*NA70 din - Leto XXXIX - Št. 85 KRANJ, petek, 7. novembra 1986 ^°ntialnost ali nemoč tj pravijo: nehajte nas zasipa-..Vsmeritvami in priporočili, ne kont te nas z raznimi sejami in ^•Jierencami. Siti smo obljub, ker Praksi nič rie spremeni. stran 2 Primož Trubar na malem ekranu Ob koncu leta, v katerem minevajo štiri stoletja od takrat, ko je zastala beseda velikega Slovenca, je ljubljanska Televizija predstavila novo nadaljevanko. stran Svetleča se pločevina sredi cvetoče gorske narave Na strehah hiš se kažeta okus in socialni status lastnikov: kritine iz eternita, tegule, pločevine, pred hišo pa grede iz avtomobilskih gum in kičaste škarpe._ Kaplja mora po hlačah kar zdrsniti Stare obrti izumirajo. V vsem Tržiču imajo samo še enega krojača z obrtjo, pa še ta se je zadnje čase zapisal predvsem pumparicam. Planinske, lovske in vsake druge se dobe pri njem. stran 9 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vragolije moža v črnem Naj ljubiteljem nogometa na Gorenjskem in bralcem Gorenjskega glasa povem žalostno, vendar resnično zgodbo o gostovanju nogometašev Nakla pri Primorju v Ajdovščini. stran 10! 2^1- novembra dalje Dražja kilovatna ura • Mubljana, 5. novembra — Ce-V"av je bilo že nekaj časa znano, .a bo 1. novembra elektrika draž-]a> Pa smo šele v ponedeljek zve-elt da ^ P°dražitev 26-odstotna, ektrikarji pa so tudi povedali bene kilovatnih ur. Od 1. novem- ra dalje stane pri enotarifnem j^rjenju kilovatna ura 28,67 di- arJa, pred podražitvijo pa je bila J*na 22,73 dinarja. Pri dvotarif-aler^ Merjenju je nova cena višje .u dnevne tarife 35,84 dinarja za Uovatno uro (pred l.novem-r*01* je bila cena 28,44 dinarja), 17qo Cena nižJe tarife Pa Je , -»2 dinarja, stara cena pa je bi- * 14,22 dinarja. Hkrati s kilovatih?. ^ro se je podražila tudi pri- Oučna moč, izražena v kilovatih, pQvisna pa je od moči varovalk. ° novem stane za gospodinjstva kil™'3* t-.T>ilrlinr>no mnr-i 7&.70dl cena kilovat priključne moči inarja na mesec, prejšnja p0 Pa je bila 221,40 dinarja. V ^^.rečju plača slovensko gospo-jj jstvo na mesec za 7 kilovatov v lklJučne moči. -jk Bled — Razvoj in preobrazba slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa Osvobodilne fronte je bila tema letošnjega 14. plenuma kulturnih delavcev OF. Udeleženci plenuma, slovenski kulturni delavci, znanstveniki in misleci so v treh dneh razgrnili vrsto vprašanj, ki zadevajo naš narodnostni razvoj, s posebnim poudarkom na ustvarjalni vlogi kulture. — Foto: L. M. Presoja slovenstva Silnice, ki usmerjajo duhovno življenje nekega naroda, so lahko prav tako pomembne kot tiste, od katerih je odvisen tudi družbeni razvoj nasploh. Ali je zato čudno, da se v teh, prav nič lahkih časih oziramo nazaj k orientacijskim točkam, ki jih je zgodovina že potrdila? Te dni se na Bledu s preučevanjem izvirnih izročil programa Osvobodilne fronte ukvarjnjo slovenski kulturni delavci. Se posebej z zdaj že znamenito 4. točko programa OF, ki govori o preoblikovanju slovenskega narodnega značaja, o novem liku aktivnega slovenstva. Morda Cankar ne bi bil napisal, da smo Slovenci narod hlapcev, če bi bil doživel tudi drugo svetovno vojno. Tudi zgodovina že pred tem pravi, da Slovenci nismo vedno sklanjali glav pod oblastjo. Vendar so določene travme še žive, vznemirjajo nas in .nas bodo najbrž tudi v prihodnje. Kajti vedno se vsak narod vprašuje, zakaj lahko kdaj pa kdaj narodnostnega vzgona tudi zmanjka. Ali ga je kdaj zmanjkalo tudi Slovencem? Prav gotovo. Stremljenje po materialnem'razvoju ob zanemarjanju moralnega razvoja, kar se je očitno dogajalo desetletja po vojni, je prav odraz tega upadanja. In kdo ima večjo pravico, kot kulturni delavci, misleci in zgodovinarji, da ugotavljajo ta narodni utrip? Kajpak je od razprav, poseganja in iskanja resnic daleč v zgodovino, da bi lahko tehtali današnji čas — do nagibanja jader k drugačnim sapam — težak manever. Zanj niso potrebna predavanja, pridige, kodeksi. Razvijanje kultumosti v posamezniku in s tem tudi v množicah — prav tu so najbrž moralni zakladi neke družbe. Toda če smo dolgo časa zanemarjali razvijanje kulture, mar to ne pomeni, da od sprejetja 4. točke programa v vseh desetletjih razvoja nismo prišli posebno daleč? In ali je sploh lahko kakšno opravičilo, če smo se na račun zanemarjanja kulture ukvarjali bolj z drugimi vprašanji, težavami, zastoji? L. M. ^čela se je gradnja telefonske centrale v Krizah - Trzicanom in Vs*m tržiškim krajevnim skupnostim se je te dni oddahnilo: v Krizah 80 Po dolgih pripravah le zasadili prve lopate za gradnjo temeljev |»Ove telefonske centrale, ki bo imela zmogljivost okrog 1000 P»kljuc-i°v- Gradnjo je prevzel Gradbinec iz Tržiča, dokončana pa_ naj bi bila J° konca junija 1987. Sama centrala je že plačana in bo dobavljena ze do konca letošnjega leta. — Foto: D. D.____ Oktobra dobri poslovni rezultati pšenice, 6. novembra — V jeseniški Železarni so imeli oktobra v več Oljnih organizacijah rekordno proizvodnjo *a *^esen'ska Železarna v devetih mesecih letošnjega leta zaostaja ž 'etnim planom v skupni proizvodnji za 3,4 odstotka, pri prodaji pa * <>8 odstotka,« je dejal inženir Miloš Piščanec, koje predstavil poslopje. le "Operativni plan daje realnejšo sliko gospodarjenja in kaže za Že-*Urno boljše rezultate. Po njem zaostajamo za 1,3 odstotka, pri pro-P Pa za 0,4 odstotka.« jw V devetih mesecih letošnjega leta Železarna nima rdečih številk Zel ne proizvodnih presežkov. Da rezultati niso slabši, je zasluga ^9* dobre oktobrske proizvodnje, saj ni bilo temeljne organizacije, ki rek k''a dosegla pričakovane proizvodnje, ponekod so zabeležili celo ^ kordno. ^° ve^Ja za Plavž, Jeklurno, Hladno valjamo Jesenice in Zi-JeW?°' ne moremo Pa tudi mimo Hladne valjamo Bela, Valjamo 2400, ^klarne in elektrodnega oddelka, ki mesečne plane presegajo vse le-2 ' Oktobra so v jeseniški-Železarni presegli plan skupne proizvodnje d»t °dstotka, proizvodnje za trg za 3 odstotke, pri uslugah, ki so do-2 tna oblika gospodarjenja, pa so plane presegli za 42 odstotkov. Žele-rJi so se izkazali tudi pri izvozu, saj so izvozili 6.763 ton izdelkov. V lrnorjavi z lanskim oktobrom je bil izvoz večji za 30 odstotkov, glede * načrt pa za 6 odstotkov. Na tujih tržiščih BO iztržili 3 milijone 300 ti-dolarjev. fzroki za razmeroma lobre poslovne rezultate jeseniške Železar majhnih zastoji! v proizvodnji, ni jim manjkalo surovin in , po/na se dobr organizacija dela. Kljub vsemu pa planskih iv do konca let t ne bode mogli doseči. ^ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Priznanje Bledu in Kranjski gori Kranj, 6. novembra — Turistična zveza Slovenije že osemnajsto leto prireja s pomočjo turističnih društev in območnih zvez tekmovanje »Izbiramo najbolj urejen kraj v Sloveniji«. Po regionalnih tekmovanjih se je v sklepni del uvrstilo 27 slovenskih krajev. Komisija Turistične zveze Slovenije je septembra obiskala vse te kraje in ocenjevala njihov izgled, urejenost stavb, parkov, nasadov, vrtov, kulturno-zgo-dovinskih in naravnih spomenikov, pločnikov, parkirnih prostorov, avtobusnih postaj, sanitarij, gostinskih lokalov in trgovin, odlagališč, naprav za rekreacijo in drugo. V skupini turističnih krajev z največ nočitvami je zmagal bied (s povprečno oceno 4,8 od pet možnih) pred Radenci, Rogaško Slatino, Portorožem in Postojno, v drugi skupini pa je bila najboljša Kranjska gora pred Titovim Velenjem in Bovcem. Med izletniškimi in tranzitnimi kraji je prvi Žalec, medtem ko so Jesenice zadnje, sedme. Med manjšimi turističnimi kraji je komisija prisodila prvo mesto vasi Kočno pri Zgornji Pol-skavi, Žirovnica pa je tretja. Najuspešnejšim v tekmovanju »Izbiramo najbolj urejen kraj« bodo podelili priznanja danes popoldne na slovesnosti v Žalcu. (cz) Škofja Loka, 6. novembra — Sinoči so v Skofji Loki proslavili 50. obletnico centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, prvega zavoda za odrasle slepe ljudi na Slovenskem. O njem smo nekaj več zapisali na 9. strani. — Foto: F. Perdan MERKUR kran. Muzeji pod skupno streho? 10 LET MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA V BRODEH NA KOROŠKEM POSEBNA PONUDBA OD 3. DO 15. NOVEMBRA 1986 JUBILEJNO ŽREBANJE Jesenice, 6. novembra — V jeseniški občini imajo dokaj bogato muzejsko zbirko: Tehniški muzej z zgodovino železarstva in rudarstva v severozahodnem delu Slovenije, Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani, stalno razstavo o zgodovini delavskega gibanja, NOB in povojni zgodovini Jesenic, spominski hiši Prešerna in Finžgarja ter Liz-njekovo hišo v Kranjski gori. Pri kulturni skupnosti Jesenice so zato začeli razmišljati, da bi muzeje združili in poskrbeli za strokovno varstvo kulturne dediščine. Največ zgodovinskega gradiva ima Tehniški muzej, kjer bi bil lahko sedež novega muzeja. Ustanovitev strokovne muzejske organizacije na Jesenicah bi bilo smotrna tudi zato, ker mora v obmejni občini upravni organ izdati dovoljenje za izvoz el'sponatov kulturne dediščine tudi posameznikom, ki niso jeseniški občani. Za izdajo pa mora upravni organ dobiti mnenje strokovne organizacije; te pa na Jesenicah ni. Postopki se zavlečejo, saj morajo za mnenje prositi v Kranj ali Ljubljano. Zdaj bo odbor za ustanovitev muzeja pretehtal vse pobud0. Če ne bi soglašali z združitvijo, bi lahko skupščina občine prevzela soustanoviteljstvo Gorenjskega muzeja v Kranju. V tem primeru bi ostala organiziranost muzejske dejavnosti v občini nespremenjena D. S. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 7. NOVEMBRAjlSijj PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Prihodnji zvezni proračun Beograd — Po predlogu zveznega izvršnega sveta naj bi zvezni proračun v letu 1987 znašal 1971,5 milijarde dinarjev (letos z rebalansom okrog 1300 milijard) in ne bo temeljil na načrtovani inflaciji, so povedali v zveznem sekretariatu za finance. O predlogu zvezne blagajne se bo kmalu začela delgatska razprava. Proračun se bo v prihodnje napajal predvsem iz izvirnih prihodkov: temeljnega prometnega davka in carin. Prometni davek naj bi poslej v celoti pripadal federaciji, sedaj pa se deli med federacijo, in republike ter pokrajini. Sofinanciranja republik in pokrajin v proračun ne bodo ukinili, saj je to ustavna dolžnost, s tem pa naj bi plačevali v Jugoslaviji dogovorjene obveznosti. Novi koncept ne bo ogrozil porabnikov zveznega proračuna, pravice pa so izračunane na osnovi zadnjega letošnjega četrtletja. Za JLA bomo namenili 5,2 odstotka ocenjenega narodnega dohodka, za nerazvite pa 0,53 narodnega dohodka. Podvojene izgube lesarjev Ljubljana — Izvršilni odbor splošnega združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je ugotovil, da se v panogi še naprej manjšata akumulativnost in dohodek. V dvajsetih tozdih je izguba že trajno prisotna. Izgube slovenskih lesarjev so ob devetih mesecih znašale 12,7 milijarde dinarjev, kar je dvakrat več kot v polletju. Menili so, da samo izvozne spodbude niso rešitev in da je učinkovitejša rešitev boljša politika tečaja dinarja. Mir nas obvezuje Ljubljana — Predsedstvo republiške konference SZDL je obravnavalo naše naloge v mednarodnem letu miru in po konferenci neuvrščenih v Harareju pa neuspelem srečanju Reagana in Gorbačo-va. SZDL se mora organizirati tako, da bo v njenem okviru mogoče izražati pobude za mir, ne glede na versko prepričanje in nazorsko opredelitev ljudi. Politika odprtosti do sveta in do sosedov je prav tako pomemben element zagotavljanja miru. Smrtna kazen ostaja Beograd — Zvezno sodišče je zavrnilo zahtevo odvetnikov, da na smrt obsojenemu Andriji Artukovi-ču smrtno kazen spremenijo v milejšo. Vojnega zločinca je zagrebško sodišče 14. maja obsodilo na smrt. Kazen sta potrdili hrvaško in zvezno vrhovno sodišče. Odvetniki in tudi zdravniki pravijo, da se je potem, ko je postala smrtna obsodba veljavna, zdravstveno stanje obsojenega poslabšalo, vendar to ne more vplivati na izrek milejše kazni. Zbornica ni zadovoljna Beograd — Na skupščini Geo-spodarske zbornice Jugoslavije so terjali, da morajo biti pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu čim prej znani, in ocenili, da zvezni izvršni svet po eni strani zagovarja uveljavitev trga in ekonomskih zakonitosti, po drugi strani pa posega po zakonski prisili in omejevanju, kar ne gre skupaj. Slaba razprava na skupščini pa kaže, kot je dejal nekdo, da lahko zbornica malo vpliva na gospodarsko politiko in so zato delegati raje tiho. —jk Slovenci na Koroškem Znanje obeh jezikov je bogastvo dežele Celovec, 3. novembra — Kljub spodkopavanju sedanje urejenosti dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem in grožnjam ter pritiskom na starše in tudi otroke je letos število prijav k dvojezičnemu pouku naraslo, to pa je nenadejan uspeh naše narodnostne skupnosti na Koroškem Zgodilo se je tisto, česar na Koroškem ni nihče pričakoval, niti Slovenci niti njihovi odkriti in skriti nasprotniki. Deželni šolski urad je objavil sveže podatke, po katerih se je število prijav k dvojezičnemu pouku povečalo v primerjavi z zadnjim šolskim letom. Povečanje ni veliko, vendar je za slovensko narodnostno skupnost vsak, še tako nizek odstotek izredno pomemben. Letošnje povečanje je velik uspeh narodnostnega boja Slovencev na Koroškem, še posebej zaradi tega, ker so bili lani in letos napadi na sedanjo, sicer okrnjeno dvojezično šolo še posebej srditi. Vrstili so se napadi in pritiski na starše in tudi na otroke, kjer sta prednjačila koroški Heimatdienst in svobodnjaška stranka. Glasne so bile zahteve po ločevanju otrok na posebne razrede