pred našo brezjansko Marijo Pomagaj ^ Vsak obiskovalec je že pri vhodu dobil lično tiskan program svečanosti (izvirno oblikovanje naše umetnice Irene Žužek). ŽALNA SVETA MASA Spomin se je začel v cerkvi Marije Pomagaj z mašo, ki jo je daroval poddelegat slovenskih dušnih pastirjev pater dr. Alojzij Kukovica Dj, ob spremljavi g. Pavleta Novaka CM. Delegat, dr. Jure Rode, je bil odsoten zaradi bolezni. Spomnili smo se ga v molitvi, da bi čim prej okreval. Cerkev je bila polna, tako da je del vernikov sledil maši na dvorišču. Med mašo je pel Mešani pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, ob orgelski spremljavi ge. Anke Savelli Gaser. V mašnem nagovoru je pater Kukovica utrjeval zavest, da je bil pokol domobrancev najhujše grozodejstvo izvršeno nad slovenskim narodom. Vsem znanim in neznanim junakom se poklanjamo in zanje molimo. Ljubezen do Boga in do bližnjega pa nam naroča, da moramo odpustiti in moliti tudi za morilce naših dragih. PRED SPOMENIKOM Po končani maši smo se zbrali na dvorišču. Tam že od leta 1965 stoji, naslonjen na vzhodno steno, spomenik vsem žrtvam vojne in revolucije. Ob strani spominska plošča opozarja, da so domobranci naši junaki. Na vsaki strani plošče sta bili kot vedno izobešeni slovenska in argentinska zastava. Ob spomeniku pa sta goreli dve sveči. Dva majhna plamenčka za en sam, neugasljiv spomin. V sprevodu so prišli predstavniki skupnosti in položili pred spomenik venec, povezan s slovenskim trakom. Bili so to predsednica krovnega društva Alenka Jenko Godec, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc ter Slavko Urbančič in France Oblak, zastopnika borčevskih združenj. Venec je bil sestavljen iz samih rdečih nageljnov, saj je nagelj tisti cvet, ki je najbližji slovenski duši. Pater dr. Alojzij Kukovica je nato opravil molitve za pokojne, katerim so prisotni pobožno sledili in goreče odgo- varjali. Ponovno je prosil, naj molimo tudi za krvnike naših junakov, da bi se spreobrnili in priznali svoj greh. Za tem je trobenta pozvala k molku. Franci Žnidar je iz trobente privabil žalne zvoke, padlim v počastitev. Tišina je zavladala po vsem območju Slovenske hiše. Trenutek je bil pretresljiv. Spomin je potoval preko ogromnih razdalj, na obisk dragih pobitih v Rogu, na Teharjah, na Turjaku v Grahovem ^ Slava njihovemu spominu! V dokaz, da jih nikdar ne pozabimo in da smo zvesti njihovim idealom, smo vsi zapeli pesem ,,Mi legionarji, mi domobranci V DVORANI - IZTEKA SE ČAS Žalno slavje se je nadaljevalo v dvorani škofa Rožmana, kjer so rojaki napolnili spodnji del in galerijo. Dvorana je bila posebej ambientirana za to priložnost. Polno zelenja in cvetja - prava slovenska pomlad, bujna in svečana, a žalostna. Na levi strani je bil govorniški oder, za njim pa so se od stropa do tal blestele barve slovenske zastave, kronane z domobranskim orlom. V globoki tišini je pred zbrane rojake stopil g. Božidar Fink. Njegov slavnostni govor, premišljen in globok, ki je obsegal naše stališče ob presoji zgodovinskih dogodkov od leta 1941 pa do 1945 in ob vprašanju narodne sprave, objavljamo na uvodnem mestu. Sledil je odrski prizor. ,,Izteka se čas" je naslov poetičnemu besedilu, ki ga je spisal Marko Kremžar, ,,v spomin domobrancem in ostalim borcem Slovenske narodne vojske, ki so jih po vojni leta 1945, razorožene pomorili komunisti". Uvod in epilog pa je tvorila pesem Toneta Rodeta ,,Svojim" iz zbirke Biti. Zamisel in režija predstave je bila na skrbi dr. Štefana Godca. Nastopali pa so Oblak Marj-anka, Oblak Jože, Ayerbe Rant Mar-janka, Godec Veronika, Godec Zu-panc Nevenka in Rovan Toni. Lahko zatrdimo, da je bila izvedba izredna, umetniško dovršena. Besedilo je bilo čustveno in brezhibno podano. Režiser se je dojeto poglobil v Kremžarjevo poezijo, jo premislil, dozorel in iz nastopajočih potegnil njihove najboljše vrline. Glasbene vložke je prispeval moški pevski zbor iz San Martina, pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Zapeli so Soči, brezbesedno Marija, pomagaj nam, in Slovenec sem. Posebej je treba omeniti odrsko sceno. Bila je prava umetnina, delo mojstra Toneta Oblaka (s sodelavci). Pred ozadjem velike podobe vstalega Kristusa, na čigar plašču je bila podoba Križanega, se je raztezal gozd, kjer so med čudovito izdelanimi drevesi stali nastopajoči. Vzdušje so estetično dopolnile luči, za katere je s sodelavci skrbel Aleks Šuc, prav tako odgovoren za brezhiben zvok. Vsem, režiserju, nastopajočim in sodelavcem naša zahvala za tako lep užitek! HBIflER f*.. Komaj so se polegli zadnji odtenki pesnitve, je ob še odprtem odru mogočno zadonela pesem ,,Moja domovina", ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev med komunistično revolucijo. Pela je vsa dvorana. Temna hladna noč je legala na Buenos Aires, ko so se rojaki razhajali na svoje domove. Polnila jih je zavest vztrajanja, zvestoba pričevanju. Duše polne žalosti, miline, hrepenenja, ki se pretaka iz roda v rod - v hvaležnem spominu. Tone Mizerit Fotografije: Marko Vombergar HOČEMO OSTATI ZVESTI Nadaljevanje s 1. str. so zagrešili zločin, posebej tudi s tem, da so razdvojili narod in ga pahnili v strašno državljansko vojno. Če bi nastajal in rasel samo upor proti okupatorjem, ne bi bilo kljub različnim mnenjem o njegovi smiselnosti takega notranjega konflikta. Ker so pa komunisti spletli komplot proti večinskemu delu naroda in uveljavljali svoje naklepe z nasiljem, ki ni imelo nobene meje, je bilo življenjsko nujno, da so proti njim zrasle vaške straže in je nastopilo domobranstvo. Odgovoriti je bilo torej treba revoluciji, s katero so hoteli komunisti vnaprej prev-reči demokratični družbeni red in izmaličiti duhovno podobo slovenstva, celo z globoko spremembo narodnega značaja. Ko jim je ob koncu vojne zunanje dogajanje položilo v roke vso moč, so nato več kot pol stoletja izvajali prejšnje naklepe brez zakrivanja po totalitarnem