pod parolo, da je nemščina ogrožena, z njo pa svoboda in neodvisnost Avstrije pred nevarnimi idejami z juga, ter po nadaljnji okrnitvi sedanjega dvojezičnega šolstva. Napadi na dvojezično vzgojo in šolo se nadaljuje jo tudi sedaj, čeprav se je šolsko leto že začelo. Heimatdienst je za geslo svojih najnovejših manifestacij izbral prav dvojezično šolo kot nevaren strup v deželi Koroški. Povečano zanimanje in vpis k dvojezičnemu pouku potrjujeta, da sta obe osrednji organizaciji na Koroškem složno branili šolo, da so jima bile v oporo mnoge koroške in avstrijske strokovne pedagoške ustanove ter sožitja željna koroška javnost. Hočemo dvojezično šolo, skupen pouk pod eno streho, enakopravnost slovenskega jezika in kulture, strpnost, mir in solidarnost v deželi in sploh Koroško brez nacionalističnega hujskanja, ostaja še naprej vodilo prizadevanj Slovencev za ohranitev in krepitev dvojezične šole. Seveda pa ob letošnjem uspehu ni niti najmanjšega razloga za samozadovoljstvo in popuščanje. Ker je povečan vpis k dvojezičnemu pouku v bistvu poraz Heimatdi-ensta, svobodnjakov in njim enako mislečih, se bo zanesljivo nadaljevalo njihovo zaganjanje v dvojezično vzgojo in šolo, saj je njihov cilj zadajati udarce prav pri najmlajših, pri vzgoji. Dvojezično šolo bodo skušali zamajati čim hitreje, in to po možnosti prej, preden bi dvojezičnost dobila še večjo veljavo. Da pa je to ob še nadaljnji vztrajnosti manjšine mogoče, kažejo tudi zadnje izjave avstrijskega kanclerja, nekaterih ministrov in drugih politikov samih ali v razgovorih s predstavniki Slovenije, Jugoslavije in manjšine. Seveda, če to ni spet predvsem poteza za pridobivanje volilnih glasov in popularnosti na plečih Slovencev. j Košnjek GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranju, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Ijeopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto /uplotnik (kmetijstvo, Radovljica), 14'a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skolja Ix>ka, kronika), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijacleja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda IS-itT, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. __ Gradnja hiš ob Pišnici Kranjska gora, 6. novembra — Zadnjih deset let zasebniki v Kranjski gori sploh niso mogli graditi, saj ni bilo zazidalnega načrta za zasebno stanovanjsko gradnjo. Zaradi velikega interesa Kranjskogorcev so končno le pripravili zazidalni načrt Pišnica, ki predvideva gradnjo 22 stanovanjskih hiš. V naslednjih letih pa naj bi postavili še 40 zasebnih hiš ob Pišnici in v Rušju. Zasebna stanovanjska gradnja se bo vključevala v sedanja naselja in tudi gradnja komunalnih objektov in naprav bo dopolnilo komunalne opremljenosti sedanjih naselij. Predvidevajo gradnjo rezervoarja nad Alpino, povezavo vodovodnega sistema Rateče — Kranjska gora, ureditev kanalizacijskega omrežja in zbiralnika ob Pišnici s povezavo na sedanji kolektor do mesta čistilne naprave. V cestnem gospodarstvu bodo dali prednost modernizaciji regionalne in lokalne cestne mreže z obvoznico na Vršič, v turizmu pa bo prevladovala penzionska gradnja — do leta 2000 bo 300 novih postelj. D. S. Kmetijstvo in gozdarstvo na rešetu Kranj, 5. novembra — Organiziranje okrogle mize o problematiki kmetijstva in gozdarstva v kranjski občini, ki je načrtovana za ponedeljek, 10. novembra, in priprava na sklic problemske konference o aktualnih vprašanjih in možnostih nadaljnjega razvoja kulture v kranjski občini bosta osrednji točki dnevnega reda današnje seje predsedstva občinske konference SZDL Kranj. Predsedstvo bo obravnavalo tudi izvedbo programskih sej krajevnih konferenc SZDL ter se seznanilo z usklajevanjem osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. -jk Problemi zasebnih trgovinic po hribih Dobička ni Skofja I .oka. 4 novembra — V loški občini imajo že nekaj izkušenj z trgovinami v odoročnejših krajih, ki jih je delovna organizacija Loka zaradi prevelikih stroškov predala v zasebne roke, običajno roke svojih bivših delavcev, medtem ko je oskrbo obdržala. Zdaj že ugotavljajo, da zasebne trgovinice ne dajejo pričakovanih rezultatov. Kot pravi Svarun Terpinc, predsednik komiteja za družbeno planira nje in urejanje prostora pri loški skupščini, je vprašanje, kako prodajo vendarle napraviti zanimivo; z določenimi davčnimi oprostitvami bi najbrž lahko spodbudili zasebnike za osnovno ponudbo blaga. Težnje po trgovinah namreč še prihajajo iz nekaterih odročnejših hribovskih krajev, kjer so najbrž najboljši izhod prav trgovine. Gorazd Krajnik iz davčne uprave meni, da davki zasebnim trgovcem ne morejo biti ovira. Zasebni trgovec je obdavčen po minimalnem pavšalu, ki letos znaša 3,6 milijona dinarjev, prispevke iz dohodka pač plačuje po osnovah zavarovalnega razreda, ki ga sam izbere, tudi prometni davek je pavšalno odmerjen in nikakor ne pretiran. Prej v Loki zaposleni trgovci, zdaj zasebniki, se še niso znebili občutka socialne varnosti, ki jim ga je zagotavljala delavna organizacija in so kot zasebniki morda tudi sami premalo podjetni trgovci. Ali je rešitev v davčnih olajšavah ali v mlajših, pogumnejših zasebnih trgovcih, je težko reči. Dejstvo, ki ne gre v prid zasebnim trgovinam, je tudi to, da imajo zaradi nižjih stroškov majhne zaloge predvsem osnovnih vrst blaga, na drugi strani pa prav zaradi tega tudi manj prodajo (kolikor pač v ne kem majhnem kraju sploh lahko prodajo). Zato ljudje večje nakupe večino ma opravljajo v središčih, spotoma, ko gredo z dela ali iz šole. Mogoče bi v zvezi s trgovinami v odročnejših krajih kazalo razmišljati podobno kot v kmečkem turizmu, ki je zgolj postranska kmetova dejavnost in zaslužek. Druga plat takih majhnih trgovin pa je založenost s svežim kruhom, mle kom, mlečnimi izdelki in drugimi po kvarljivimi vrstami blaga. Krajani So rice in Lučin so s tem v zvezi že sproži li delgatska vprašanja. Za Loko so vsakodnevni prevozi svežega kruha pred ragi. Optovo bi jih kazalo regresirati, podobno kot prevoze mleka od kmetov do /hiralnic. H. Jelovčan Nesklepčna kranjska mladina Formalnost ali nemoč? Kranj, 6. novembra — Nedavna programsko - volilna seja °j*?rL ske konference ZSMS Kranj je bila nesklepčna zaradi slabe udeleži* delegatov, predvsem iz treh največjih kranjskih delovnih organizad (Iskre Kibernetike, Iskre Telematike in Save). Ni bila nesklepčna prvič in bržčas tudi ne zadnjič. Tako se je Pr^ merilo že »uglednješim« družbenopolitičnim organizacijam, ki pa s0 stiski z delegati celo zamižale na oko in nadaljevale z delom konferen ce. Mladincem v tem oziru ni kaj očitati: pošteno so se prešteli, ugo^ vili, da dva delegata manjkata za potrebno večino, prekinili konferenco in sklenili, da jo ponovno skličejo. Kje so razlogi za tako slabo udeležbo delegatov? Boštjan Šefic, predsednik občinske konference ZSMS Kranj. Pr* znava, da neustrezno razpredena delegatska mreža ne more biti °P. vičilo niti ne glavni razlog. Navaja, da so mladi dobili gradivo za kon ^ renco pravočasno, razpravljali o njem in pripombe naslovili Pre ]a. stvu občinske konference in delovnim skupinam, ki so obiskovale rn dinske organizacije po šolah, krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela. Mladi so, kot ugotavlja Boštjan Šefic, povedali svoj o gradivu in kandidatih za člane predsedstva že v »prvem krogu« in l. to je bila programsko —volilna seja v tem oziru bolj ali manj form nost. Naj bo tako ali drugače: nesklepčnost bržčas odseva tudi del»v nost mladinskih organizacij in nemoč mladine, da temeljito in od|° čneje poseže v spreminjanje razmer. Nobena skrivnost ni, da je tudl«c kranjski občini nekaj osnovnih organizacij, ki že več let spijo »sPanja pravičnega«, da se nekatere le parkrat na leto prebudijo iz trdneg spanca, da so mladinske organizacije večji del le peščice posarnezn \ kov brez zaledja, da je kar precej mladih prepuščenih ulicam in stilnam, ker za mlade nimamo ne denarja ne vabljivega programa.0 nekateri mladi danes niti približno ne vedo, kaj ta mladinska organ« zaci ja dela... Mladi pravijo: nehajte nas zasipati z usmeritvami in priporočil1' ne posiljujte nas z raznimi sejami in konferencami. Siti so obljub, ke I se v praksi malo ali nič ne spremeni; stanovanja se mladim vse bolJ odmikajo, o mnogih stvareh se odloča v ozkih in zaprtih krogih. P napredovanju uspevajo gromovniki, komolčarji, ljudje z vezami in P° znanstvi, pri zaposlovanju igrajo pomembno vlogo »strički in tetke««- C. ZaplotniK Na letnih konferencah socialistične zveze i11 zborih krajanov v tržiški občini največ o telefoniji Združeno o krajevnih problemih Tržič, novembra — Te dni so v tr- žiških krajevnih skupnostih letne konference socialistične zveze in zbori krajevnih skupnosti. Praksa je pokazala, da se vsi pogovori, bodisi na konferenci ali zboru, sučejo le okrog krajevnih problemov; zato so se letos odločili za tako obliko. V šestih krajevnih skupnostih -Lom, Brezje pri Tržiču, Sebenje, Lese, Pristava in Ravne - so že imeli skupne sestanke, v sedmih krajevnih skupnostih jih bodo imeli te dni. Dobro so obiskani, povsod razpravljajo o krajevnih problemih, od katerih je povsod najpomembnejša telefonija. Samo Lom skoraj nima problemov zaradi nje, druge krajevne skupnosti pa so sredi priprav, da do- be svoje telefonske linije. PoJa $ pa se še vedno tudi problemi s? mi, komunalno ureditvijo, vc-d dJ in podobnim. Povsod ugotavljaj '0t so delegati v novem mandatne dobju začeli dobro; najbolje ? delegacije krajevnih skupnost«- ^ lo slabše pa delegacije samou" ^ nih interesnih skupnosti. ^afi'^ Pojavlja pa se nov problem: ajM vanje za predsednike svetov k**^ nih skupnosti. Za te odgovorr»e cije je težko dobiti ljudi, saj '^n noče prevzeti nalog, ki ostajaj0 'i ta v leto nerešene. v i * Skupnih konferenc in zbot° ^ udeležujejo tudi člani predse občinske konference soci zveze in izvršnega sveta TržiCfrj D. D°l# Kooperacija in preskrba ti i Kranj, 7. novembra — Konec minulega tedna se je sestal orga' nizacijski odbor za pripravo, 12. sejma kooperacij, industrije, trgov«' ne in drobnega gospodarstva, ki bo prihodnje leto v Kranju. Na se' stanku, ki ga je vodil predsednik odbora Jakob Piskernik, so raZ' pravljali predvsem o zasnovi te specializirane sejemske prireditve« Menili so, da bi morali na prireditvi predstaviti potrebe večjih sistemov v združenem delu po kooperacijskih odnosih z enotam1 drobnega gospodarstva. Poudarek bi moral biti dan iskanju koope' rantov za proizvodne programe in storitve za delovne organizacije-Velike delovne organizacije naj bi še posebej predstavile tiste izde«' ke in rezervne dele, ki jih moramo zdaj uvažati, a bi jih s sodelova' njem lahko delali doma. Nič manj zanimiva in predvsem nasvet oziroma izkušnja osta; hm bi bila lahko predstavitev nekaterih uspešnih kooperacij p1*1 nas. Qre namreč za to, da se drobno gospodarstvo lahko hitreje in predvsem lažje prilagaja razmeram na trgu, marsikje pa imajo v delovnih organizacijah tudi dobro orgunizirane službe za tovrstn0 sodelovanje s kooperanti. Strinjali so se tudi, naj bi Ljubljanska banka in Gospodarski zbornica Ljubljana na prireditvi sodelovali z razstavo inovacij Z* stabilizacijo. Gorenjska obrtna združenja pa naj bi razmislila 0 možnostih za svojo razstavo na sejmu. Prav tako bi v sejemski«1 dneh pripravili še nekatere spremljajoče prireditve, predvsem o kG' Operacijskih odnosih in problemih s tem v zvezi. Predsednik odbora Jakob Piskernik je menil, da bi tudi na G°" renjskem skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico, ki se 1e zdaj zelo zavzema za razvoj drobnega gospodarstva, v okviru sej m1* Organizirali informativni center. Za kooperante oziroma zasebne i proizvajalce pa bi bilo nedvomno zanimivo prikazati tudi možnost« f. /a nakup domačih in tujih repromaterialov. Predlagane ideje in zamisli bodo ocenili do prihodnjega sestan'B ka, ki bo predvidoma ŽS ta mesec. A. Ž &3K.7. NOVEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (M^MIEEGLAS J^Jožba v loškem Peksu je sklenjena Dovolj dobrega kruha 16 je^s ^J°^la! ^' novenibra — Izvršni svet je danes zamenjal običajno sejno sobo na občini in gostoval v Peksu, kjer Da jj ,eznanil z gradnjo in obnovo tovarne kruha in peciv ter skladišča blagovnih rezerv, ki je po treh letih privede-Pohvalil je delavce Peksa, ki so pekarno dejansko sami zgradili, in to brez zastojev v peki. to2rta"Je Povedal direktor Lokinega karna -S Milan Drakulić- Je loška pe" pa \uaz^ ne le ena najnovejših, pač ^ta h sodobnejših pri naš. Dolga kt^L 0 zmogla speči dovolj dobrega !t0v"a'.Slediti bo treba le tehnološkim ^t^t' uvaJati nove vrste kruha in knit 8' Posebno skrD velJa zdaJ na" 1^ } °Premi obrata za peko peciv, od i^čk loških kremnih rezin, do indigih t: t0rt' Piškotov, krofov in dru- Gr j ^6 tehnologija zaspala. »kjL acjnJa pekarne in skladišča občin-E blagovnih rezerv je stala dobrih lio^'l'ionov dinarjev, od tega 38 mili-ko s^ dinarjev občinsko skladišče, veli-^rv J t'so^ kvadratnih metrov. Re-e osnovnih živil (moka, riž, testeni- ne, fižol, sladkor in sol) so tako dobile primeren shrambeni prostor, medtem ko so maščobe in pralni praški spravljeni drugje. Zaloge živil, ki jih bo Peks stalno obnavljal, so take, da bodo z njimi lahko premoščali morebitna nenadna pomanjkanja posamezne vrste blaga ter zadržali panične nakupe na vajetih. Za skladišče blagovnih rezerv v kleti novega prizidka je dobrih 60 odstotkov denarja prispevala loška občina, delno v obliki bančnega posojila. Peks upa tudi na razliko do polne cene. Zase, to je za peko kruhov, peciv in za skladišča, je Peks dobil v novih, nadomestnih in obnovljenih prostorih skupaj 4500 kvadratnih metrov. Direktor Peksa Milan Drakulić je opozoril na izgubo, ki jo imajo zaradi neprodanega črnega kruha, neuporabnega celo za prdelavo v drobtine. V pekarni ga spečejo dobrih dvajset odstotkov. Izgubo naj bi pokrile posebne vrste kruha. Milan Drakulić je opozoril še na previsoke cene moke v primerjavi s cenami kruha. Te razlike so Peksu »prinesle« približno deset milijonov dinarjev izgube. Če že pekarna ne more poslovati na ekonomskih osnovah in dražiti kruha, kadar se podraži moka, potem naj bi razliko nadomestil sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ta misel se je zdela sprejemljiva tudi članom izvršnega sveta. O poslovanju delovne organizacije Loka, ki združuje pekarno, trgovino in gostinstvo, pa je spregovoril direktor Ludvik Leben. Dejal je, da sta dohodek in akumulacija v trgovini, ki letos ni imela bistvenih motenj v preskrbi ljudi, zrasla za 188 oziroma 272 odstotkov v primerjavi z devetimi meseci lani, kar pomeni po dolgih letih nazadovanja ponoven rahel vzpon te dejavnost. Boji pa se, kot je dejal, da se zgodovina ne bi prehitro ponovila. Brž ko gre trgovini malo bolje, marže zamrznejo in ohramijo razvoj. Gostinci pa še vedno poslujejo praktično brez akumulacije. Ob tem je Ludvik Leben omenil še kadrovske težave v trgovini in gostinstvu: sposobni ljudje odhajajo v bolje plačane in lažje službe, mladih ni dovolj, pa še usmerjeno izobraževanje jim ne gre na roko. Včasih je imela Lokina trgovina po sto vajencev, ki so polnili fluk-tuacijske vrzeli, zdaj so vrste trgovcev zdesetkane. H. Jelovčan vanjski tisk iz Kranja se še otepa s težavami £a dobro delo so potrebni sposobni ljudje \{ ' novembra — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je obravnaval, kako učinkoviti so ukrepi za odpravo ^ J^Ji.v poslovanju Gorenjskega tiska, sprejel poročilo delovne skupine izvršnega sveta, in menil, da najhujši časi ^i«tje še niso mimo, čeprav Gorenjski tisk ni edino večje pozornosti vredno podjetje v kranjski občini. ' Po^^jski tisk ni edino kranjsko ,\ SJ0 z resnimi težavami v poslovali a3 bi še lahko našli par takšnih, hodu °k realnejšem prikazovanju ^ . *a kar hitro pod vodo, so dejali iI)>otn;Vr^nern sveuj Vendar so se te V"Je v poslovanju Gorenjskega ti->fi^2r-ašle v začetku julija na dnev-•'r^. redu zbora združenega dela skupščine, ki je imenoval de-l'"W skupino za pomoč pri odstranjeni ^W hotenj v poslovanju. Skupina, na-oga je redno poročanje izvršijo h SVeu-i. je pripravila dokaj obse-Oročilo, iz katerega povzemamo \ 'stvenejše pozitivne in tudi negati-jl^ u8otovitve. Res je, da učinki ukre-iNl rnoreJ° biti zaznavni takoj ali V'r('?.uu°S ^e ne P°P0'norna in bodo pr- \! ci.ie- ki niti rokovno niti finan flM*u'tati vidnejši šele prihodnje leto. 'lVp^'sPehe sanacije štejejo izpeljavo bo bistveno prekoračena, raču-sko planiranje in krmiljenje proti izvodnje, predlog ukrepov, ki bodo spodbujali k preseganju plana proizvodnje in h kakovosti, spremembo organizacije podjetja v enovito organizacijo združenega dela, postopno odstranjevanje krize vodenja ter pravočasno pripravo programa gospodarjenja v letu 1987. Zbor združenega dela kranjske občinske skupščine bo seznanjen tudi s slabostmi, ki jih v Gorenjskem tisku še niso odstranili in na katere opozarja tudi izvršni svet. Ponovno je pozval delavce Gorenjskega tiska k večji zavzetosti pri izpolnjevanju nalog in priporočil k zmernejšemu povečevanju osebnih dohodkov, vendar tudi na sti-mulativnost, predvsem za dela, ki so v tem trenutku bistvena za uvajanje nove tehnologije. Proizvodnja je sicer porasla, vendar plana ne dosega. Na račun korigiranega dohodka so močno porasla sredstva za osebne dohodke, vendar sta se zmanjšali akumulacija in akumulativna sposobnost podjetja nasploh. Vedno večje breme so obresti od posojil. Ena ključnih slabosti je še vedno padanje naročil, in to predvsem kakovostnih, ki sicer terjajo več dela, prinašajo pa tudi več denarja. Na seji izvršnega sveta smo slišali, da so sodelovanje prekinile tudi nekatere stalne stranke. Zaradi težav v proizvodnji so zapleta pri prodaji, še vedno pa je za-znavana težnja, naj se najprej povečajo osebni dohodki, šele potem naj se kakovostno premakne proizvodnja, čeprav bi moralo biti obratno. Še nakaj časa pa bo Gorenjski tisk med tistimi tovarnami, ki bodo imele težave pri pridobivanju strokovnjakov, ki jih za to področje še posebej ni na pretek, in kjer je kdaj težje premagovati miselnost, da znanje ni primorano slediti tehnologiji in sodobnim prijemom uspešnega gospodarjenja. J. Košnjek »kmetijske politike« med občinami in v njih ^ranjski sklad si lahko največ Mvošči pj^j* 6. novembra — Resda so med gorenjskimi občinami razlike v obdelovalnih razmerah in v razvitosti kmetij-te razlike ne morejo biti razlog za neenotne pospeševalne ukrepe in za drobnjakarsko delitev denarja. Ko VfS° st> skladi za pospeševanje kvJj- ^a preoblikovali in preime-NfttH V *sarnouPravne sklade za iz-. H0f^,Je intervencij v kmetijstvu in ^runo«, so se s tem na stežuj vrata do denarja vsem, kate- i Dni'aVnost' 'e ma'0 »diši« po hrani tae 'Jedelcem, živinorejcem, čebe-^H. ribičem, pekom, mesarjem, n še komu. Denar, ki % si!Uvc' prispevajo v intervencij-°br»- ^e lz °sebnega dohodka, se tOJttkarsko deli za sto in sto na-^ifjiV' kar še dodatno zamegluje ■t^j^^tost premije, regresov, ne-|S*v!Vo8a denarja in drugih spodil ubnh ukrepov. Do velikih ra-BLiP^haja tudi med občinami. L\0' S° namreč različno bogati, od i>0(^ števila zaposlenih in razvidi* W n<) privoščijo. Kranjski je m?d •tijstva, in si zato lahko tudi 1(-ti r»a Gorenjskem najbogatejši so le na območju Gorenjske kmetijske zadruge plačevali (pogodbeno) živino 15 oc/jLotkov dražje kot sicer, v vseh drugih občinah pa ne. To je povzročalo nejevoljo med kmeti: v Žabnici so za oddano živino dobili doplačilo, v par sto metrov oddaljenih Dorfarjih pa re. Analiza, ki jo je na podlagi načrtov občinskih intervencijskih skladov izdelal svet gorenjskih občin, kaže da je prispevna stopnja v gorenjskih občinah dokaj enotna (izjema je le Tržič) in da se bo letos v skladih nabralo več kot 950 milijonov dinarjev, od teh dobri dve petini v kranjskem. Največ denarja namenjajo skladi za enoten republiški program ukrepov (od 28 do 3(5 odstotkov) ter za pospeševanje živinoreje — v Kranju 19 odstotkov, Škofji Loki 29, na .Jesenicah 34, v Radi >vljiei 3(i in v Ti žiču 31 odstotkov zbranih sredstev. Edino kranjski sklad lahko izdatne- je spodbuja poljedelstvo, predvsem pridelovanje pšenice, in le v kranjski občini imajo dovolj denarja za nadomestila pri nesorazmerjih med odkupnimi in pridelovanimi cenami (oziroma za pokrivanje izgub v predelovalnih obratih). Vsi gorenjski skladi z izjemo škofjeloškega regresirajo prirejo mleka in mesa v hribovskem in obmejnem območju, vsi skladi razen kranjskega tako ali drugače spodbujajo nakup mineralnih gnojil, le kranjski, jeseniški in tržiški sklad dajejo za kakovostno mleko štiri dinarje premije za liter, le kranjski in tržiški sklad prispevata določen delež za za varovanje ovc, koruze, pšenice in ostalih žit, le v Kranju, Tržiču in Radovljici pospešujejo prašičerejo, le v tržiški občini kozjerejo — in tako da-lje. C. Zaplotnik Obeti slovenske trgovine V pričakovanju večjega povpraševanja Kranj, 6. novembra — Anketa beograjskega zavoda za raziskavo trga je pokazala, da so slovenske trgovinske organizacije sedaj bolj optimistične in pričakujejo več naročil, kar bo tudi oživilo proizvodnjo. Za letošnje mesece je značilno pritoževanje slovenske industrije zaradi slabe prodaje doma in na tujem. Pravega povpraševanja ni bilo. Sedaj pa so ugotvitve raziskovalcev trga in predvsem večjih trgovinskih organizacij, da se proti koncu leta povpraševanje povečuje, kar bo prispevalo tudi k oživitvi proizvodnje, tako letos kot v prihodnjem letu. Vendar tudi tega ne smemo posploševati. Večja naročila je mogoče pričakovati le pri industijskem blagu, medtem ko se pri proizvodnih za široko potrošnjo posebno velikih premikov na bolje ne gre nadejati. Enako gibanje pričakujemo v Sloveniji na osnovi ankete beograjskega zavoda tudi pri izvozu. V tujini je več povpraševanja po reprodukcijskih materialih in surovinah, manj pa po končnih izdelkih. Zato bistvenih premikov proti koncu leta, ki bi izboljšali letošnjo bledo sliko celoletnih izvoznih dosežkov, ne moremo pričakovati. Za Slo /enijo je že jasno, da izvoznih ciljev kakovostno ne bomo dosegli, čeprav je prek razumljivih meja poskočil izvoz na klirinško področje. Od prodaje doma in na tujem so najbolj odvisne zaloge. V Sloveniji ocenjujemo, da niso pretirane, vendar so takšne, da do njih ne moremo biti brezbrižni. Upravičena je bojazen, da se utegnejo zaloge v naslednjih mesecih povečati predvsem pri širokopotršnem blagu, kar je dodatno breme predvsem za organizacije združenega dela, trgovina pa se že nekaj časa zaradi velikih stroškov otepa večjih zalog. Breme zalog se torej vedno bolj prenaša na delovne organizacije, proizvajalke. Obeta se nam torej povečano neskladje med ponudbo in povpraševanjem. To pa očitno nekaterih proizvajalcev izdelkov za široko potrošnjo prav preveč ne skrbi. Čeprav je vsakomur jasno, da je drage izdelke težko prodati, nekateri proizvajalci še vedno pretirano navijajo cene ali vsaj predlagajo višje cene. Na začetku septembra je kar 66 odstotkov vprašanih slovenskih organizacij napovedalo podražitev svojih izdelkov. Zanimivi so razlogi za podražitve. Na prvem mestu so višji proizvodni stroški, na drugem višji osebni dohodki in nato povečani prispevki za splošno in skupno porabo ter nove naložbe. Kaj lahko sklepamo na osnovi teh ugotovitev? Prvič to, da se višje proizvajalčeve cene še vedno zelo hitro prenašajo v maloprodajno mrežo. Drugič pa predvsem to, da bosta draginja in inflacija še vedno bistvena elementa našega gospodarjenja in obnašanja. Ob tem pa je korak h kakovostnejšemu gospodarjenju vedno bolj vprašljiv. j j^ošnjek IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Nov obrat Iskre v Suhi krajini Tovarne Iskre so razširjene po vsej Sloveniji. Konec oktobra se jim je pridružil nov obrat. Temeljna organizacija Iskra elementi v Žužemberku, ki je nosilec industrijskega razvoja v Suhi krajini, je v Zvirčah odprla nov obrat, v katerem bo zaposlenih 50 ljudi, izdelovali pa bodo elektroma-gnete in starterje za fluorescenco. Za to proizvodnjo je v matični tovarni v Žužemberku že zmanjkovalo prostora. Novi delavci so se pred tem že pri-učevali v Žužemberku. V Suknu letos bolje gospodarijo Sukno, lani največji izgubar v radovljiški občini, letos bolje posluje. Čeprav se je število zaposlenih celo malenkostno zmanjšalo, so v vseh proizvodnih obratih v tričetrt leta naredili za 5 do 16 odstotkov več kot v lanskih prvih devetih mesecih. Nekakovostne tkanine je bilo polovico manj, kot so predvidevali s sanacijskim programom. Na tuje so prodali za 532 tisoč dolarjev blaga, kar je tri četrtine več kot v lanskem tričetrtletju — v tozdu Zapuže so izvoz povečali enainpolkratno, v tozdu Jurjevica pa so ga za polovico zmanjšali. Medtem ko so lani povpračne mesečne zaloge znašale 89 tisoč metrov tkanine, so bile v letošnjih devetih mesecih za 51 tisoč metrov manjše. Ostanek dohodka (131 milijonov dinarjev) bo omogočil začetek posodobitve proizvodnje v tozdu Zapuže in dokončanje naložbe v Jurjevici. Fluktuacija delavcev je še vedno precejšnja: od 439 delavcev se jih je zamenjalo 79, od teh 66 v tozdu Zapuže. (cz) IZ COSPODARSKECA SVETA Tri leta za podiranje tovarne Interexport iz Ljubljane in Minos iz Gornjega Milanovca bosta demontirala in podrla propadlo tovarno glinice iz Obrovca. V prihodnjih treh letih bodo demontirali celotno tovarno in še uporabno opremo ponudili domačim in tujim kupcem. Z denarjem, ki ga bodo dobili na račun prodaje, bodo zgradili nov obrat, v katerem bodo zaposlili 150 delavcev, ki so ostali brez dela, ko so propadli Obrovac zaprli. Prvi obrat naj bi začeli graditi že sredi prihodnjega leta, v njem pa bo dobilo delo okrog 50 ljudi. Ponovno na albanskem trgu Metalka iz Ljubljane je skupaj s perutninskim kombinatom iz Pivke uspela s ponudbo za prodajo opreme za klavnico piščancev v Albaniji. Kupec klavnice je albansko podjetje Makinaimport iz Tirane, v klavnici pa bodo na dan zaklali od 10 do 15 tisoč piščancev. Klavnica naj bi bila dograjena v pol leta, mi pa bomo s prodajo klavnične linije zaslužili nad pol milijona klirinških dolarjev. N 0 V 0 S Novi traktor Bjelovarska tovarna Tomo Vinkovič bo izdelala nov traktor z motorjem, močnim 45 konjskih moči. Traktor bodo začeli serijsko izdelovati čez dve leti in je rezultat znanja in sodelovanja tovarne iz Bjelovarja in tehnične fakultete z Reke. Uporaben bo predvsem v hribovitih in goratih predelih in to v gozdarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Malezijski sultan v Iskri Iskro je obiskal sultan malezijske države Perak Azlan Ahah. Obiskal je sestavljeno organizacijo, bil pa je tudi v Kranju, kjer je bil še posebno zanimiv njegov obisk v tovarni števcev. Iskra pa je po E w 11 ^0' šne so možnosti za gradnjo črpa II in preuči možnost o plinovodu« Še posebej pa so izpostavili p ^. skrbo z vodo. Letošnja začasna t šitev ob pomanjkanju vode na e bravi bi morala biti res zacalj ir Predvsem pa ne bi smeli poza p r da je vodovod v Kropi, ki Je*ivE zgrajen pred 50 leti, dotrajan. M L nekaj let bo Kropa brez vode, ce i ne bodo zavzeli zanj. Z zadov«^ stvom so ugotovili, da se resho