družbenem modelu. Ko se je končno njihov sistem v evropskem prostoru sesul, pa nenadoma nekdanji akterji in njihovi zagovorniki niso več hoteli slišati o revoluciji ali so jo postavili ob stran. Revolucionarno divjanje še zdaj oglašajo samo kot kristalno čist boj za narodno osvoboditev. Prvi predsednik neodvisne Slovenije je sicer od strani še priznaval, da je bil ta boj prepleten z revolucijskimi idejami. Nekateri sploh govorijo, da je revolucija nastopila šele po koncu vojne, prej pa menda o njej ni bilo sledu. Sedanji predsednik republike je pred kratkim poveličeval upor proti okupatorjem, pojma revolucije pa se je dotaknil samo mimogrede v pridevniški obliki. To zamolčevanje revolucije je hujše od sprenevedanja in je objektivno prenarejanje zgodovine. Komunistom je bila revolucija dolgo časa predmet samozavestnega napihovanja, postavljali so ji spominska znamenja, ki še zdaj stojijo. Res je bila revolucija pravi povzročitelj vsega, kar je veljalo kot pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Zagovorniki partizanstva se torej zdaj izogibajo temu, da bi takratno početje imenovali revolucija. Glede izraza se lahko z njimi celo strinjamo, saj je v našem primeru izraz revolucija v strogem pomenu res neustrezen. Revolucija je nasilen upor rednim oblastnim organom, ki imajo dejansko moč in jo uporabljajo za izvrševanje javnih funkcij. V času okupacije pa ni bilo redne oblasti, bilo je le samo sebi prepuščeno prebivalstvo, žrtev tujega nasilja. Edina javna organizacija je bila Cerkev z vrhovno duhovno avtoriteto škofa Rož-mana, a še to samo v takratni Ljubljanski pokrajini. To, kar je dobivalo ime revolucija, ni bilo upiranje oblastnim strukturam, ampak uničevanje vsega, kar bi moglo ovirati partijo pri polaščanju oblasti ob koncu vojne. Izraza revolucija in državljanska vojna moremo torej uporabljati samo kot nadomestno poimenovanje takratnega dogajanja, ki ni bilo v medsebojnih odnosih nič drugega kot surovo teroristično divjanje. V času osamosvajanja smo nekajkrat slišali tolažilno napoved, da se končuje državljanska vojna, ki jo je sprožila revolucija. Vroča vojna je bila končana že davno prej, njeni učinki pa so potem hudo pritiskali na podvrženo ljudstvo. Žal se ti učinki poznajo še vedno, slovenska družba je duhovno in miselno globoko razdvojena, saj krivično stanje ni v celoti odpravljeno, zato tudi ni pravega miru. Prikrito stanje državljanske vojne ni minilo. Naša stran, ki se ni nikoli predala, je še zdaj predmet nezmanjšane sovražnosti. Posebno to občutimo, kadar se nam vrže očitek kolaboracije, ki naj bi pomenila tudi narodno izdajstvo. Poglejmo, kdo nam to očita?! To so zagovorniki tistih, ki niso imeli nobenega pomisleka, ko so izdajali zakonito oblast, prelamljali dano besedo ter z lažjo in prevaro zavajali domoljubne rojake v družbeni prevrat. Speljavali so ljudi in jih razvnemali samo za boj proti okupatorjem, obenem pa so razglašali gesla za sovjetsko Slovenijo pod Stalinovim vodstvom. V tistih razmerah smo bili pri-morani sprejeti skrajno neljubo taktično sodelovanje, ki se mu nismo mogli izogniti, če smo hoteli organizirati nujno samoobrambo. Nasprotniki postavljajo to obliko sodelovanja po teži v isto vrsto z zločini po vojni. To smo slišali že od prvega predsednika države. Sedanji predsednik pa je pred izvolitvijo sicer presenetil z javnim priznanjem, da je komunistična partija izrabila partizanstvo za lastno osvojitev oblasti in da je s partizanstvom legitimirala nedemokratični politični sistem. Ta izjava je sicer pravična ter bo predsednika še treba nanjo spominjati in od njega zahtevati, da jo prevede v uradno stališče najvišjega predstavnika države. Hkrati z omenjenim pa je vendar tudi izrekel, da povedano ne more biti opravičilo za tiste, ki so se skupaj s silami fašizma in nacizma postavili proti partizanstvu. To so pa hude besede. Od strani napeljujejo vsaj na to, da nas ni pri sprejemanju okupatorjeve pomoči pri lastni obrambi motila njegova fašistična in nacistična usmerjenost. Izjava, da za nas nima opravičila, pa pomeni obsodbo. Kaj je nekdaj sledilo takim obsodbam, dobro vemo iz zgodovine. Sploh pa take izjave ne morejo pomagati k narodni spravi, ki jo predsednik priporoča. Očitanje nečastne kolaboracije odbijamo z vso odločnostjo. V imenu padlih in pomorjenih in v vašem imenu izrekam oster protest proti takim žalitvam, pa naj prihajajo od kogar koli. Očitanje, da smo se tako množično udinjali nasilnemu tujcu proti slovenskim narodnim interesom — in to ob podpori večine prebivalstva — je sramotna žalitev naroda, za katero bi morala biti z zakonom zagrožena kazen. Dovolite, da s tega mesta izrazim protest proti očitkom izdajalske kolaboracije tudi v osebnem imenu. K domobranstvu sem pristopil prostovoljno in po treznem premisleku samo s tem namenom, da pomagam pri obrambi narodnih duhovnih vrednot in materialnih dobrin. Sem edini še živeči pripadnik strokovnega sestava Sodnega odseka pri Organizacijskem štabu Slovenskega domobranstva in verjetno tudi zadnji preživeli celotnega Organizacijskega štaba. Z delom na terenu in kabinetno sem kot sodni častnik hotel prispevati, da bi domobranstvo ohranjalo podobo častne vojaške sile in se kot tako pripravljalo na čas po osvoboditvi, ko bi z drugimi nacionalnimi silami postalo redna slovenska narodna vojska. Vsak trenutek sem imel v mislih samo slovenske narodne interese in se me ne v vaški straži ne v domobranstvu misel na povezovanje z načrti okupatorja ni niti dotaknila, njegov idejni sistem pa mi je bil sploh docela tuj in odvraten. Vem, da je bilo tako usmerjeno vse domobranstvo po zamisli in osebno ter da so bile trenutne taktične poteze naravnane samo v dobro slovenstvu in ničemur drugemu. Zato imam omembo kolaboracije, kadar je izrečena kot očitek, tudi za nizkotno osebno žalitev in jo odbijam kot sramotno dejanje, ki ponižuje in onečašča samo tistega, ki jo zavestno izreče. Pogledati moramo zdaj na vprašanje o narodni spravi. Kot je bilo kdaj povedano, bo nekoč treba doseči mirovni sporazum. Tudi če bo kdaj na obeh straneh res kaj volje do tega, ni videti, kdo naj bi se za sporazum pogajal in kateri bi mogli biti njegovi podpisniki. Saj partije ni več in domobranskega vodstva tudi ne. Popolnoma jasen je za nas odgovor samo o tem, kako naj ne pristopamo k pogajanjem. Sporazum gotovo ne bo smel biti tak, kot je mirovna pogodba med državami po vojni, ko zmagovalci diktirajo poraženim, kakšne obveznosti morajo sprejeti in kako bodo urejeni njihovi nadaljnji odnosi. Pogovarjati bi se nam bilo morda mogoče samo o prekinitvi sovražnosti z besednim orožjem, a še to pod strogo oblikovanimi pogoji. Predvsem pa se mi ne bomo pogajali kot poraženci, ker se nismo vdali, zmaga druge strani pa se je izničila, saj je propadel sistem, ki ga je ustoličila njena zmaga, Na koncu smo mi moralni zmagovalci. Zgodovina je prav dala nam, zmagovito stanje je na naši strani in se ne bomo obnašali, kot da smo v poziciji šibkejšega. Z najvišjega državnega vrha smo nedavno slišali pobudo, naj se vsaka od sprtih strani izpraša sama o sebi, to pa da bi privedlo do sprave v srcih in k medsebojnemu pomirjenju. O čem naj bi se spraševali? Partizanska stran menda o tem, da jo je vodila komunistična partija, da se je z njo uprla zakoniti vladi, po njenem načrtu šla v revolucijo in vsilila za dolga desetletja nedemokratično oblast, pri tem pa s poboji in drugače uničevala življenje rojakov v strahotnem številu. Vse to je očitno in se drugi strani o očitnih dejstvih ni treba spraševati. Izrekla naj bi marveč pred seboj in pred javnostjo obžalovanje, da se je predala komunizmu, ki naj se mu zdaj odreče. Od naše strani pa se menda pričakuje, naj bi si priznala, da je nedopustno sodelovala s sovražnikom ter mu pomagala pri podjarmljanju evropskih narodov in celo pri uničevanju slovenskega naroda. Tak naklep nam pripisujejo z obtoževanjem o narodnem izdajstvu. Priznali naj bi torej nekaj tako nesmiselnega, kot je izdajanje samega sebe. Jasno je, da na tej osnovi nikoli ne bo prišlo do miru v srcih in ne do sprave v družbi. Z globokim odporom zavračamo namigovanje, naj nam bo za zgled ravnanje škofa Vovka, kot bi ga naj razbrali iz nekega papirja, ki ga on ni ne napisal ne podpisal in ne razposlal. Nikomur, najmanj pa visokim osebnostim ni v čast, če nekritično nasedajo varljivim nastavam. Škof Vovk nam je svetal zgled s povsem druge strani, posebno v tem, kako je proti vsem hudim pritiskom branil čast svojega ordinarija škofa Rožmana. Kdor resnično želi narodno spravo, naj se prizadeva, da se slovenska država po najvišjih organih vendar še ogradi od nedemokratičnega obdobja, obsodi komunistični režim in njegove zločine ter prizna čast vsem, ki so se med vojno in po njej upirali komunističnim napadom. Ko zavračamo žaljive obtožbe in zahtevamo pravico, nas pri tem ne nagiba sovražno razpoloženje do posameznih oseb, saj nikomur ne želimo zla kot zlo. Tistim, ki so se s poštenim namenom pridružili drugi strani in tam morda izgubili življenje, velja naše spoštovanje in usmiljenje. Obsojamo komunizem kot zmoto, zaradi katere je bilo po prevari in nasilju toliko žrtev na obeh straneh. Zaradi pravice pa v splošnem interesu zahtevamo, da se po pravni poti odkrijejo storilci zločinov in ugotovi njihova krivda. Tudi se ne moremo zunanje sprijazniti s tistimi, ki nam še zdaj delajo krivico. Krivici se kot posamezniki smemo upirati, dolžni pa smo jo zavračati, kadar prizadeva čast Slovenije, ki nam je draga in kateri smo se zavezali. Sloveniji smo torej zavezani, z njo čutimo in smo nanjo ponosni. Dosegla je vrh na razvojni poti, ko je kot država postala enakovredna starim mogočnim silam. V tem času predseduje združeni Evropi, v njej se shajajo predstavniki političnih, kulturnih, znanstvenih ter duhovnih vodstvenih organov in pobud, slovenski jezik je prištet k evropskim uradnim jezikom. Izvoljena oblast se poleg prizadevanja za zunanjo veljavo tudi uspešno trudi, da se konča doba tranzicije iz neprijazne preteklosti ter se slovenska družba očisti tega, kar je ostalo slabega iz komunističnega obdobja v sistemu in miselnosti. Priznati ji je treba, da ima tudi v družbenem razvoju srečno roko, saj je Slovenija izmed novih članic Evropske unije v mnogo pogledih najbolj razvita država in je njen standard blizu visokega evropskega povprečja. Kdor pošteno misli in more spremljati delo vladne ekipe in parlamenta, mora občudovati pogum in vztrajnost ljudi, ki vodijo državo. Proti sebi imajo neusmiljeno nasprotovanje drugih političnih sil, večino občil in zvijačno pridobljenega gospodarskega potenciala. Poleg izpolnjevanja rednih obveznosti in prenašanja trajnega nasprotovanja se morajo posvečati še predsedovanju Evropskega sveta, tako da je njihovo breme dvakrat težko in zaslužijo vse naše priznanje. Ko obujamo in slavimo spomin junakov in žrtev za domovino, se nam ponuja vprašanje, kako je z nami. Koliko nas misel na trpljenje domovine v ne tako daljni preteklosti nagiba k skrbi za njen sedanji razvoj? S kakšnim zanimanjem spremljamo dogajanje, ali nas navdajata veselje in ponos, ko vidimo bogat razcvet Slovenije, in ali smo zaskrbljeni in zgroženi, kadar se ji zgodi kaj nevšečnega ali sovražnega? Opo-minjajmo se k čutenju s slovensko rodno domovino ali domovino prednikov. Pri tem se opirajmo na skupnost, ki se je začenjala organizirati prav pred šestdesetimi leti. Takrat je bilo ustanovljeno Društvo Slovencev, zdaj Zedinjena Slovenija, ki to skupnost moralno predstavlja. Ta naša povezanost je vso že dolgo dobo od begunstva dalje dajala rodovitno zemljo za rast duševnih in drugih opornikov beguncem ter za pospeševanje duhovne in kulturne rasti prvemu rodu in vsem naslednjim rodovom. Poleg tega pa ima skupnost še drug pomen. Nosi namreč deklarirano