preskrba v delu doline z grao'in trgovine v Podnartu. Vendarle treba prej ali slej nekaj naredi te; trgovinama na Dobravi in Lai*£i< vem. Problem, ki je ža prava ip mota za občino in kraj, je KaP*" c hiša v Kamni gorici! In izvršni Sj ^ naj bi preučil možnosti, po kate ^ bi ljudje stare domačije v do t obnavljali pod ugodnejšimi kre\g. tnimi pogoji. , i »Ne smemo pozabiti, da je k, tem območju v združenem dela t odstotkov vseh zaposlenih v o sj( ni. Združeno delo daje letos ;j skupne potrebe v občini Pr^ J c starih milijard dinarjev. Doda \t ] bomo po našem dogovoru letos el; li v delovnih organizacijah še 1 -ar stari milijardi. Razumemo ska] a potrebe, vendar pa tokrat odio; ^ zahtevamo ureditev osnovne L metne varnosti v dolini. Cesta ™a j nart-Kropa-Kamna gorica ' nekaterih odsekih zelo nev prometni strokovnjaki san, vljajo, da bi jo morali zap-velja za mostova čez Savo v O** in Globokem. Zato prometni« nost prihodnje leto mora prf činske programe, sicer se združenem delu odločno združevanju denarja za taks mene, kot je na primer blejsk*--' voznica,« so se strinjali vsi ud ženci sestanka. j A. Žal*hj Počasi bo oživel tudi kranjski Gasilski trg it Namesto smetnjakov boutique Orhideji Kranj — Orhideja šiva za vse, ki žele biti modno oblečene, tudi za močnejše postave, nosečnice pa bodo lahko dobile tudi hlače, ki se bodo širile z njimi. Veliko govorijo o novi kranjski boutique, a je zlepa ne najdeš. Če me ne bi bil prijazen gostinec i/. Prešer novega hrama skoraj za roko peljal skozi njihove labirintske hodnike na Gasilski trg, kjer je vhod v lokal, bi ga zagotovo spet ne našla. Majdi Krek, lastnici lokala, bi morala dovo liti izobesiti tablo z napisom tudi na Titovem trgu, ob vhodu v Prešernov hram. ten lokal, bi jih lahko tudi drugi. Majda v njem šiva in ponuja oblačila za tiste, ki so radi oblečeni po modi. Na njenih obešalnikih smo videli, da je spet moderen širok žamet v živahnih barvah, zato so hlačni kostimi turkizni, modri, ciklamni, rožnati... Najdemo pa tudi široke bluzone, klasične kostime, prehodne plašče, široke moške srajce. Ne le da je moda udobna, tudi močnejše postave dobe pri Majdi marsikaj /ase, posebno hlače v večjih številkah. Hlače in krila izdela tudi po naročilu. Obeta pa tudi, da bo začela šivati hlače in hlačne kostime za nosečnice. Krila zanje niso nikoli dovolj topla, razmišlja Majda, in mlade mamice se hlačam, v katerih se vso n1^' najbolje počutijo, tažko odp0^ Pri njej bodo našle take, da sej1 . z njimi vred širile. O Gorenjcih in o modi pa P*jCv kole: »Gorenjci imajo PreflXj pred takimi lokali. Kranjčan** kot bi si ne upale seči po mo4 v Maribor, kjer sem doma, je Jt. čen. Morda je tam močnejši . Avstrije, morda smo bolj svetoY.} Za Gorenjce pa mora biti drugje preskušeno; in ker modL, so Gorenjke pač z modo v za«1 ku. Mladi so pogumnejši. Ti L kar zahtevajo.« ufl Ne ustrašite se naziva »boul ^ in ne mislite, da je pri Maj" koncu leta, v katerem minevajo ^stoletja od takrat, ko sta zastali f***a in roka velikega Slovenca, je rižanska Televizija javno predstavijo dramsko nadaljevanko z naslo-i "J Primož Trubar in celovečerni film • etik. Uspeh je še toliko večji, ker je ^eta°nalni proJekt' ki se ^e kalil cela It konkretne zamisli so podali na lastnikovem sračanju leta 1983. Talij"1 ]e bila Dragu Jančarju (Disident čj°z m ostali, Razseljena oseba, Veli-z£rilJantni valček...) tudi zaupana, pava scenarija. Sinopsis je kultur-or.metniški program TV Ljubljana »W° spreiel in Jančar ga je lahko j/oinil v končno scenarijsko obliko, rf0sn°vi katere so potem pripravili znanje. 4aRežiserski stol se je usedel izku-J Andrej Stojan, katerega asistent-^začetki segajo v 1957. leto, ko so na ydarskem razstavišču v Ljubljani Upale prve slovenske televizijske *ue' ^ Pomočjo številne ekipe, ki je JjFKtno in profesionalno opravila *e. delo, je uspel igralce voditi do ^ega kadra. jfavna m obenem naslovna vloga je |e| zaupana priznanemu in uveljavlje-' i ,slovenskemu igralcu Poldetu Bi-|i> ki je celotni nadaljevanki vtisnil jj^n osebni pečat. Ko že omenjamo j/ce. ki se jih je pred kamerami zvr-to1 °vela vrsta (72!), ne smemo mimo J^čanke Bernarde Oman, ki je z kil! Bart)are, Trubarjeve žene, nosila Am naJzahtevnejše ženske vloge. 0 Bernardinem dosedanjem delu po-'ejl ta vloga njeno polno uveljavitev * ^a filmskem platnu. ekt Trubar se je ljubljanska čitno dobro pripravila. Kako er drugače razlagamo poda- je iS ! i? vijena iz štirih nadaljevanj, vsako traja približno eno uro, da je iz posnetega meteriala napravljen tudi celovečeren, eno uro in pol dolg film, ki ga bodo prikazovali pod naslovom Heretik (krivo-verec). Film bodo najprej videli udeleženci letošnjega tedna domačega filma v Celju in potem obiskovalci Cankarjevega doma 17. novembra. Televizijsko nadaljevanko bodo predstavili tudi v drugih jugoslovanskih televizijskih programih, pripravlja se izid video kasete, naredili pa bodo tudi verzijo, ki bo sinhronizirana v nemščino, ker jo bodo ponudili v odkup evropskemu televizijskemu omrežju. Zanimiv je tudi podatek, da je pri snemanju sodelovalo 2600 statistov, ki so se v projekt vključili s posredovanjem občinskih zvez kulturnih organizacij. Celotno nadaljevanko so posneli v 54 snemalnih dneh na 16954 metrov filmskega traku, snemanje pa je potekalo na 40 prizoriščih, med katerimi sta bili tudi Radovljica in Kranj. Kljub temu da je imela Kulturna skupnost Slovenije dovolj posluha za projekt, bi bilo delo vseeno težko izpeljati brez pomoči nekaterih slovenskih delovnih organizacij, ki so pomagale predvsem v materialni obliki. Z veseljem lahko zapišemo, da je med njimi tudi pet gorenjskih organizacij združenega dela. Po projekciji prvega dela nadaljevanke so rekli: Drago Jančar, režiser: »Pri nastajanju scenarija sva sodelovala samo Trubar in jaz...« Polde Bibič, igralec: »Predvsem moram reči, da je bil ton izvrsten, saj je vsaka beseda razumljiva.« Andrej Stojan, režiser: »Celotna ekipa je vseskozi »dihala isto« Marcel Buh, direktor filma: »Večino materiala za kostume so prispevali Gorenjci« Prvi del nadaljevanke, ki so ga prikazali zbranim novinarjem in filmskim delavcem v prostorih ljubljanske TV hiše, je odlikoval izredno čist in jasen zvok (Franci Velkavrh), čudovito vklapljanje glasbe v dogajanje na ekranu (Jani Golob) in fotografijo (Rado Likon), ki ob drugih filmskih sestavinah filma (kostumi, maska), sestavljajo neločljivo celoto. Vsekakor bo 16. novembra veljalo sesti pred male zaslone. Vine Bešter Tahir Hamid v Kranju UMETNOST V ODMEVIH ČASA M*ni - Slikar Tahir Hamid, po rodu iz Iraka, ki razstavlja v Mali galeriji Gorenjskega muzeja Kranj, se v svojih jI risbah ne omejuje na problematiko neke povsem določene dežele.__ leta v leto bolj opažamo, da se ^žirana umetnost, ki je posebej # 1 desetletja našega stoletja z iz- Jjjo ustvarjalno silo obvladovala rno prizorišče Evrope, seli v de-tretjega sveta. Tamkajšnji nere-i socialni, gospodarski in politi-i^Problemi neustavljivo navajajo dP likovnega umetnika k razmiš-S^U in ustreznim likovnim rešit- Pj Povedanem nas prepričujeta pore« Prikazani razstavi Mihe Dalla nijja v Kranju in Radovljici, ki tt°pe v svojih delih seznanil s svoji-e/tisi in problemi Južne Amerike. js*hir Hamid, po rodu iz Iraka, se *to*ojih risbah ne omejuje na pro-i J^atiko neke povsem določene de-»°VV njih slika Človeka, ogrožene-w sil, ki rušijo njegovo človeško Ti-ojanstvo, ogrožajo njegov obstoj rPtanje tisto, kar lahko imenuje-)0*Joveka vredno življenje. lafl» svojem slikarskem delu Tahir raflid uporablja simbole in tudi polh r vsem konkretne, kar dokumentarno delujoče pripomočke. Mednje spadajo s kar fotografsko točnostjo podane in oblikovno dognane risbe, ki jih slikar uvaja v kompozicijo po zakonitostih kolažne tehnike. Nenavadno učinkovito sredstvo za doseganje vzdušja v Hamidovi sliki je barva in z njo povezane barvne strukture, ki dopolnjujejo tisto, česar umetnik s pomočjo črt in ploskev ni mogel v celoti izraziti. Oblikovni in barvni svet Tahirja Hamida ni statičen; vse, kar gledamo v njegovih risbah, je prepleteno z določenim ritmom. In prav ta ritem, ki se pogosto spreminja, ustvarja v slikarjevih kompozicijah nape tost, ki neustavljivo privablja gledalce. Razgibano dogajanje se v Tahirje-vih risbah odvija v dveh smereh — v vertikalni in horizontalni. Morda sta tu uporabljeni dve najbolj nasprotu- joči si človekovi stanji, življenje in smrt, in z njo povezano trpljenje in mir, mir mrtvih. V kompozicijah Tahirja Hamida ni nič odvečnega. Na dominantno postavljeno ali vsaj nakazano os se uravnoteženo vežejo drugi kompozicijski elementi, ki govorijo isti jezik. Kolorit Tahir je ve likovne kompozicije je temen, izraža tažko spremenljivo usodnost in nemalokrat brezperspektivnost našega časa. Tahir Hamid je občutljiv opazovalec sveta in življenja. V njegovih odličnih, večkrat nagrejenih risbah ni nič narejenega in zlaganega. Risbe so odsev tiste bolečine, ki jo večjemu delu človeštva prinaša maloda-ne uzakonjena krivičnost močne, bogate in site manjšine. Rastava risb akad. slikarja Tahirja Hamida bo novembra in decembra obiskala tudi Radovljico in Jese-niče. Cene Avguštin Sprehod po prodajalnah s ploščami PONUDBA NI ZADOVOLJIVA Čeprav lahko kranjski ljubitelji popularne glasbe kupujejo plošče na štirih krajih, prenekaterega naslova ni moč dobiti. slednje vrstice bodo verjetno f^ive za tiste, ki kupujejo v Kra-Plošče, ki jih izdajajo jugoslo-*e diskografske hiše, pa najsi a domač ali licenčni program, irna toliko denarja, da si lahko pašnjih časih privošči reden na-IMošč v tujini, tega poti in stran-l^aše diskografije in znotraj nje tnjNskih prodajaln s ploščami prav i a" zanimajo. ofc se da v Kranju kupiti ploščo, i v zvrst popularne glasbe? V a renski knjigi in pri Posredniku iskrici, največja ponudba pu je v su in Jugotehni; čeprav je tre 1 takoj zapisati, da ponudba ni šljiva. Med ploščami resda I najdemo nekatere novejše izdaje, na primer Genesis, Level 42, Bajaga, a kaj, ko tam ni cele kopice naslovov, ki bi sodili v dobro založeno trgovino s ploščami. Tisti, ki glasbo šele odkrivajo, želijo izpolniti svojo kolekcijo ali imajo bolj izostren okus, bodo največkrat ostali praznih rok. Na prodajnih policah je namreč zelo malo plošč starejših datumov in nekomercialnih izvajalcev. Kupci, ki bi radi ploščo pred nakupom tudi poslušali, bodo ostali praz nih »ušes«. Nikjer namreč ni možno kvalitetno poslušanje plošč. Vendar bi to morali omogočati trgovci s.mn Od sebe1 Plošče naročajo večinoma proda jalci, ki so pač v slu/bi, ko jih obišče trgovski potnik iz diskografske založbe. Ponekod imajo tako nalogo v prodajalnah posebno določeni ljudje, a je vse skupaj le preveč prepuščeno naključjem. Ce še lahko razumemo Ziviliho trgovino Posrednik zaradi njene narave dela in Mladinsko knjigo, kjer so plošče samo majhen del njihove ponudbe, nam je popolnoma nerazumljivo poslovanje Globusa in Jugoteh-ne. Povsod je namreč ploščam odmerjen sorazmerno velik prostor. Ali bodo morali zahtevnejši kranjski ljubitelji v Jugoslaviji izdanih plošč se vedno po nakupih v Ljubljani? Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše se predstavlja s ciklusiom slik Chanson d'amour akad. slikar Pavel Učakar. V mali galeriji je odprta razstava risb slikarja Tahirja Hamida. V galeriji Mestne hiše je razstava najnovejših del koroškega slikara Roberta Primiga.V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Božanstva in poosebljenja na antičnem rimskem denarju. JESENICE — V gledališču Tone Čufar bo v okviru abonmajskih predstav danes, v petek, ob 19.30 na sporedu drama Toneta Čufarja Ljubezen v kleti. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 bo v gledališču nastopil Plesni orkester RTV Ljubljana s pevko Ditko Haberl. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Oživele korenine in vihar-niki avtorja Stanka Koširja. V petek, 7. novembra, odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo umetniške fotografije Francija Kolmana, kandidata za mojstra fotografije. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja male plastike akad. kiparka in arhitektka Vladimira Bratuž. V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Eda Marušića, člana fotosekcije Delo Ljubljana. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu rastavlja slikar Izdidor Jalovec. V petek, 7. novembra, ob 18. uri bo v galeriji loškega gradu predavanje z diapozitivi z naslovom Kitajska nekoč in danes. ŽELEZNIKI —V salonu pohištva Alples razstavlja slikar Karlo Kuhar. TRŽIČ — Danes, v petek, ob 17. uri odpirajo v paviljonu NOB razstavo knjižnih ilustracij Marjana Amaliettija. Na prireditvi, ki sodi v okvir meseca kulture, bo umetnica Mila Kačičeva brala svoje pesmi. Glasbena spremljava: duo Bitežnik — Ogris na kitarah. KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija (etnološki muzej) je zaprta do 29. novembra. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta od 9. do 16. ure vsak dan razen ponedeljka. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure, ob sobotah je hiša zaprta. RADOMLJE — V galeriji Repanšek na Rudniku je še do 10. novembra odprta razstava lesorezov Božidarja Jakca. MEDVODE — V Donitu je na ogled razstava likovnih del z letošnje slikarske kolonije v Gozdu Martuljku. MATINEJA V GLEDALIŠČU Jesenice — Gledališče Toneta Čufarja v nedeljo, 9. novembra, ob 9.30 spet pripravlja matinejo za najmlajše. Tako kot že nekajkrat doslej bodo otroci gledali najprej risanke, nato pa se bo predstavilo lutkovno gledališče Papilu iz Kopra s pravljično igrico Deklica z vžigalicami. Matinejsko prireditev bodo ponovili istega dne ob 16.30 v Kazini Park hotela na Bledu. SLIKE PAVLA UČAKARJA Krani - V galeriji Prešernove hiše razstavi, za sedanjo v Kranju je izbor razstavlja akademski slikar Pavle Uča- slik le. še dopolnil. »Naslov ni nakljukaj slike na temo Ljubezenska pesem, čen,« piše o slikarju Franci Zagoricnik, Tako je avtor naslovil že svoji prejšnji »in tudi ni poljuben; opraviti imamo z upodobljeno pesmijo, ki je obenem tudi ljubezenska. Na isti pomenski poti lahko ugotovimo, da pesem ni prevedena v likovni izraz, ne gre za neko določeno pesem kot tekst, še manj *za nekakšno pesem nasploh, ker takšne pesmi niti ni; je samo pojem pesmi, ki pa je v tem primeru tematiziran. Gre za likovni izraz telesnega dejanja, pri čemer akt ni individualiziran v svoji običajni samostojnosti pred slikarjevim štafelajem, ampak v erotičnem kontaktu, v izbiru osebnosti in davčenju človekovi dvopolni skrajnosti v enem, v tej osnovni družbeni celici kot temelju družbene hiperprodukcije. Učakarjeva pesem govori o socializaciji telesa — ne duha. Vendar v svet človekove intime ne vstopa zato, da bi si ga polastil, da bi ga komercializiral, da bi nanj nalepil ideološke oznake — te nastopijo šele ob nastajanju in razvoju družine, ko je treba usmerjati novorojene janičarje k pravemu Gospodarju teles in duš. Učakarja zanima področje človekove poslednje svobode, stisnjene v lastno intimo, zavarovano z najrazličenjšimi tabuji in cenzurami, z dovolilnicami cerkve ali uradne družbe, kamor potem represivni pogledi dozdevno ne sežejo več. Kot na dlani je, da je človekova koža pretanko ozemlje, da bi bila želja njenega nosilca lahko še resnična in da bi bila svoboda trajna. Tudi na to ozemlje z vseh strani vdirajo že znane zahteve in ukazi. Trden pristanek na zemlji v okviru zagotovljene zasebnosti — toda kolektivno izgnanstvo. Raj in nebesa — toda pekel. Človek »krona stvarstva« — toda brezdušna zver...« Na 35 mm VRNITEV V PRIHODNOST Back to the future, kot nosi delo, zapisano na 35- mm trak naslov v originalu, je film dvojice Spilberg - Zemeckis, ki sta »zakrivila« tudi Lov za izgubljenim zakladom. Zakaj tak začetek? Zato, ker je to idealna podlaga za kakršnokoli pisanje o Vrnitvi v prihodnost. Igralska zasedba je sicer drugačna, obdelava teme pa ima z razvpitim predhodnikom celo vrsto podobnosti. Osnovna ideja filma je vzeta iz sanjarjenj prenekaterega mladostnika in je bila v različnih variantah na filmskem platnu že večkrat prikazana. Govor je o možnosti za prosti prehod skozi čas. Kot prevozno sredstvo (časovni stroj) je tokrat uporabljen dodatno opremljen športni avtomobil, prilagojen za vožnjo med različnimi časovnimi obdobji. Filmska dogodivščina se prične v sedanjosti (leta 1985) in se kmalu preseli za 30 let nazaj. Srednješolec se tako znajde v času, ko se njegova »bodoča« starša še nista poznala oziroma se ravno spoznavata. Cela kopica zmešnjav, različnih humornih vložkov, tudi na račun sedanjega predsednika ZDA Ronal-da Reagana, tvori osrednji del filma. Napetost izvira iz strahu, češ ali bo Man-dyu kljub velikim težavam z gorivom za avtomobil uspela vrnitev v prihodnost (sedanjost), čeprav je glede na prve minute filma seveda jasno, da se bo to zgodilo. O kakšnem posebnem umetniškem užitku ne moremo govoriti. Gre za povsem komericalen film, ki pa bo verjetno tudi pri nas, tako kot lansko leto drugod po svetu, v kinodvorane privabil množice obiskovalcev. Vine Bešter MINULA KULTURA AJDOV \7Wv\K} Kranj — Gorenjski muzej Kranj : je pred kratkim izdal likovno uspel in ; privlačen turistično — kulturni informator in vodič o Ajdni nad Potoki. Gre za predstavitev arheološkega najdišča Ajdne nad Potoki v jeseniški občini. V 1 kratkem je predstavljeno poznoanti-; čno zidano gorsko bivališče in zavetiš-I če z odkrito kultno stavbo in s skeletnimi grobovi »nekropolo«. V publikaciji so razen kratkega orisa tega naravnega in kulturnega spomenika, ki so ga odkrivali vrsto let, tudi ilustracije najznačilnejših predmetov ter tloris kultnega objekta. Preživetje Ajdov in njihova minula kultura se s svojimi vplivi zrcalita tudi v staroslovenski dobi gorenjskega okolja, v sodobnem literarnem in ljudskem izročilu. mmmmmsiLAS 6. stran ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 7. NOVEMBRA!««! domaČi zdravnik Zelje se ne sme kuhati predolgo Surovo kislo zelje vsebuje znatne količine vitamina C, ki je v ne preveč kisli tekočini dokaj obstojen. Zato kislo zelje odpravlja vse bolezenske pojave, ki izvirajo iz pomanjkanja vitamina C; pomanjkanje provzroča pri dojenčkih in odraslih skorbut. Ta bolezen, povezana s kožnimi in sluzničnimi krvavitvami, lahko povzroči celo smrt. Kakšno pomembno vlogo ima kislo zelje, je razvidno iz skoraj klasičnega primera v zgodovini pomorstva. Medtem ko je Portugalec Vasco de Gama pri svoji prvi plovbi okrog Rta dobre nade leta 1498 zaradi enolične hrane, v kateri ni bilo skoraj nič vitaminov, od 160 mož posadke izgubil 105 mornarjev zaradi skorbuta, ni Anglež James Cook na svoji plovbi okrog sveta 1775. leta izgubil zaradi skorbuta prav nobenega moža. Za to se je lahko zahvalil nemškemu naravoslovcu Georgu Forsterju, po čigar nasvetu je vzel s seboj na dolgo potovanje 60 sodov kislega zelja. Že takrat so jedli kislo zelje surovo, ker so vedeli, da kuhanje škoduje njegovi zdravilnosti. Ker je skorbuta zaradi vitaminsko bogate prehrane manj, so šli ti enkratni klasični dokazi za pomembnost kislega zelja deloma v pozabo. Moderno raziskovanje vitaminov je oživilo stara spoznanja in vnovič uvidelo izredni pomen kislega zelja kot zdravilnega dejavnika. V prehrano moramo uvrstiti več kislega zelja, ker s svojo nenaravno prehrano (konzerve, kemično preparirana živila, biološko skoraj ničvredno pecivo iz bele moke) in z nenaravnim načinom življenja kakor tudi z vedno večjim uživanjem nikotina in alkohola spodkopavamo in uničujemo organizem. V ljudskem zdravilstvu radi dajejo surovo kislo zelje proti navadnim glistam. Pri zdravljenju začetne jetike morajo bolniki piti sok kislega zelja, pomešan z lanenim oljem. Nekaj je preba poudariti: pri kuhanju se mlečne bakterije uničujejo, zdravilni acetiholin pa se deloma razkroji. Žal to še vedno premalo upoštevamo in kislo zelje predolgo kuhamo. Kislo zelje je treba jesti predvsem surovo, sok kislega zelja * moramo piti prav tako surov. Zdravilni učinek kislega zelja bi bil mnogo večji, če bi pred glavnimi obroki pojedli 2 do 3 polne jedilne žlice kislega zelja, enkrat na teden pa popili na teš-če po požirkih 1 skodelico surovega soka kislega zelja. Dragocenejše in obenem cenejše zdravilne pijače ni! Bolj ko človek stari, več surovega kislega zelja in surovega soka kislega zelja bi moralo biti v njegovem jedilniku. Slabokrvnim in v razvoju zaostalim otrokom, kakor tudi odraslim, ki so telesno oslabeli po daljši bolezni, priporočamo kislo zelje. Če že mora kislo zelje na mizo kuhano, naj gospodinja pri pripravljanju primeša kuhanemu kislemu zelju četrtino surovega. Če kislo zelje ni prijetnega okusa ali pa ga sploh zavračajo, je treba iskati vzrok v napačni pripravi. Maslene bakterije, plesni in kan uničijo v kislem zelju vso vrednost in ga napravijo neužitnega. Razvoj teh škodljivih provzročiteljev preprečimo tako, da po končanem glavnem vretju odstranimo in speremo vrhnjo plast pripravljenega kislega zelja. MORDA VAS ZANIMA Planinska orhideja Na razsežnih gorskih travnikih Žužemberka okrog Ge-re in od Pleša do Ječmišta ša vse tja do Žitnice na Japetiču in Samoborskega pogorja je najlepše, kadar je vse v cve- tju, lemu, še nedotaknjenemu raju najrazličnejšega cvetja daje posebno veljavo več vrst planinskih orhidej, kačunie, med katerimi je najlepša orhideja Cvpripodium calceolius, cvet nenavadne lepote in čudnih oblik. PRAV JE, DA VEMO Kako odstranimo tujek Laik sme tujek iz oči odstranjevati le, če leži prav na površju. Če ne moremo k zdravniku, je treba oko spla-kovati z mlačno vodo ali od-brisati tujek z vlažnim kosom vate. Očesa ne smemo drgniti, še manj pa smemo poskušati, da bi tujek odstranili s kakim trdim predmetom! Nos tujek pogosto izloči sam, če pripravimo bolnika h kihanju. To dosežemo na ta način, da mu damo vdihniti skozi drugo nosnico malo popra ali ga vanjo požgečkamo. Z laičnim odstranjevanjem tujkov iz ušesa bi lahko poškodovali bobnič. Najbolje je nakapati v uho malo segretega olivnega ali ricinusovega olja in počakati nekaj minut. Na ta način pride tujek na dan. Ne škoduje pa veliko, če ostane v ušesu toliko časa, da pomaga zdravnik. Drobcev stekla, lesa, kovin in podobnega v koži naj se laik loti le, če jih lahko na enem koncu čvrsto zgrabi in izvleče. Mehke ali odlomlje-ne drobce pa naj odstranjuje zdravnik. Ce ostane košček tujka v koži, navadno pride do infekcije. Če ne moremo k zdravniku, dajemo vlažne in tople obkladke; v nekaj dneh ponavadi ostanke odstranimo s pinceto. Vbodi z nožem, puščico ali drugim orožjem: če tak tujek štrli iz rane, ga moramo pustiti, dokler ne pride zdravnik, ker odstranitev lahko provzroči hudo krvavitev. Najbolje je, da rano pokrijemo s sterilnim povojem in prepeljemo bolnika v najbližjo bolnišnico. Če pa nam v rano, odrgnino ali strganino zaidejo koščki obleke ali umazanije, jih lahko odstranimo s temeljitim izpiranjem z vodo. To je treba napraviti čim hitreje po poškodbi. Ranjeni del moramo nato sterilno poviti in in prepustiti nadaljnjo oskrbo rane zdravniku. REZERVIRANO ZA ZVEZDE Vas zanima, kaj je novega v skupini Duran Duran? V staro—novi postavi— bobnar Steve Ferrone, basist John Tajlor, klavirist Nick Rhodes, pevec Simon Le Bon, kitarist in producent Nile Rodgere — je razveselila oboževalce (pardon, oboževalke) z novim singlom Notorious. Pravijo, da bo postal hit. Durani so za novi single posneli tudi video, in to v New Yorku. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se Nick Rhodes vse bolj posveča družini, ženi Julie in hčerkici Tatjani. Samantha Fox, Tina Turner, Falco, Cris Norman in Peter Cetera so le nekatere svetlejše med zvezdami, ki bodo 22. novembra nastopile na »Peters Pop—Shovv«. Upajmo, da bomo tudi so predstavo lahko videli za novo leto na naši televiziji. S sestavljanjem glasbene lestvice vam ne gre preveč dobro, kot kaže. Za spodbudo, da se boste več oglašali, poglejmo, katere so najljubše pesmi Mateje Pfajfar iz Sebenj pri Tržiču, ki se je prva odzvala povabilu. Lestvica tujih pesmi: 1. JUST WE TWO (Mona Lisa) - MODERN TALKING 2. HI, HI, HI - SANDRA 3. hb:artbreak HOTEL - C. C. CATC H 4. PAPA DONT PREACH - MADONA 5. VENUS - BANANARAMA Domača lestvica: 1. ANDREJA, ALI SLIŠIŠ ME - BIG BEN 2 IJUBIL BI SE - GU-GU 3. TRAIALA LA DEKLE - RANDEVOUZ 4. SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER 5. TRI ZELENE MAČKE - ČUDEŽNA POLJA Oglasite se s svojim predlogi peterice najljubših, da bomo lahko sestavili skupno lestvico za november. Tudi žrebali bomo in enemu poslali glasbeno nagrado. Zdaj pa vam ponujamo še eno nagrado, in sicer kaseto skupine Obvezna smer. Če boste seveda pravilno odgovorili na vprašanje. Skupino Obvezna smer gotovo poznate, Naj vsem tistim, ki radi prisluhnete njhovim skladbam, povemo, da so fantje razen pevca vsi pravi Gorenjci in da jim je pred kratkim pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izšla kaseta, na kateri je deset njhovih skladb. -Na A strani je prva pesem. . (s katero so zmagali na letošnji Pop delavnici.) Naslov pesmi napišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašim naslovom pošljite na Gorenjski glas, 64(XH) Kranj, Mo.še Pijad X X "H X MOJA SKRB ZA ZDRAVE ZOBE — narisala Neža Dom-nar, 4.r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka DUŠENO ZELJE S SLANINO Potrebujemo 1 glavo zelja, težko približno 1 kg, 100 g prekajene slanine, 2 korenčka, 1 čebulo, 1 nageljnovo žbico, šopek timijana in lovorov listič, sol, juho. Zelje očistimo, narežemo na štiri dele in ga 10 minut kuhamo v rahlo osoljenem kropu. Odcejeno zelje razde-lomo na lističe. V kozico z debelim dnom zložimo rezine slanine, na kocke narezan korenček, čebulo, v katero zabodemo nageljnovo žbico, in v šopek povezan timijan in lovorov listič. Na to damo plast zelja, ki ga prekrijemo z rezinami slanine. Zalijemo z juho, pokrijemo in pristavimo nad šibak ogenj. Zelje du-šimo 1 uro. Dom ne stoji na zemlji, ampak na ženi. Železniška Desetletni deček potuje sam z vlakom in vsakih deset minut sprašuje sprevodnika, ali so že v Zidanem mostu. Ko vlak pripelje v Zidani most, reče sprevodnik: »No, dečko, zdaj smo pa prispeli v Zidani most. Zdaj lahko izstopiš.« »Saj ne bom izstopil. Peljem se še naprej.« »In zakaj si me potem kar naprej spraševal za Zidani most?