oznako odpora proti komunistični revoluciji in mnogoletni partijski diktaturi. Poživlja jo duh pravice, kakršen je vodil vaške stražarje, domobrance in druge v boju proti komunističnemu nasilju. Naša skupnost je tako simbol demokratične, svobodoljubne slovenske misli. Dolžni smo, da jo ohranjamo tako in da jo obvarujemo pred kontaminacijo z nasprotnimi ali manj vrednimi vplivi. Pri tem nas poživlja zavest, da v Sloveniji pospešeno poteka proces očiščevanja zgodovine. Ker ni političnih preprek, lahko izhajajo knjige, ki razkrivajo resnico, delujejo javne in zasebne ustanove, ki skrbijo za jasnitev zgodovinskega spomina, vladna komisija razgalja materialne dokaze z odkrivanjem in raziskovanjem grobišč. Pri Ministrstvu za pravosodje je bil ustanovljen Študijski center za narodno spravo, ki ima nalogo, da raziskuje in preučuje nasilje vseh treh totalitarizmov v zadnji dobi na Slovenskem, s posebnim poudarkom na komunističnem totalitarizmu. Vemo torej, da nismo sami. Z nami je v Sloveniji mnogo zavzetih ljudi, ki se posvečajo pripravljanju terena za dokončno obsodbo komunističnih zločinov. Njim gre naše posebno priznanje in zahvala. Ker čutimo s Slovenijo in nam ni vseeno, kakšna je njena pot, se vprašujmo tudi, kaj moremo mi storiti zanjo. V svetu jo vsak na svoj način predstavljamo z uveljavljanjem slovenstva. Prispevamo k razjasnje-vanju resnice o preteklosti, morda tudi k načrtovanju prihodnosti; nekateri bogatijo slovenske duhovne in kulturne vrednote; mnogi smo tudi poklicani, da sodelujemo pri izbiranju političnih vodnikov države. Prav vsi pa imamo na voljo sredstvo za duhovno pomoč. Skupaj z občestvom naših svetih in s posebnim zasluženjem mučencev pros^mo Božjo milost za moč in modrost tistim, ki s pravim namenom usmerjajo in vodijo slovensko družbo, ter za pravo pamet vsem, ki doma in zunaj odločamo, kdo naj vodi državo. Padlim in žrtvovanim junakom, ki so dali življenje za nas, naša zahvala in slaven spomin! Njihovemu izročilu hočemo ostati zvesti v mislih in dejanjih. Potem pa upajmo in zaupajmo! Žegnanje pri Mariji Pomagaj Obisk in sporazum Verjetno je, da od samega pokristjan-jenja dalje, Slovenci ohranjamo navado, da izredno častimo svoje svetniške zavetnike. To je pripeljalo do praznovanj, ki jih na splošno poznamo kot ,,žegnanje" (čeprav slovar te besede nima zapisane in je elektronski korektor ne priznava), ali praznovanje farnega patrona. To je dobilo poseben ljudski izraz. Te navade nismo pozabili ne zanemarili Slovenci, ko smo se razšli po svetu. Zato se tudi v Argentini vsako leto zberemo v naši cerkvi Marije Pomagaj, ki smo jo sezidali v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. Ker pade praznik Marije Pomočnice kristjanov na 24. maja, je vsako leto slavje na nedeljo v bližini tega datuma. Letos je bilo to naslednji dan, v nedeljo, 25. maja. Ob pol dvanajstih je bila napovedana sveta maša. Cerkev je bila polna vernikov. Pri slavju je bil prisoten veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguštin Vivod z gospo. Zastopani pa so bili tudi vsi naši Domovi, saj smo poleg predsednikov in odbornikov videli tudi rojake iz vseh naselbin Velikega Buenos Airesa. Sveto mašo je daroval to pot vicedele-gat Slovenskih dušnih pastirjev, pater dr. Alojzij Kukovica. Delegat, dr. Jure Rode, je bil zaradi bolezni zadržan, in med mašo ter tudi še potem so rojaki goreče molili za njegovo zdravje, z željo, da bi ga kmalu imeli znova med nami. V cerkvenem nagovoru je pater Kukovica govoril o Mariji, ki je naša Mati in zavetnica. K njej naj se zatekamo v svojih težavah, da pri svojem Sinu izprosi milosti za nas. Med mašo je pel dekliški zbor Milina, ki deluje v okviru Slovenske Pristave v Castelarju. Vodi ga prof. Marjana Jelenc Petrocco. Mnogo pesmi so zbrani verniki povzeli v tako priljubljenem „ljudskem" petju. Na orglah je spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Po končani maši so se gostje pomaknili v dvorano škofa Rožmana, kjer so bile že pogrnjene mize za slavnostno kosilo. V ospredju je srečanju predsedovala velika slika brezjanske Marije Pomagaj, delo našega umetnika Staneta Snoja. Najprej je gostom posebej podaril lep trenutek glasbenega užitka dekliški zbor Milina. Pod vodstvom prof. Marjane Jelenc Petrocco je pietetno in doživeto podal venček Marijinih pesmi: Rože za Marijo, Ave Marija, Lučke gorijo, Dajte mi zlatih strun ter O Mati čistega srca. Lepo so zveneli mladi glasovi v čast nebeški Materi. Pesmi je povezoval Jože Rožanec. Prisotni so jih nagradili z zasluženim ploskanjem. Za tem je sledilo slavnostno kosilo, ki so ga pripravile in postregle gospe Zveze slovenskih mater in žena. Ta čas so prisotni izkoristili tudi za prijateljski razgovor in priložnostna srečanja. Za konec slavja, kot je tudi že stara navada, so se gostje ponovno zbrali v cerkvi, pri petju litanij Matere Božje. Priložnostni moški zborček je vodil ljudsko petje, spremljala pa požrtvovalna gospa Anka. Kako nam je pri srcu naša zavetnica Marija Pomagaj, in kako radi pojemo pesmi, ki so ji posvečene! S temi melodijami v ušesih in v srcu, so se rojaki razšli po svojih bližnjih in oddaljenih domovih, polni obnovljene vere in upanja. Marušičeva ulica v Mendozi V soboto 5. aprila 2008 smo se zbrali vsi potomci od Andreja Marušiča v San Rafaelu, Mendoza (rojen je bil na Lokvici pri Opatjem Selu, blizu Mirenskega grada). Nekateri od nas gremo kar pogosto na ,,finco", drugi so prišli po dolgem času. Bilo nas je 25. Hčerka, vnuki, pravnuki od Marije, Bernarde, Avguština, Lojzeta in Lojzke. Veseli, smo obujali spomine in občudovali sad dela in vztrajnosti. Leta 1928 je naš stari oče prišel v Argentino iz porušenega Krasa na Primorskem, zaradi preganjanja fašizma. Tukaj je našel mir, svobodo in delo. Leta 1930 se mu je pridružila najstarejša hčerka Marija, komaj 17 let stara. Tri leta pozneje, hvala Bogu, je prišla stara mama