« »Zato, ker mi je mama rekla, naj v Zidanem mostu pojem malico,« pojasni deček. Važne krave V Maču v Hrvatskem Zagorju je neka krava dajala mleko šele potem, ko je dobila poljubček. Krava Josipa Šoštarja iz Ivanca pri Varaždinu je pila vodo samo iz vodovodne pipe, sicer sploh ni hotela piti. Ni pomoči, prišel je čas, ko se celo krave delajo važne. (po G. Lediču, potujočem reporterju) ZAHTEVA PIONIRJEV S PRIMSKOVECA Še ena prometna nesreča na Primskovem: avtobus je povozil sošolca na prehodu za pešce. Ne vemo, če pride tak glas do vas. Nas pa močno prizadene in si oddahnemo vsakokrat, ko nam in zdravstvenega doma sporočijo, da ni hudo. Da ne bomo sentimentalni. Zahtevamo, za dobro vseh, ki bodo še hodili na Primskovo v šolo, da se v križišču pri Jaku postavi semafor. Poznamo vse razloge proti in vse utemeljitve. Za nas je samo ena vrednota: otroško življenje. Nena Pižmoht, predsednica PO Stane Kovačič v šoli Primskovo, v imenu vseh pionirjev V GOSPIĆU V prvih dneh oktobra je bilo v hrvaškem mestu Gospiću 6. srečanje jugoslovanskih pionirjev. Svet zveze občine Kranj je predlagal, naj bi se letos tega srečanja udeležili mi, pionirji odreda Lucijana Seljaka iz Kranja. Po dolgih, a prejetnih urah vožnje smo prispeli v mestece, središče Liškega polja, v Gospič. Tam so nas gostoljubni domačini prisrčno sprejeli in nas seznanili s pionirji, našimi gostitelji. Vse popoldne smo se 1 njimi spoznavali, se pogovarjali in si ogledovali mesto. Zvečer smo se zbrali na slovesni akademiji v kulturnem domu, kjer smo se pionirji iz posameznih republik in obeh pokrajin predstavili s krajšim kulturnim programom. Mi smo se predstavili s Povodnim možem Franceta Prešerna in slovenskimi ljudskimi plesi, za katere so nas prisotni nagradili z burnim aplavzom. Sobota je minila v znamenju pohodov. V šest kilometrov oddaljenem Divom selu smo obiskali precej spomenikov NOB in nanje položili cvetje. Razdeljeni po četah smo v orientacijskem pohodu reševali razne naloge. Najbolj pa smo bili navdušeni nad pravim vojaškim kosilom v travi. Popoldne smo si ogledali rojstno hišo narodne herojine Nade l)imič in izvedeli marsikaj zanimivega o njenem živijo nju in delu, zvečer pa smo se zbrali ob tabornem ognju, kjer smo gledali zanimiv kulturni program. Predstavili so se nam Ličani v narodnih nošah. Med zanimivejšimi dogodki zadnjega dne bivanja na Hrvaškem je bil ogled rojstne hiše Nikole Tesle v vasi Smiljan. Z zanimanjem smo poslušali tudi pripoved /ene, ki je govorila o življenju in delu svoje matere, narodne herojinje Kate Pejno-vič. Pri skupnem kosilu smo si s pionirji gostitelji izmenjali naslove" in si obljubili, da si bomo dopisovali. Na poti proti domu smo ruzmišljali o preteklih dneh. Spoznali smo mnogo lju di, izvedeli marsikaj zanimivega in, ker je najbolj pomembno, pridobili nove prijatelje med vrstniki i/, drugih republik, kar je tudi glavni namen takih srečanj. Pionirji OŠ Lucijana Seljaka Kranj KOSTANJEVA POTICA Za kvašeno testo potrebujemo: 1/2 do 3/4 kg moke, 2 do 3 dag kvasa, 7 dag masla ali olja, 8 dag sladkorja, 2 jajci, so 1, približno 1/4 litra mlačnega mleka, maslo in moko za model, jajca ali mleko za mazanje. Nadev: 40 dag olupljenega kostanja, 10 do 15 dag orehov, 1/2 zavitka margarine, 15 dag sladkorja, 1 pest očiščenih rozin, 1 jajce, malo rumenila, 1 zavitek vanilina, cimeta po okusu. Naredimo kvašeno testo. Vzhajanega razvaljamo, narna-žemo s kostanjevim nadevom in zvijemo. Damo v pomašČen in pomokan model, lahko tudi v pekač. Pokrijemo. Ko je testa za še enkrat toliko, potico po vrhu namaženo z jajcem ali mlekom in spečemo. Pečemo v srednje vroči pečici približno eno uro, raje malo dlje. Nadev: kostanj olupimo in ga damo kuhat. Ko nekaj časa vre, ga odcedimo in olupimo še tanko notranjo lupinico. OW" pljen kostanj zmeljemo s strojčkom za orehe. Margarino if1 sladkor penasto umešamo, dodamo rumenjak, rumenilo, vani' lin, cimet, zmlete kostanje, zmlete orehe in toliko mleka, daje nadev primerno gost. Boljši je redkejši kot pregost, ker se napol kuhan kostanj med peko še napne. Nadev zrahljamo/ snegom iz beljaka. Po testu namazan nadev potrosimo s očiščenimi rozinami. Zvijemo. MODA Letos je spet v modi bla-zer, toda ne vsak. Zapenjati se mora z dvema vrstama gumbov, imeti mora globoke žepe, tudi z gumbom,in dolg ovratnik, tudi na hrbtu mora imeti poudarjena šiva, ki s« končujeta v zalikanih guba«1. Jakna mora biti široka, tak' da lahko nosimo pod njo tu*1 debelejši puli. Blago naj & siv, črn ali moder velur. GASILSTVO — PREVENTIVA Bojan Trseglav iz občinske gasilske zveze Radovljica nam je poslal pismo, v katerem pravi: »V oktobru, ki je mesec požarnega varstva, se več ali manj konča organizirana gasilska dejavnost. Občinska gasilska zveza Radovljica je 25. oktobra organizirala zaključno prireditev z delovnim in kulturnim programom. K sodelovanju je povabila vse osnovne šole radovljiške občine, učence sedmih in osmih razredov, da s svojimi prispevki pokažejo znan je v gasilski preventivi. Ti prispevki so v obliki spisov, pesmi in slik. Letos je bilo s knjižnimi darili nagrajenih 16 del, od teh pošiljamo pet izdelkov, in prosimo, da jih v eni od rubrik Glasa objavite, na primer Iz šolskih klopi.« S pismom je prišla pesem Srečen konec Sandre Slibar iz blejske šole, spisi Gasilstvo — preventiva Janje Dolinar iz blejske, Ize Repe iz leske in Erike Re-pinc iz gorjanske šole ter spis Gasilstvo v Bohinju včeraj — danes Mihe Pangerši-ča iz šole v Bohinjski Bistrici. Vseh hkrati ne moremo objaviti, morda kdaj kasneje. Za zdaj smo izbrali tegale: Zgodilo se je med počitnicami. Sedela sem v svoji sobi, ob knjigi. Nenadoma sem začutila vonj po dimu. Dvignila sem glavo. Soba je bila polna dima. Prevzela me je panika. Odprla sem vrata sobe, stekla po stopnicah, se nekajkrat spotaknila in mimogrede vpila: »Mami, ati, gori! Slišita? Gori!« Mamice in atija ni bilo v hiši. Pričela sem na ves glas kričati, kriliti z rokami in klicati: »Na pomoč, na pomoč, gori!« * Čez nekaj trenutkov je pritekel bratec, ves črn v obraz, s kurjim peresom v laseh in lokom v roki. »Kje gori* vprašal. je preplašeni) »Za hišo, moja soba je P° na dima! Kje je gasilski apr J rat? Kje sta ati in mami?« ■} »Sploh ne gori,« se je režj bratec. »Z Igorjem se gre"-* Indijance in zato sva potr* bovala ogenj, da pleševa oW li njega.« Takrat bi bratfjj najraje eno prisolila, a se? se zadržala. Vem, da se** ravnala nespametno, prevze la me je panika, nisem ve«e la, kaj počnem, toda ob V°t&, ru skoraj vse prevzame par1' ka. Že ob besedi ogenj 9 marsikdo strese. Do požarov velikokrat pf!j de iz človeške malomarnost1, zato imamo razne opozoril'1 napise, kot: »Ne kuri ogni8 Ne kadi cigaret!« Ta opoz«1"' la so zelo potrebna, ker sfl1 že taki, da bi na primer oge*1 kurili v gozdu sredi najbol) sušnega obdobja. Če pride do požara, mor* mo ostati trezni, ne sme fla, zgrabiti panika. Hitro mo'8 mo poklicati gasilce, če je *• večji požar, drugače pa i. moramo poskusiti pogaS1 sami. Vsaka hiša naj bi irfl; la vsaj en gasilni aparat, fj. bi ljudje požar vsaj ustav»Jj Paziti moramo, da ne pr^ do požara po nepotrebne^ ker smo bili premalo prev*1 ni. j Gasilci se venomer urijo gašenju, imajo razne tokrfle; kvize, da so na požar pripr' vljeni. Urijo se v hitrosti, ^ rajo pa biti zelo disciplini*? ni, da ne pride do težav Ve'1 kokrat imajo tudi podrn^ dek, ki se prav tako uri v k šenju. Ti podmladkarji bo**, kot starejši prav gotovo d PRI PROSTO b 22. uri. 9. novembraamer fant film SUPERMAN I ob 10. uri, amer pust. film IDNIANA JONES ob 15. in 17 uri, slov film KORMORAN ob 19 uri, pre miera amer tilma REKA ob 21 uri, 10. in 11. novembra: amer film REKA ob 16., 18 Ih 20 uri. 12. novembra: amer fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 16., 18 in 20 uri, 13. novembra: amer fant. film VRNITEV V PRI HODNOST ob 16 . 18 uri, amer spihološka drama MiMOIDOČA IZ ULICE SANS SOUCI ov 20 uri KRANJ STORŽIC 7. novembra: amer akcij film KOMANDOS ob 16, 18. in 20 ,ri, 8. novembra: amer - ital. akcij film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16. 18 in 20 uri. 9. novembra, amer ital akcij film SUPER AGENTA oo 14 m 18. uri. amer erot komedija DE KLIŠKI INTERNAT ob 16. uri, premiera jugosl vojnega filma GLASBA NEKE MLADOSTI ob 20 uri. 10. novembra: jugosl. vojni film GLASBA NEKE MLA DOSTI ob 16., 18 m 20 uri, 11. novembra: franc. komedija NORCI S STADIONA ob 16., 18. in 20. uri, 12. novembra: amer srhljivka PSYCHO II ob 16., 18. in 20 uri, 13. novembra: amer zgod. spektakel HUNDRA ob 16 , 18 in 20. uri KAMNIK DOM 8 novembra: amer. fant film VRNITEV V PRIHODNOST ob 16. in 20 15, amer. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZ DOM ob 18. uri, premiera angl. srhljivke VOLČJA DRUŠČINA ob22.15, 9. novembra: amer fant film VRNITEV V PRIHOD NOST ob 15 in 17. uri, amer tra gikomedija LET NAD KUKAVIC JIM GNEZDOM ob 19 uri, pre miera krim. filma KRVAVO PRE PROSTO ob 21 15, 10. novem bra: amer fant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18 uri, 11. no vembra: amer fant film VRNI TEV V PRIHODNOST ob 18 in 20 uri, 12. novembra: amer ak cij film KOMANDOS ob 18 uri, amer spektakel HUNDRA ob 20 on, 13. novembra, franc kome dija PO PRVI LJUBEZNI ob 18 uri, amer. ackij film KOMAN DOS ob 20 uri TRŽIČ novembra: hongk. film MORI LEC KINGFISHER ob 17. uri, franc. psihološka drama MIMOI DOČA IZ ULICE SANS - SOUCI ob 19 uri, 12. novembra: amer. akcij, film SUPER AGEN TA ob 17 in 19. uri, 13. novembra: angl. srhljivka VOLČJA DRUŠČINA ob 17. in 19. uri DUPLICA 8 novembra: amer pust. film IDNIANA JONES ob 16. uri, amer akcij film KOMANDOS ob 18 m 20 uri, premiera krim filma ZA ŽIVLJENJA GRE ob 22 uri, 9. novembra: amer akcij film KOMANDOP ob 15, 17. in 19 uri, premiera ital filma PIZZA CONNECTION ob 21 uri, 10. novembra: amer akcij film KO MANDOS Ob 1/ In 19 uri. 11. 8. novembra: amer akcij, film SUPER AGENTA ob 20. uri, 9. novembra: amer. fant film JE DIJEVA VRNITEV ob 15. uri, amer. krim film KRVAVO PREPROSTO ob 17 in 19. uri, 12. novembra: angl srhljivka VOLČJA DRUŠČINA ob 20 uri, 13. novembra: amer akcij, film NAVA HO GROM ob 20 uri JESENICE ŽELEZAR JESENICE PLAVŽ amer. film BLIŽNJA SREČA NJA TRETJE VRSTE ob 18. in 20. uri, 8. novembra: amer film SUPERMAN I. ob 17.45 in 20. uri, 9. novembra: amer fant. film E. T VESOLJČEK ob 16. in 18. uri, 10. novembra: amer film JEDI-JEVA VRNITEV ob 17.45 in 20. uri, 12. novembra: amer. erot. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 7 novembra: amer fant film SUPERMAN I. ob 17 in 19.15, premiera amer krim. filma KR VAVO PREPROSTO ob 21 30, 8. novembra: amer akcij film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 17 in 19 uri, premiera amer ital krim filma PIZZA CONECTI ON ob 21 uri, 9. novembra: amer belg risani film PRIHAJA JO SMRKCI ob 10 uri, franc. ko medija PO PRVI LJUBEZNI ob 15. uri, amer akcij drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 17. in 19 uri, 10. in 11. novem bra:amer. film PIZZA CONNEC TION ob 17 m 19 uri, 12. novembra: amer erot film DEKLI ŠKI INETERNAT ob 17 uri, amer psihološka drama MIMOI DOČA IZ ULICE SANS - SUOČI ob 19 uri, 13. novembra: amer film REKA ob 17 in 19 uri 7. novembra: amer akcij film ELIJEV OGENJ ob 18. uri, 11. novembra: amer film KRVAVO PREPROSTO ob 19. uri DOVJE 9. novembra: amer glasb, akcij film ELIJEV OGENJ ob 20. uri RADOVLJICA uri, amer. barv. pust. film LOV NA ČLOVEKA ob 20. uri, 10. 12. novembra: amer. pust. film PLAČANEC ob 20 uri, 11. novembra: angl. pust film SAMO ZA TVOJE OČI ob 20. uri, 13. novembra: amer. film POLICIJSKA PATROLA ob 20. uri BOHINJ 8. novembra: ital. west. film VRNITEV ČLOVEKA TRINTA ob 20. uri, 9. novembra: amer. film NI MALIH LJUBEZNI ob 18. in 20. uri, 13. novembra: amer. pust. film PLAČANEC ob 20. uri POLJANE 7. in 11. novembra: amer. pust. film PLAČANEC ob 20. uri, angl. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 18 uri, amer. film POLICIJSKA PATROLA ob 20. uri, 9. novembra: amer. film POLICIJSKA PATROLA ob 18. uri, amer. film PLAČANEC ob 20. uri, 10. novembra: angl. pust film SA MO ZA TVOJE OČI ob 20. uri, 12. novembra: amer film POLICIJ SKA PATROLA ob 20 uri, 13. novembra: amer film BREAKDAN CE II. ob 20 uri BLED 7. in 8. novembra: amer film NI MALIH LJUGtZNI ob 20. uri, 9. novembra: ital west. film VRNI TEV ČLOVEKA TRINTA ob 18. 7. novembra: ital. akcij, film KONDORJEV LET ob 19. uri, 9. novembra: amer. avant. film SAHARA ob 18. uri, 11. novembra: nem. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 19. uri, ŠKOFJA LOKA 7. novembra: amer. drama PO LETNI LJUBIMCI ob 18. in 20 uri, 8. in 9. novembra: amer avant. film BAUNTY ob 17.30 in 20. uri, 11. in 12. novembra: amer. drama NEŽNO USMILJE NJE ob 18. in 20. uri, 13. novembra: nem. erot film ORGIJE V CARSKI VASI ob 20. uri ŽELEZNIKI 7. novembra: amer film BAUN TY ob 17 30 in 20. uri, 8. novembra: amer. drama POLETNI LJU BIMCI ob 20 uri, 9. novembra: ital akcij, film KONDORJEV LET ob 18. in 20. uri, 12. novembra: amer avan'.. film SAHARA ob 20 uri GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 7. NOVEMBRA^ INTERVJU: Inž. Bruno Skumavc, predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije DIVJADI IMEJMO TOLIKO, KOLIKOR SE JE LAHKO PREHRANI »Slovenija je še vedno raj za divjad v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami. Imamo še vedno od 300 do 350 rjavih medvedov, volk pri nas ni izumrl, razširjene pa imamo tudi druge, marsikje že redke vrste divjadi. To je zasluga naših prednikov, tradicionalno po vezanih z naravo in živalmi, in to zapuščino moramo ohraniti,« poudarja inž. Bruno Skumavc, od junija dalje prvi mož slovenskega lovstva, doma iz Kranja, ki je sedaj generalni direktor sozda Sava Kranj. W Za glasilo slovenskih lovcev, Lovec, ste dejali, da moramo pri problemu lovstva in lova najti takšne rešitve, ki bodo ustrezale predvsem divjadi, ne le ljudem. »Tako kot so pokazatelji čistosti vode ribe, je divjad glavni pokazatelj razmer v rastlinskem svetu. Ribe so nam prve povedale, da je z vodo nekaj narobe, čeprav smo že v petdesetih letih sprejeli zakon o varstvu voda. Sele zadnjih deset let smo se zavedli opozorila. Trdim, da prav zaradi tega Sava do Kranja še nikdar ni bila tako čista kot danes; to je posledica naše zavesti in ravnanj v prid čistejših voda. Podoben problem je nastajal v gozdu. Zbiral sem podatke in ugotovil, da je bilo leta 1960 v Sloveniji 16.833 osebnih avtomobilov, lani pa jih je bilo 501.538, da imamo več prostega časa in gremo z vozili pogosteje v naravo, da je bilo leta 1975 pet tisoč gozdnih traktorjev in lani že 35 tisoč, da je leta 1966 brnelo i po gozdovih le 5400 motor- nih žag, lani pa jih je bilo 63.500 in da je bilo leta 1960 na haktaru le pičlih sedem metrov gozdnih cest, danes pa jih je še enkrat več. Človek vdira v naravo, bega ži- valski svet in ga spravlja iz naravnega ritma. Lovci takšnega razvoja ne zaviramo, terjamo pa drugačen način obnašanja v gozdu predvsem spomladi, ko divjad polega, in pozimi, ko potrebuje počitek in mir. Divjad jeseni nabira tolščo za zimo in le v normalnih razmerah lahko preživi. Mir in hrana sta pogoja za preživetje, temu pa nismo kos samo lovci, ampak vsi uporabnik prostora, gozdarji, kmetijci, turistični delavci. Zakonodaja razglaša divjad za družbeno lastnino in dobrino, ki je splošnega pomena. Na prvo mesto postavljamo varstvo in gojitev, lov pa je samo eden od ukrepov za izpolnitev prvih dveh pogojev.