Antonija in vsi otroci. Najmlajša hčerka je bila takrat stara 6 let. Vsi skupaj, veseli, složni in delovni so naredili iz divje puščave v Coloniji Eleni, San Rafael, lep vinograd in sadovnjak. Kot priznanje na 75. let dela iste družine na ,,finci", je občina dala ime ulici, ki pelje od Ruta Nacional 146 in meji s posestvom. Oba plakata, na eno in drugo smer, sva odkrila najmlajša hčerka Lojzka (81 let stara), ki živi v mestu San V petek, 23. maja 2008, sta v Argentino na enotedenski obisk pripotovali predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah dr. Alojzija Zupan Sosič in strokovna sodelavka programa mag. Mojca Nidorfer Siškovič. Slovenščina na tujih univerzah (STU) je eden od programov Centra za slovenščino kot drugi/ tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, skrbi pa za delovanje lektoratov slovenskega jezika širom sveta. Na programu obiska je bilo več srečanj, povezanih s poučevanjem slovenščine na argentinskih univerzah. V ponedeljek, 26. maja, sta se predstavnici STU skupaj z lektorico Mojco Jesenovec najprej srečali z veleposlanikom Republike Slovenije v Argentini Avguštinom Vivodom, nato pa so se vsi skupaj odpravili v La Plato, kjer so rektorju tamkajšnje univerze Gustavu Adolfu Azpiazuju predali sporazum, podpisan med Univerzo v Ljubljani in Državno univerzo v La Plati. Na podlagi tega sporazuma bo na laplaški Fakulteti za humanistiko odprt že drugi lektorat slovenskega jezika, za katerega je že pred časom dalo pobudo tamkajšnje slovensko društvo. Dr. Alojzija Zupan Sosič in Mojca Nidorfer Šiškovič sta imeli tudi sestanek z visokimi predstavniki Buenosaireške univerze, v kulturnem centru ,,Paco Urondo". Predavali sta o sodobnem slovenskem drugi/tuji jezik, prisostvovali pa sta tudi buenosaireški Filozofski fakulteti. Veleposlanik RS Avguštin Vivod in rektor UNLP Gustavo Adolfo Azpiazu ob podpisu sporazuma. Veleposlanik Avguštin Vivod, mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, dr. Alojzija Zupan Sosič, rektor Gustavo Adolfo Azpiazu, prof. Mojca Jesenovec ter, iz Extension Univeristaria, Maria Leticia Fernandez Berdaguer. romanu in o Centru za slovenščino kot lektorskim vajam slovenskega jezika na Mala pevka V tedenski argentinski otroški reviji ,,Genios", je bil objavljen kratek interviju s tremi člani otroškega zbora Teatra Colon in med njimi je tudi naša rojakinja tretjega rodu Ljudmila Rezelj. Devetletna deklica je povedala, kako se počuti med petje, da ko poje sledi direktorjevi roki, da tako ni več živčna. Tudi je vsem bralcem razložila, da, ker živi gre zjutraj v šolo in po kosilu naredi ahko uči samo ob nedeljah in ponedelj- zelo daleč, nalogo, a se kih. Rafael, in jaz, ki sem najstarejša vnukinja. Zahvalili smo se Bogu, da smo se po tolikih letih zbrali toliko Marušičevih, saj sta nam stari oče in stara mama pustila mnogo dobrih zgledov in vrednot in tudi, da današnji odgovorni, pridno in z velikim upanjem, delajo naprej. Stara ,,štirna", krušna peč, oltarček v sprednji sobi, šumeči ,,kanali", bogate in dišeče trte, lepo petje, so bili priče našega veselja in hvaležnosti. Na dan, ko naš star oče bi izpolnil 126 let, smo odkrili ulico MARUŠIČ. Ponosni smo na našo preteklost. Mari Planinšek-Keržič (v imenu vseh Marušičevih) Revija ,,Genios" je ena izmed najbolj branih otroških revijah v Argentini. Razgovor je bil objavljen v enajsti strani, v številki od 12. do 18. maja 2008. Zelo ponosni smo, da Ljudmila uživa v petju in ji želimo še mnogo uspehov. Kar tako naprej! PREDAVANJE ZA VISOKOŠOLCE Upanje dviga človeka V soboto, 3. maja smo imeli v Slovenski hiši po mladinski maši drugo letošnje predavanje za visokošolce. G. Pavel Novak je predstavil glavne misli okrožnice Benedikta XVI, Spe Salvi. V njej nam Papež govori o upanju kot smer v kateri dobimo katoličani smisel našega življenja. G. Novak je poudaril, da je sveti oče pravi filozof, da išče v okrožnicah rešitve današnjega sveta, bivanja in vsega kar nas vznemirja. Kako se lahko predstavljamo večno življenje, če gledamo vse z zemeljskimi očmi. Čemu trpljenje? Mnogi se sprašujejo, od kje dobivajo posamezniki moč, da vzdržijo v svojem silnem trpljenju. Primer vietnamskega kardinala Francois-Xavier Nguyen van Thuan-a, ki je preživel 13 let v ječi in Josefine Bakhite iz Darfurja, sužnje iz Sudana; nam kažeta da je vera tista, ki nam daje upanje in moč. Predavatelj je primerjal današnji svet s časom prvih kristjanov. Takrat so verniki vedeli da bodo preganjani ali celo umorjeni na krut način, toda vztrajali so zaradi svoje močne vere. Bistvena misel v okrožnici je, da človek ni produkt ekonomije. Moderne ideologije, ki častijo tehniko in znanje - Francis Bacon -, ali razum in voljo -Emanuel Kant -, ter ekonomijo in revolucijo - Engels in Marx - prinašajo izgubo proste volje. Toda Bog nam daje popolno svobodo in celo dopušča, da ga zanikamo ali zavračamo. Posledice, ki jih prinašajo te ideologije so močan indivi-dualizem in zaprtost človeka v samega sebe. Benedikt XVI pravi da ,,vsaka generacija je odgovorna za svoj čas, ki bo pustil posledice za bodočnost". Zadnji del okrožnice pokaže da je molitev prava šola upanja, da v darovanju se postavimo v službo drugega in se razdajamo, ter da je trpljenje očiščujoča moč, potrebna za vstop v večno življenje. V naši osebni in skupni poti je Marija zvezda upanja, ki nam kaže smer. B. R. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Redni občni zbor Letos je Slovenska kulturna akcija imela svoj redni občni zbor v soboto, 12. aprila, v pisarni Slovenske kulturne akcije v Slovenski hiši. Na programu so bila poročila, delovni program za leto 2008 in volitve novega odbora. Po pozdravnih besedah in uvodu predsednice Slovenske kulturne akcije je sledilo poročilo, ki ga je poslala vodja odseka prof. Andrejka Dolinar Hrovat. V letu 2007 sta bili dve razstavi. Prva likovna razstava je bila na čast pok. Milana Volovška in sicer retroaktivna razstava njegovih del. Drugo razstavo slik pa je imela potomka Slovencev iz Mendoze Eli Hafner. Nato je bilo prebrano poročilo vodja gledališkega odseka Blaža Mikliča. Odsek je sodeloval z recitacijami pri kulturnem večeru, ki je bil posvečen goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču ob stoletnici njegove smrti. Poročilo literarnega odseka je podal prof. Vinko Rode. Osrednja točka tega odseka v lanskem letu je bila počastitev Simona Gregorčiča. Predavanje na tem večeru sta prevzela Tine Debeljak in dr. Katica Cukjati. Iz poročila blagajničarke računovodkin-je Patricije Mugerli smo ugotovili vsote pričetnega prebitka, dohodkov, uporabe sredstev in prebitek. Podrobni seznam izdatkov po vrstnem redu datumov in fotokopije vseh potrdil so bili poslani na Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Omenjeni Urad vlade RS zadnja leta redno sofinancira delovanje naše organizacije. Lic. Vinko Rode je tudi poročal o tisku revije Meddobje, ki izhaja dvakrat na leto. Glavni urednik te publikacije je diplomiran časnikar Tone Mizerit. Njemu gre pripisati glavno zaslugo, da list izhaja s tako zanimivimi in raznolikimi članki. Po poslanih prispevkih se ugotavlja, da kar se tiče literature, je mnogo pesniških stvaritev, močno pa pogrešamo eseje in črtice. Veliko prispevkov novih generacij je prevedenih iz španščine. Prof. Vinko Rode je izrazil svojo zaskrbljenost glede tiskanja Meddobja, ker meni, da je velik del snovi, ki jo pošiljajo za objavo, večinoma v španščini. Vsi so bili mnenja, da bi bilo treba privabiti slovenske pisatelje iz Slovenije za sodelovanje. Bilten organizacije ,,Glas", ki je vsem bralcem v skupnosti brezplačno na razpolago, izhaja dvakrat na leto. Za izdajo Glasa skrbi odbor SKA, glavna urednica pa je dr. Katica Cukjati. Za tiskanje Meddobja in Glasa je velikega pomena finančna pomoč, ki jo je organizacija dobila od Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledilo je poročilo tajnice ge. Teodore Geržinič, ki je podrobno opisala vse delo, ki ga je opravila, od meseca septembra dalje v pisarni. Največ pozornosti je posvetila urejevanju pisarne na splošno, saj že vrsto let ni organizacija razpolagala s pisarniško močjo. Pregledala je tudi ureditev dosedanjega sestavljenega arhiva Kot zadnje je bilo na vrsti poročilo predsedništva, ki ga je podala dr. Katica Cukjati. Lansko leto je SKA organizirala 5 kulturnih večerov. Obisk teh večerov je bil zadovoljiv. Potek vseh večerov je bil objavljen v Glasu. Pogrešamo gledališko dejavnost v okviru Slovenske kulturne akcije. Naši člani iz Gledališkega odseka aktivno delujejo v okviru Domov. Prav tako naši člani glasbenega odseka. Za leto 2008 ima orga- nizacija na programu osem predavanj iz najrazličnejših področjih, dve likovni razstavi, en koncert in dve predstavitvi knjig. Za božične in novo etne praznike je SKA odposlala voščilnice nekaterim posameznikom in slovenskim organizacijam v Sloveniji. Predsednica se udeležuje sej Medorga-nizacijskega sveta Zedinjene Slovenije. Za nadaljevanje organizacijskega dela je razveseljiva pridobitev pisarniške moči. Na to mesto je bila med sedmimi kandidatkami izbrana ga. Teodora Geržinič, ki je nastopila službo meseca septembra. Proti koncu leta smo kupili računalnik in pisarniško omaro. Pri tej pridobitvi ima največjo zaslugo častni član SKA arh. Marjan Eiletz. Predsednica je zaključila poročilo z bežnim pogledom v bodočnost. Ugotovila je, da ob številnih letih obstoja SKA je ta prebrodila mnoge krize vseh vrst. Ne-delo-vanje učinkovitega tajništva je dajalo tekočemu delovanju organiziranega dela velike zapreke. Vsak izmed članov odbora se je potrudil, da je dal od sebe najboljše v danih okoliščinah. Sedaj je naša organizacija, kot ostale zdomske organizacije in ustanove, postavljena pred hude odločitve in zaskrbljenost za nadaljnje življenje in pridobitev novih mladih moči. Ena izmed poglavitnih nalog naše organizacije je dokončna ureditev organizacijskega arhiva, da bo naše delo ostalo registrirano za emigracijsko skupnost in za matično domovino. Božidar Fink je po prebranih poročilih kot predstavnik nadzornega odbora odobril delovanje organizacije in podal razrešnico odboru. Druga točka programa tega popoldneva je bila izvolitev novega odbora za dve naslednji leti. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednica: dr. Katica Cukjati; podpredsednik dele- gat msgr. Jure Rode; vodja teološkega in filozofskega odseka: dr. Jure Rode, namestnik prof. Martin Sušnik; vodja literarnega odseka: pisatelj in filozof Vinko Rode, namestnik režiser Miha Gaser; vodja zgodovinsko-družbenega odseka: dr. Katica Cukjati; vodja likovnega odseka prof. Andrejka Dolinar Hrovat; vodja gledališkega odseka: režiser Blaž Miklič; vodja znanstvenega odseka Tine Debeljak ml.; glavni urednik Meddobja: novinar Tone Mizerit; Glas izdaja: predsedništvo s sodelavci; blagajničarka: računovodja Patricija Mugerli; pisarniška moč in tajništvo ga. Teodora Geržinič. Obveznosti nadzornega odbora je prevzel dr. Božidar Fink. Novi odbor je med drugim sklenil, da se cena posamezne številke Meddobja zviša na $ 20. Soglasno in po krajši izmenjavi mišljenj so prisotni člani prišli do zaključka, da se lahko objavijo prispevki iz Slovenije ali drugod, če je poslani material kvaliteten, zanimiv in nehonoriran. Kot sklep občnega zbora se je predsednica še posebej zahvalila za vso pomoč in razumevanje: dušnopastirski pisarni, ge. Tončki Vesel Re, arh. Marjanu Eiletzu, ge. Teodori Geržinič, vsakemu odborniku in vsem navzočim. Turisti v Sloveniji V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so v prvih štirih mesecih letos zabeležili 659.121 prihodov turistov in 2.022.199 prenočitev. Prihodi turistov so bili na enaki ravni kot v enakem lanskem obdobju, skupno število prenočitev pa je bilo za en odstotek manjše, ugotavlja državni statistični urad. Število prenočitev domačih turistov se je povečalo za 5%, število prenočitev tujih turistov pa zmanjšalo za 5%. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V MAJU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja v primerjavi z aprilom zvišale za 1,1 odstotka. Inflacija na letni ravni se je znižala na 6,4 odstotka, povprečna letna inflacija pa zvišala na 5,3 odstotka. Skoraj polovico majske inflacije predstavljajo dražji naftni derivati, medtem ko je bila večina ostalih podražitev običajna za ta mesec. NOV ODBOR PREŠERNOVEGA SKLADA LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so potrdili sestavo novega upravnega odbora Prešernovega sklada. Na plenarni seji je za predlog glasovalo 60 poslancev, proti ni bil nobeden. Novemu UO Prešernovega sklada, ki ga je predlagal minister za kulturo Vasko Simoniti, bo štiriletni mandat začel teči 16. julija. Med novimi člani je kot predstavnica zamejstva Veronika Brecelj. FRANCIJA SE JE ODPRLA SLOVENSKIM DELAVCEM Francija bo s 1. julijem popolnoma odprla trg delovne sile za osem držav, ki so v Evropsko zvezo vstopile leta 2004, med njimi Slovenijo, je med obiskom v Varšavi napovedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Potrjujem, da bodo od 1. julija, torej eno leto pred predvidenim rokom, odstranjene vse ovire," je dejal po srečanju s poljskim kolegom Lechom Kaczynskim. TUDI MARKEŠ BO LETEL Odgovorni urednik Dela Janez Markeš je potrdil, da je za ta teden napovedana njegova odstavitev z mesta odgovornega urednika. Kot je povedal, so kot razlog za njegovo odstavitev navedli nekooperativnost. Odstavitev mu je napovedala razvpita predsednica nadzornega odbora Andrijana Starina Kosem. CENE AVTOMOBILOM PADLE Cene avtomobilov so v zadnjem letu v vseh državah članicah Evropske zveze padle. Finska, Grčija in Slovenija so države v območju evra, kjer so avtomobili najcenejši pri cenah brez davka. V Sloveniji naj bi cene avtomobilov padle za 5,3 odstotka. Tako kaže poročilo, ki ga je predstavila Evropska komisija. NAJMANJŠI MUZEJ Nekdanji vojaški stražarski stolp na Vrtojbenskem polju so pred letom in pol preuredili v najmanjši muzej v Sloveniji, morda pa celo na svetu. V Dublinu se je potegoval na izboru za Evropski muzej leta in se med 240 prijavljenimi muzeji uspel uvrstit med 36 finalistov. Muzej ima še to posebnost, da ima prost dostop: ključi muzeja so vsakomur na voljo na petih različnih mestih in obiskovalci si lahko muzej ogledajo kar sami. Kljub nekaj tisočem obiskovalcem v osem metrov visokem stolpu niso zabeležili še nobenega primera vandalizma ali poškodovanja stvari. PO SVETU OBAMA ALI CLINTON Barack Obama je kljub porazu na strankarskih volitvah za predsedniškega kandidata demokratov v Portoriku osvojil dodatnih 17 delegatskih glasov in se približal številki 2118, kolikor jih je po novem potrebno za osvojitev strankarske nominacije. Simbolično zmago s 68 odstotki proti 32 je 1. junija dosegla Hillary Clinton. Do konca procesa strankarskih volitev sta le še dve tekmi: v Južni Dakoti in Montani, Clintonova pa z njima ne more dohiteti Obame. OBLETNICA ECB V nemški finančni prestolnici Frankfurt so s slovesnostjo, na kateri je tudi nastopil premier in predsednik Evropskega sveta Janez Janša, obeležili deseto obletnico Evropske centralne banke. Poleg Janše so na prireditvi spregovorili še predsednik Evropske centralne banke, JeanClaude Trichet, predsednik Evropskega parlamenta HansGert Pöttering, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker in nemška kanclerka Angela Merkel. EU-INDIJA Predstavniki ministrske trojke Evropska unija-Indija so na srečanju v New Delhiju pregledali odnose med povezavo in Indijo. Srečanje je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, sodelovali pa so tudi predstavniki sekretariata Sveta EU, Evropske komisije ter naslednje predsedujoče Francije. Ugotovili so, da potrebujejo nov politični zagon. Priložnost za to bo jeseni v Marseillu na vrhu EU-Indija, po Ruplovih besedah je napočil tudi čas za začetek razprave o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Indijo in eU. FRANCOSKI PREDLOGI Francija bo kot predsedujoča Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta predlagala oblikovanje t. i. pakta o priseljevanju, ki bi zajel celotno unijo. Francija glede priseljevanja med drugim predlaga učinkovitejše postopke zavračanja nezakonitih priseljencev, obvezno učenje jezi- 1945 t 1958 V dneh od 25. do 30. maja 1945 so Angleži nasilno vrnili in s tem izročili Titovim komunistom PRVI, DRUGI, TRETJI, ČETRTI POLK SLOVENSKE NARODNE VOJSKE, ŠTABNE ENOTE, CIVILNE BEGUNCE. Komunisti so od 1. do 5. junija 1945 s pripadniki vrnjene slovenske narodne vojske polnili svoje ječe in taborišča v Teharjah, Št. Vidu in Škofji Loki. Od 8. do 19. junija so po strahovitem predhodnem mučenju, zasramovanju in poniževanju pobili častnike in podčastnike vrnjene slovenske narodne vojske. Dne 15. junija 1945 je začela slovenska zemlja piti nedolžno slovensko kri v potokih. Komunisti so začeli z množičnim pobijanjem slovenskih protiko-munističnih borcev iz taborišč in ječ: Teharje, Št. Vid, Škofja Loka in Ljubljana. V tistih dneh je nad slovensko zemljo razpela smrt svoje koščene roke. Vsa Slovenija je onemela v brezmejnem trpljenju, žalosti, ponižanju in obupu. Izdajstvo, krivica, nasilje, maščevalnost so slavile svoje zmagoslavje. V prezgodnje grobove so padali slovenski protiko-munistični borci. Umrli so, da bi mogel slovenski narod živeti, se razvijati v svobodi in demokraciji. Slovenci v svobodnem svetu se vas v nadaljevanju vaše borbe za svobodo slovenskega naroda spominjamo z globoko hvaležnostjo. Počivajte v miru, nesmrtni slovenski junaki! SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Člani Slov. kat. akademskega društva v Buenos Airesu so imeli v soboto, 31. maja t. l., občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor, ki je sestavljen takole: predsednik Ferdo Bajlec, tajnik Božo Žužek, blagajnik Tinček Debeljak, odborniki so pa Vital Ašič, Jože Kosanc in Marija Prijatelj. Na občnem zboru so člani SKAD sklenili, da se bo društvo včlanilo v mednarodno organizacijo akademikov iz držav vzhodne in srednje Evrope. OSEBNE NOVICE Poroka. V Munro sta se v soboto dne 31. maja t. l. poročila g. Slavko Rupnik iz Rovt nad Logatcem in gdč. Anica Klemenčič iz Kovorja pri Kranju. Za priči sta bila: ženinu g. okrajni glavar Franc Kogovšek, nevesti njen svak Janez Gričar, mladi par je pa poročil g. Tone Škulj. Čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini g. Alojzija Petka in njegove žene, ge. Marije roj. Kopač v Moronu se je rodil sinček. Čestitamo. LANUS V družini g. Jožeta Adamiča in njegove žene ge. Jožefe Zajec se je rodila hčerka. Prav tako v družini g. Rudolfa Rozine ter njegove žene ge. Veronike Mlinar. Obema družinama čestitamo k veselemu dogodku! Svobodna Slovenija, 5. junija 1958 - št. 23 RESUMEN DE ESTA EDICION ka in hitro uvedbo biometričnih vizumov. SLOVAŠKA REVALVACIJA Slovaško valuto, krono, so v četrtek, 29. maja v odnosu do evra revalvirali. Predstavniki EU in Slovaške so se namreč strinjali, da se njena vrednost pred vstopom Slovaške v območje z evrom dvigne za dobrih 17 odstotkov in pol. En evro bo po novem vreden nekaj več kot 30 slovaških kron. Evropska komisija je sporočila, da so se za revalvacijo krone odločili zaradi nenehnega izboljševanja slovaškega gospodarstva. Omenjeni ukrep bo slovaškim oblastem pomagal pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, Bratislava pa se je ob tem zavezala, da bo zmanjšala javni primanjkljaj in inflacijo, ki sta trenutno njena glavna gospodarska izziva. ALGO DE MEMORIA El mes de junio tiene un significado especial en la colectividad eslovena, que llego a la Argentina despues de la Segunda Guerra Mundial. En este mes se conmemora a todas las v^ctimas de junio de 1945 en Eslovenia. Se recuerda a quienes defendieron la Patria y terminaron de la peor manera - asesinados sin piedad: los domobranci. Sus cuerpos aun estan en fosas comunes sin registrar. Durante largos anos negaron su existencia, pero la verdad no puede taparse con un dedo. Asoma lentamente pidien-do justicia. El primer domingo de junio fue la fecha para recordar a los ca^dos: en la Argentina, en el centro esloveno de la Capital; y en Eslovenia, en Kočevski Rog, uno de los lugares donde muchos jovenes perdieron la vida. Al acto en los bosques de Kočevje asistieron el presidente del parlamento esloveno France Cukjati y el ministro de econom^a Andrej Bajuk, quienes antes de la misa ofrecie-ron una ofrenda floral delante de la fosa, en memoria de las v^ctimas. Luego de la misa que oficio el obispo de Novo Mesto, msgr. Andrej Glavan siguieron las palabras alusivas de diversas generaciones, hecho habitual en este acto. En la Argentina, el d^a de recordacion se inicio con la santa misa y luego se deposito una ofrenda floral ante el monumento de los domobranci en el Centro Esloveno. El acto de memoria siguio en el salon principal con el discurso central del Sr. Božidar Fink (nota editorial). En el escenario se recordo la tragedia ocurrida con textos del Dr. Marko Kremžar y del poeta Tone Rode. La direccion estuvo a cargo de Stefan Godec. (en Eslovenia, pag. 2; en la Argentina pag. 3) FIRMA DEL ACUERDO El pasado 23 de mayo arribaron al pa^s la presidente del programa de Idioma esloveno en universidades extranjeras, dr. Alojzija Zupan Sosič, junto con su colaboradora, lic. Mojca Nidorfer Šiškovič. El 26 de mayo se reunieron en la Universidad Nacional de La Plata con el rector Gustavo Adolfo Aspiazu, el embaja-dor esloveno Avgustin Vivod y la prof. Mojca Jesenovec, para firmar el acuerdo entre la Universidad de Ljubljana y la mencionada Casa de altos estudios. De este acuerdo se desprende la apertura de un nuevo lectorado de idioma esloveno en la Facultad de Humanidades de La Plata, el cual promueve tambien, la colectividad de la zona. (Pag. 5) EPOCA DE BALANCES La Accion Cultural Eslovena (SKA) tuvo su asamblea general el pasado 12 de abril de 2008. Cada uno de los responsables de las diversas ramas dentro de la Accion, informo sobre lo realizado en su ambito en el ano 2007. Asimismo, se establecio el programa de trabajo para 2008 y fue elegido el nuevo grupo de trabajo. Para 2008 proyectan, ademas de editar Glas y la revista Entresiglo, 8 charlas, 2 exposiciones de arte, 1 concierto y 2 presenta-ciones de libro. (Pag.6) UNA CALLE ESPECIAL El 5 de abril se reunieron los descendientes de Andrej Marušič en la finca familiar en San Rafael, Mendoza. Andrej llego a la Argentina en 1928 y poco a poco llegaron los demas integrantes de la familia. Con gran esfuerzo lograron tener y mantener durante anos un gran vinedo y arboles frutales. La reunion fue el d^a en que Andrej cumplir^a 126 anos. Ademas, por disposicion de la Intendencia, una de las calles que limita con el terreno lleva el nombre de Marušič. En un sencillo acto fue descubierto el cartel recordatorio. (Pag.5) PEQUENO GRAN ORGULLO En la revista semanal escolar "Genios" del 12 al 18 de mayo, en la pagina 11, salio publicada una corta entrevista a tres integrantes del Coro de ninos del Teatro Colon. Una de ellos es Ljudmila Rezelj, perteneciente a la tercera generacion de eslovenos en la Argentina. Cuenta, entre otras cosas que, al mirar la mano del director desaparecen los nervios. Se sacrifica mucho, ya que la distancia le quita tiempo normal de estudio. jEstamos muy orgullosos del placer que siente Ljudmila hacia el canto y le deseamos muchos exitos! (Pag. 5) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Božidar Fink, Marko Vombergar, Mojca Jesenovec, Mari Keržič, Ema Urbančič Marušič in Barbara Rant. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O