« 0 Človek in stroj vdirata v naravo. Škodujeta. Kako to preprečujete? »Interesi uporabnikov prostora se usklajujejo v lovskih gojitvenih območjih. S strpno politiko se da veliko doseči. Skupaj z gozdarji negujemo gozdni rob, ki je nej-bogatejši s hrano pozimi, do- govarjamo se, da v gozd izrazito ne posegamo takrat, ko žival potrebuje mir, kmetom svetujemo, da za divjad vabljivih kultur ne sadijo tik ob gozdu ali na sredini gozda, lovska skrb pa sta hrana in stalež ,ki ne bo škodljiv za gozd in polja. Letos je problem z jeleni na Jezerskem. Rešujemo ga skupaj s Korošci, imamo dogovor o gojitvi jelenjadi. Takšno sodelovanje je lahko vzor Evropi. Pred nedavnim smo se pogovarjali o problemih v zvezi z divjim petelinom na vzhod-noalpskem področju, podaljšali pa smo tudi sporazum o enotnih gojitvenih smernicah za gamsa v obmejnem območju Avstrije in Slovenije. Pomaga nam kakovostna lovska znanost. Skratka, uspehe dosegamo s strpnostjo, sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem.« 0 Dejali ste, da je lov samo eden od ukrepov varstva in .gojitve divjadi. Očitno puške ne pokajo pogosto; ljudje pa večkrat pravijo, da se je divjad preveč razmnožila in bi morali pogosteje ukrepati. »Divjadi naj bo toliko, kolikor dopuščejo prehrambene razmere. Kar je več, je preveč. Skrbimo za ravnotežje. Včasih je bila za to mesojeda divjad, danes pa je ni. Preveč se je razpasel vidji prašič. Na kratko ga držimo s primarnim odstrelom, vendar moramo streljati mladiče, da preprečujemo nadalj- nje razplojevanje. Vendar divjad zaradi vedno večjega strahu in vznemirjenja dela škodo predvsem ponoči, ko je lov prepovedan. Rešitev je krmljenje prašičev globoko v gozdu, zlasti takrat, ko je nevarnost za škodo največja. Pomembna je tudi pomoč kmetom pri nakupu varovalnih naprav. Na lovskem srečanju na Brdu sta posebej opozarjali aa ogroženost divjega petelina. »Divji petelin je ogrožen, prav tako jerebica in poljski zajec, zaradi gostote cest, prepelica pa je iztr^bljena. To je škoda, čeprav smo ohranili medveda in volka. Divjega petelina ne streljamo; vendar nismo sprejeli zakona, ampak je to lovski dogovor. Mislim, da sta etika in disciplina 22 tisoč slovenskih lovcev veliki in da posameznih negativnih primerov ne smemo posploševati. Lovci gospodarimo tako, kot nam nalagata zakon in ustava. Mislimo tudi, da je dogovor boljši od zakona zato, ker bi zakonska prepoved zmanjšala interesov lovcev za gojitev. Odškodnino želimo plačevati čim pravičneje. Zakon nas zavezuje, da denar vračamo v lovišča in le s članskim prispevkom lahko financiramo lovsko organizacijo.« Ali v Sloveniji še pokajo puške divjih lovcev? »Skoraj ne. Lovska organizacije je odprta za vse dobronamerne ljudi. Izpit je zelo strog in ta odloča, ne pa gmotni položaj posameznika. Nimamo nobene pristopnine, ampak le redno članarino. Rad pa bi rekel tudi to, da smo Slovenci dobri in pošteni lovci, da je to del naše zgodovine in da se lahko pohvalimo z urejenostjo tega področja.« j Košnje Ob zlatem jubUej^ EDINA TEMA Škofja Loka, 6. novembra 1 so oživeli prostori sedem*« ri Loki. Grad je sprejel 1*2*3 je. Od teh sta dve še vedno * Obe zdajv domu uživata po* r skih delavnicah. Znani rek, da je neznanje ećy sh na tema, ki obstaja, vodi. w slepe in slabovidne, ki v ziv ^ nju nočejo zgolj životariti, ^ pak se učiti, delati, živeti, pos ^ ti čim bolj neodisni od zd^\g. op ljudi, njim enaki in en?kojL. >j vni.Prav zato je škofjeloški c ^ ter dr. Antona Kržišnika ljfl^ ^ no posrečena združba razlicn" ^ vsebin, ki sestavljajo življeg " ]aj Srednja šola za slepo in sla ^ ^ vidno mladino v Škofji Lokl'oS. de je podaljšek ljubljanskega Va ________________i„ ima S'u , novnošolskega zavoda, ima "^ \ venski značaj. V skrajšaj ^ programu izobražuje telefonij ^ v srednjem administratorje, leta 1962 je šola usposobila delo 585 slepih in slabovid" fantov in deklet, ki so večino« vsi zaposleni. Čeprav imajo s . telefonisti po zakonu pred11 v pri zaposlovanju, jim s te11^ bilo treba pogosto »mahati«- . vsod jih sprejmejo odprtih r Nekoliko težje pa se prim Ob' zaposlijo administratorji čajno začnejo kot na pol a -stj stratorji in na pol telefon1^, sčasoma pa napredujejo do z tevnejših del. Prvi računalnik1 programer ■ č0lf^ Ravnatelj loške srednje ' ^ za slepo in slabovidno mlad'i ^ Jože Dolenc je dejal, da bodo ^ ministrativni program v četrt* a0v letniku dopolnili s poukom I"1 ^K^n nalništva in tako stopili v ^(.gjO^ z zahtevami časa. Mladi z ^ijti-štui večjim ostankom vida se v^iS^ čujejo tudi v redne srednje S' zlasti v zdravstveno, in se n*r tečaju usposabljajo za mas1 leto5, Iz vrst loškega centra je }e^\i prišel tudi prvi računalniški P^,. ^ gramer, ki je sicer redno štf ^ ral, vendar so mu v centru ?.. li s pripomočki za uč*1 Z diplomo v žepu po trnjevi poti do službe OPROSTITE, VI IMATE PREVEČ ŠOL Kranj, 6. novembra — Na Gorenjskem brezposelnost ni problem. Načelno — da, a za vsakogar, ki brezmočno trka na vrata ustanov, organizacij in išče službo, je to velik in resen življenjski problem. Primer, o katerem pišemo, navajamo zato, ker posega na kmetijstvo, v dejavnost, o kateri pogosto slišimo, da ji primanjkuje strokovnjakov. področje ekonomike kmetijstva. Eno od prošenj je naslovil v Gorenjsko kmetijsko zadrugo, javil se je tudi na razpis ljubljanske Semenarne, ki je • iirf^lSPffžfcr za svo.ir novo skladišče na Rudniku iskala kmetijskega '"^§1^ inženirja. Tudi tu so ga zavrni- li, češ da ima preveč šol, da potrebujejo le diplomanta prve stopnje. Dogovarjal so je, da bi ga zaposlili na delovno mesto s srednjo šolo, a da bi mu ob prvi priložnosti omogočili pripravništvo v poklicu, za katerega se je izšolal. V to niso privolili. Med iskanjem službe prek časopisnih razpisov se je nekajkrat oglasil tudi na zavodu za zaposlovanje. Vesel je bil, ko so ga julija poklicali in mu razložili, da so se skupaj s KŽK-jevo temeljno organizacijo kooperantov Radovljica dogovorili, da bo lahko enoletni pripravniški staž opravil v sadovnjaku Resje pri Podvinu. 1. avgusta je začel. Obiral je sadje in ga nakladal na tovornjak, zdaj popravlja gajbice in ograjo, postavlja opore ob drevesa in opravlja druga sadjarska dela. Zasluži 86 tisočakov na mesec. 31. julija prihodnje leto bo pogodba potekla. Kaj boš potlej? »V Resjah ni mesta za tri ali celo štiri inženirje, zagotovila, da bom lahko še naprej ostal v KŽK ju, nimam, čeprav bi rad delal v novem centru za razmnoževanje krompirja v Šenčurju. Veseli me raziskovalno delo, razmišljam tudi o študiju na tretji stopnji« Se bo Darku prihodnje leto ponovila letošnja zgodba, tr-njeva pot od vrat do vrat? Oh besedi »socialna podpora«, do katere bi bil upravičen, ga kar spreleti. Kad bi delal in koristil našemu kmetijstvu. C. Zaplotnik Knjižnica je v osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki najlepši prostor VES DAN SO ODPRTA NJENA VRATA Knjiga je vrt, ki ga lahko nosiš v žepu, pravijo Arabci, knjižnica .v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pa je »vrt«, v katerega učenci najraje zahajajo. Tovarišica Dana Mohor ima v knjižnici ves dun polno obiskovalcev. - Foto: D. D. 28-letni Darko Koder iz Kranja se je po končani gimnaziji za poltretje leto zaposlil kot programer v Iskri, potem pa se je odločil za šolanje na biotehniški fakulteti v Ljubljani, za študij agronomije — smer sadjarstvo in vrtnarstvo. Lani septembra je diplomiral. Po kratkotrajnem služenju vojaščine se je vrnil domov — trdno odločen, da si začne sam služiti vsakdanji kruh. Z diplomo v žepu je trkal na vrata organizacij in ustanov. »Se nikdar v življenju se nisem počutil tako nebogljenega kot takrat, ko sem iskal službo. Nekajkrat sem obžaloval, zakaj sem pet let študiral, obremenjeval starše in družbo« V KŽK Gorenjske — tozd Kmetijstvo so mu odgovorili, da zanj nimajo ustreznega dela. V Emoni se je iavil na raz- pis za delovno mesto tehnologa odpadnih voda, a namesto tega so mu ponudili, da bi se kot sadjar zaposlil v Ormožu, daleč od doma in mesta, v katerem živi, poje v akademskem pevskem zboru France Prešeren, se posveča drugim dejavnostim. »Je kdo pomislil, kako bi s pripravniško plačo živel v tujem .iestu?« Vse skupaj ga je pripeljalo že tako daleč, da je bil pripravljen za službo »žrtvovati« tudi Kranj, prijatelje, petje v /boru. Že je iskal stanovanje ob slovenski obali in upal, da ga bo do v portoroški Drogi vzeli za pospeševalca, a je tudi to nazadnje padlo v vodo. V kmetijski zadrugi Ljubljana so se med prijavljenimi kandidati odloc.di za drugega, prav tako v Geodetskem zavod'.' Slovenije in na biotehniški fikulteti, kjer so iskali raziskovalca za Posebno zdaj, ko imajo na sredini šole veliko, svetlo in pregledno novo knjižnico, na katero so vsi zelo ponosni. Vse do spomladi so se knjižničarka Dana Mohor, otroci in vseh 22 tisoč knjig in učbenikov stiskali na borih 37 kvadratnih metrih; zdaj jih imajo na voljo trikrat toliko. Imajo tudi lepo urejeno čitalnico, kamor gre lahko hkrati ves razred učen- cev. Čitalnico uporabljajo "j krožki: literarni, siovt>n',; dramski, knjižničarski inđ| gL A Knjižnica je odprtu p° J dan. Vsak otrok, ki gre lahko vstopi vanio. »Če Vi pred zaprta vrata, izgubi 2 Ijo,« razmišlja tovarišica t na, »in potem prenaša in "j lagu tisto knjigo, ki jo je J1 ,j oddati. Knjižnico zaprem ^ krat, kadar je v njej ka^j krožek. Polna je prvo ui'0 . traj, ko pripeljajo avto^ Otroci takrat v knjižnici °"a sopisih, revijah in leksik0.^ počakajo na pouk. In tudi % ki prej končajo, so staln1 J skovalci. Izgleda, da je p°sJ knjižnica najbolj priljn^j prostor v šoli.« In da je še bolj imenito* letošnje poletje Peter Jo^ vič na njeno zunanjo sten0, vhodu, izdelal praskanj, predstavlja motive iz ^ zgodb Veržencev, ki jih je^ pisal Manko Golar, sin CV*, Golarja. Preskanko so od* Da je v osnovni šoli Cvetka Golarja še lepše, je prispeval tudi največ iz Poljanske doline, Peter vič iz Žetine. 5?K. 7. NOVEMBRA 1986 REPORTAŽA *a slepih in slabovidnih dr. AntonaKržišnika HUOBSTAJA, JE NEZNANJE ^Petdesetimi leti, 3. novembra, •**ga Strahlovega gradu v Sta-™* slepe varovance iz Slovenija Tavčar in Julka Šeligo. ~ «»sta jo prislužili v invalid- 9. STRAN (g@IMg3W5ESGLAS PETKOV PORTRET s^mstuktorji. Fant je že zapo-gv Muri v Murski Soboti. Van-m zahtevnejše je izobraže-vidn' to^ilco dražji so za slabo- vXa?ri?omočki' ki Jih Je naJ" opre ba uvoziti. Dodatno 'svof10' S katero so pomagali kou u" Programerju, so lah-tu "p,0^111 šele po poldrugem letov t b Prizadevanj in zaplela' 1Zobraževanje v rednih šo-trakPa razen pripomočkov (na Hi POsrieti učbeniki ali preveval^ Pisavo za slepe, poveče-tudi S]"?kla in podobni) zahteva razi)Ve strokovne pomoči in t°riev+Van^a učitel3ev, inštuk-v ter staršev učencev. ;>3^ Jugoslaviji je približno V sleP»b, v Sloveniji tkS društev slepih in sla- nov v H združu)e 2500 čla" Ha i ^ug°slaviji izgubi vid s »eto okrog 2000 ljudi, v slah 150 do 200 ljudi. Za im?°V!dnega se šteje tisti, ki i^k 60 ~ do 90-odstotno sti u Vida> za slepega pa ti-VpAi ere&a izguba vida je ^°t90-odstotna. ^Posabljanje ''JM?^06' ki n*so toliko dojem-ujrenJe, v loški šoli v dveh "0vnih j^"1 privedejo do os-t6ojnap delovnih navad, jim nato l^oliifa-J° na^[ del° v domačem -Wto -n poskrbijo tudi za in-Aozj ri6' ki Jih v del° uvedejo. t«rev*° obliko usposabljanja >v »ako leto od 20 do 25 učen- rl4e?ya šola v škofji Loki ima ^en dom s 60 posteljami za .1^. . ln odrasle, ki prihajajo Ocialn0 rehabilitacijo. Učite-reč pomagajo vsem, ki Ob jubileju so oskrbovanci pripravili razstavo, na kateri so pokazali, kaj vse znajo — Foto: F. Perdan oslepijo bodisi pri delu ali zaradi različnih bolezni moderne dobe, na primer infarkta, sladkorne, bolezni... Po osnovnem tečaju obnašanja v slepoti in uka pisave za slepe nadaljujejo s poklicnim usposabljanjem. Običajno jih po izgubi vida staro delovno okolje sprejme nazaj, na primerno delovno mesto, ki ga šola pomaga pripraviti oziroma opremiti. Kovinarji, ščetarji, metlarji V okviru centra dr. Antona Kržišnika so tudi invalidske delavnice, v katerih je zaposlenih 45 invalidov. Kot je dejal direktor Janez Kos, bodo invalidske delavnice obnovili oziroma dogradili, saj so delovne razmere v kovinarski in ščetarsko-metlar-ski dejavnosti za invalide še precej težke. Delavnice poslujejo na ekonomskih temeljih. Šola z domom učencev je nova, zgrajena 1979. leta, prav tako nov je iz mrzlih grajskih zidov preseljeni dom odraslih varovancev. V njem je 214 postelj, 80 od teh je namenjenih slepim iz vse Slovenije, druge ostarelim, ki so si življenje v njem sami izbrali. Dom je poln. Janez Kos je dejal, da ga bodo v začetku devetdesetih let povečali za sto ljudi. V domu imajo oskrbovanci vse udobje, zdravnika in terapevta, lahko delajo in se zabavajo, če želijo. Organizirane so bralne in telovadne vaje, glasbeni krožek, pohodi, pletenje... Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika je bil ob letošnjem škofjeloškem prazniku, 9. januarju, za svojih zlatih 50 let skrbi za slepe in slabovidne odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. H. Jelovčan Na proslavi ob 50. obletnici centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika so podelili več vrst priznanj. Plakete centra so prejeli: dr. Marija Bračko, Zveza društev slepili in slabovidnih Slovenije, Ivan Bizant in prod. Peter Confidenti. Priznanja je prejelo tudi več zaslužnih za razvoj centra. Državno odlikovanje so dobili Ivan Be-nedik, Mihael Zorenč in Franc Kovačič, medaljo dela pa Fric Hribernik. _ MILOŠ RUTAR Večina ljudi ima 65-letnega (jubilej bo praznoval čez pet dni) vitalnega in nikoli mirujočega možakarja za rojenega Kranjčana. Miloš Rutar pa je bil rojen v Ribnici pri Kočevju. Leta 1936 je prišel v Kranju, se vpisal na gimnazijo in jo z zadnjo generacijo maturantov pred vojno končal 1. aprila 1941. leta, ko so vsem zaradi bližajoče se vojne priznali maturo. Predvojni športnik, predvsem telovadec, smučar, nogometaš, strelec in odbojkar je bil med 60 kranjskimi prostovoljci, ki so se hoteli postaviti I po robu prodirajočim Nem-I cem. Poleti leta 1941 se je po-I vezal z mladimi v Osvobodilni I fronti, postal je tudi član Skoja i in njegovega komiteja za meli sto Kranj. Med gorenjske par-I tizane, v 3. kranjsko četo Go-\ renjskega odreda, je prišel pk-I tobra leta 1943. Sprejet je bil v l Komunistično partijo in bil I določen za borca in kulturnika I čete, kasneje pa so ga postavili I za komisarja čete v Kokrškem I odredu. Eno leto je partizanil [ na ..Gorenjskem, potem pa so \ ga naloge gnale v 14. divizijo, s katero je kot komisar bataljona I. Slovenske narodnoosvobodilne udarne proletarske brigade Toneta Tomšiča dočakal konec vojne na Koroškem. Zadnja bitka II. svetovne voj-: ne na Poljanah pri Ravnah je bila tudi Miloševa poslednja partizanska akcija. Uniforme po vojni ni slekel. Ostal je oficir, najprej je skrbel za kulturno in šoksko področje, potem pa za šport in telesno kulturo. Končal je vojaško fizkulturno oficirsko šolo pri beograjskem Državnem institutu za fizkulturo (DIF). Vojaški športni strokovnjak Miloš se je iz Beograda selil v Sarajevo, odtod na Bohinjsko Belo, pa v Zagreb in končno v Lju- bljano, kjer je bil leta 1965 upokojen kot podpolkovnik. Športa ljubiteljsko, organizacijsko in strokovno ni zapustil. Povsod prihaja kot svetovalec in pomočnik z velikimi izkušnjami. Deležen je bil številnih priznanj, najbolj pa je ponosen na Bloudkovo nagrado in na veliko plaketo Smučarske zveze Jugoslavije. Za pisanje ima žilico in smisel, vendar so ga najpogosteje omejevale druge obveznosti. Med vojno je na mitingih pogosto recitiral, pa tudi pisal. Četni komandir Matija Suha-dolnik-Luka ga je postavil za kulturnika, ker je imel pač šolo. V žepnem časopisu Kovači smo, ki so ga izdali decembra leta lrf43 pod Storžičem, je bila objavljena Miloševa pripoved Kako se partizan poslavlja od očeta. Zvedel je, da mu je umrl oče in prosil je komandirja, da bi v urah njegovega pogreba lahko stražil. Misli je prelil na papir. Pisul je v slovo komisarju Binetu, ki je padel nad Komendo, in še o soborcih, ki niso dočakali svobode. Po vojni je pisal o Borisu Ručigaju v Gorenjskem glasu, o vosovcu Osvetniku, ki je padel na Povijah ic-.o Miranu Ci-zlju, soborcu in enemu največjih predvojnih slovenskih športnikov. Urednik Gorenjskega glasa Slavko Beznik ga je nagovarjal, naj napiše knji- go o padlih gorenjskih športnikih, pa mu čas in služba nista dovoljevala. Občasno je le prijel za pero, pisal za razne jugoslovanske časopise o športnikih bojevnikih, in kar zajeten kup tega se je nabralo. Leta 1980 se je odločil napisati knjigo o slovenskih športnikih v NOB, ki je pod naslovom Sodelovati iz zmagati izšla sredi oktobra. Zdi se, da je izid knjige nejlepše darilo za njegov življenjski praznik, vendar je do svojega dela kritičen: »Knjiga ni poglobljena analiza športa pred vojno in med njo, temveč je le del te bogate tematike, o kateri sta doslej v Sloveniji izšli le dve knjigi: ena v Mariboru in ena v Kranju o padlih kranjskih športnikih. Skušal sem upoštevati čim več športnikov iz raznih področij Slovenije in sem zato segal po vrhunskih športnikih, organizatorjih, aktivnih športnikih in fizkulturnikih. Skušal sem povedati, da je športnik lažje prenašal napore vojne. Zavedam se pomanjkljivosti in napak, pozivam mlade zgodovinarje, ki jim je šport blizu, da nadaljujejo začeto. Knjiga tudi pove, zakaj in komu v spomin prirejamo razne memorialne športne prireditve, to je posebej dobrodošlo za poročevalce s teh prireditev.« J. Košnjek ^[ojster z& pumparice, Jože Nunar Kaplja mora po Hlačah Kar zdrsniti St ^ola/obrti izumirai<>- V vsem Tržiču imajo samo še enega Wni 7 obrti°' to J« J«ž« Nunar s Pristave ° - .......«- Je čase zapisal pumparicam. Posluh za kulturno krajino popušča SVETLEČA SE PLOČEVINA SREDI CVETOČE GORSKE NARAVE Pa še ta se je zapisa mSa ne b° kd° nar°be razu" feti Za Jozeta res ne delam n K1ame, saj je ne potrebuje. numParice je pokazal tudi v obrtnem sejmu v Celju, a £N zato, da se je pridružil ^ ugim tržiškim obrtnikom. . dradi dela pa ne. Saj že ta-I " ne ve, kje bi začel. In dan vi samo štiriindvajset ur, ^hko premalo za krojača, ki ora še večino dela opraviti °cno. p lz v«e Slovenije prihaja ta , . zaradi planinskih in Bled, novembra — Lazil sem po bohinjskih planinah, se potikal po škofjeloških hribih, oprezoval blejske strehe... in se strinjal s tistimi, ki trdijo, da je v naši krajini že veliko tujkov, skrpucal, zvarkov in da posluh za kulturno krajino še naprej popušča. V gospodarski krizi posegamo po cenenih materialih in izvedbah — četudi pogosto na rovaš izgleda stavb in celotne krajine. Si lov skih pumparic, ki so jih 0^skovalci celjskega sejma ^Udovali v stekleni vitrini. Čjjj? Di si ne želel tako odli- v$ori hlač' Podl°žene so P°" SQ°d tam, kjer je potrebno, pr lz nepremočljWega in im-p,"8niranega lodna, da ka-v^Ja kar zdrsne po njem. Jo-p 8a uvaža iz Avstrije, ker kj nas tako kvalitetnega £ea8a še ni mogel dobiti. Hla-k so elastične, da se v korana. tSte8neJo. tepo prilegajo ^al Plan'nskt> iinaJ° tudi W ^[ pus' da obvaruJeJ° ta VlCe> pa žepe in žepke, jer so potrebni. *l0v°2e je iz Pristave, Beča-Se . Po domače. Za krojača §LjJe izučil v Križah v kroja-. lj zadrugi leta 19!)(5. V Poljanski dolini, na osemsto metrih nadmorske višine, na robu hriba, štrli v nebo visoka, nova stanovanjska hiša, vidna daleč naokrog kot tujek, ki ne sodi na pobočje hribov, v poljansko krajino. Je gradnjo »nebotičnika« dovolil škofjeloški upravni organ ali pa je gospodar takoj potem, ko se je vrnil z občine, gradbeni načrt zabrisal v kot in delal po svoji presoji? O tem lahko le ugibamo. Na Bledu (in tudi drugod) je vse več stavb, pokritih s svetlečo se pločevino. Tovrstna kritina — slišali smo, da jo je mogoče dokaj poceni kupiti v jeseniški Železarni — je padla v oči tudi uglednemu zahodno-nemškemu gostu med panoramskim poletom po Gorenjski. Kdo to dovoli, se je vprašal. V radovljiškem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja so nam povedali, da noben gradbeni načrt ne predvideva takšne kritine in da se lastniki hiš odločajo za pločevino predvsem pri zamenjavi dotrajanih salonitnih plošč. Inšpektorji ne ukrepajo zoper takšna skrpucala, ki kvarijo izgled stavb in krajine, saj bržčas bolj kot na to gledajo na težave graditeljev. Na Gorenjskem, kjer je veliko zmrzali in snega, strehe rade puščajo; na trgu je le malo dobre kritine, vmes pa ima prste Jože Nunar, mojster za pumparice: »Težko je, če si za vse sam.« — Foto: D. D. posleni, pri njem, če bi le dobil prave. Tako pa je za vse sam: za nabavo, urezovanje, merjenje, šivanje. Prihajajo posamezniki, društva naročajo oblačila za svoje člane, oglašajo se celo športne trgo-«jsi- .— -b- 'v.v» -~— vine. A vsem ne more ustregli _ J?no izobraževanje da či, ker je pač sam. Kaj hočeš, razmišlja Jože, tako daleč smo prišli, da ni ne krojača ne tapetnika ne mizarja... Pa ima tudi on toliko dela. W f^a^0 prakse. Najmlajša ^a. b bodi v tekstilno šolo $re*k°nfekcijsko smer, ima d0^°- da bo prakso pridobila g^l a in mu bo potem poma-b a- Vsaj Jože misli tako. va ali trije bi, bili lahko za- li). Dolenc tudi kupna moč ali povedano po domače — denar. Na bohinjskih planinah... Novi lastniki in uporabniki pastirskih stanov, senikov, sirarn in hlevov so stavbe preuredili po lastni zamisli. Večidel so nastala kričeča skrpucala, o katerih Janez Bizjak iz Triglavskega narodnega parka pravi, da kažejo skrajno porazen okus lastnikov in njihovo edino željo, da bi na vikend hišicah razkazovali svoj višji socialni status. Na strehah je mogoče videti raznovrstno kritino, od eternita, tegu-le, salonitnih plošč in skodel do raznobarvne pločevine in opeke; pred hišo pa cvetlične grede v avtomobilskih gumah, kičaste škarpe — vse to sredi bujno cvetoče gorske krajine. C. Zaplotnik Letošnja sadna letina je tako bogata, da se jabolk očitno ne splača več obirati. Takole polno jablano je naš fotoreporter ujel v objektiv na Trati pri Škofji Loki. — Foto: F. Perdan 5ESGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 7. NOVEMBRA1986 15 let šolskega športnega društva v šoli Franceta Prešerna v Kranju Mladi prešernovci v republiškem vrhu Kranj, 6. novembra — Šolsko športno društvo v osnovni šoli Franceta Prešerna dosega izvrstne rezultate na občinskih in republiških tekmovanjih Med najboljšimi šolskimi športnimi društvi na Gorenjskem je nedvomno šolsko športno društvo v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Letos slavi petnajstletnico uspešnega dela; vsa ta leta pa ga vodi prizadevni ustanovitelj in mentor Boris HoIy. »Naše šolsko športno društvo je v minulih letih doseglo dobre rezultate na občinskih in republiških tekmovanjih. Imamo 13 krožkov, v katere je vključena več kot polovica naših učencev, okoli 600. Vse leto redno vadijo v dveh šolskih telovadnicah, na atletski stezi in na dveh igriščih ob šoli. Učenci se radi vključujejo v tekmovanja za najboljši športni razred. Tekmujejo vse šolsko leto. Učenci nižjih razredov v minutah za zdravje redno telovadijo, sodelujejo v tekmovanju za eno od športnih značk. Za razna občinska prvenstva smo prijavili vse naše ekipe, bili smo ekipni zmagovalci pri starejših pionirjih in pionirkah v krosu, košarkarji so bili tretji, pionirke četrte. Do zdaj smo organizirali dva športna dneva, štiri planinske pohode, v jesenskem krosu so sodelovali domala vsi učenci. Redno sodelujemo s podružničnimi šolami na Kokrici, v Naklem, v Podbrezjah in v Dupljah, kjer učenci sodelujejo v šolskih športnih krožkih. Poleti so tretji razredi v šoli v naravi na Stenjaku, za četrte razrede pripravljamo tečaje smučanja in tek na smučeh. Sodelujejo na številnih turnirjih in tekmovanjih. Stalna aktivnost in telesna pripravljenost se odražata v rezultatih: lani smo imeli na občinskih prvenstvih 28 ekipnih občinskih prvakov iz našega šolskega športnega društva, osvojili smo 30 posameznih naslovov. Na republiškem tekmovanju šolskih športnih društev smo bili v nogometu v polfinalu, v atletiki smo bili šesti, v rokometu smo prišli do polfinala. Šola je ponosna na svoje nekdanje učence, člane športnega društva, ki so postali odlični vrhunski športniki: Boruta Petriča, Bogdana Norčiča, Francija Peternela, Miča Mirta in druge. Za vse uspehe in množičnost se moramo zahvaliti vodstvu šole, ki šolsko športno društvo finančno in moralno podpira. Ob jubileju bomo pripravili razstavo fotografij, pokalov in plaket. Na občnem zboru, ki bo v petek, 7. novembra, ob 17.30 v šoli in na katerega vabimo vse starše in naše nekdanje učence, bomo pripravili lep program in podelili priznanja.« D. S. Božo Zupan, predsednik športnega društva Plamen Kropa: Bazen in smučišče privabljata vse več ljudi Kropa, 5. novembra — V lipniški dolini je zaradi delavnega športnega društva Plamen iz Krope in razumevanja tamkajšnjih delovnih organizacij dobro poskrbljeno za šport in rekreacijo. »V Kropi sta dva športna objekta, ki v času upadanja življenjske ravni prebivalstva postajata vse pomembnejša za koristno razvedrilo domačinov in okoličanov,« ugotavlja Božo Zupan, predsednik športnega društva Plamen. »Na letnem kopališču se je letos zvrstilo rekordno število kopalcev. Za to ni bilo ,krivo* le lepo vreme, temveč tudi draginja, ki je zajela kraje ob morju. Zasluženi denar (milijon dinarjev) bomo porabili za društveno dejavnost, redna vzdrževalna dela in za izdelavo lesenih ležalnikov.« »Velikega pomena za Kropo in okoliške vasi je smučišče z vlečnico na Natovem robu. Odkar smo pred dvema letoma s pomočjo delovnih organizacij kupili teptalec, so smučarski tereni vedno dobro urejeni. Cene usklajujemo z bližnjim smučiščem Kamna gorica in so vedno precej nižje kot v večjih smučarskih središčih na Gorenjskem. Med zimskimi počitnicami pripravimo smučarski tečaj za začetnike, za pusta pa priredimo tekmovanje v maskah,« pravi Božo Zupan. Kroparji so pred petimi leti dobili v središču kraja tudi igrišče za koša, ko in odbojko ter manjše otroško igrišče, ob bazenu imajo nogometno igrišče, v smeri proti Jamniku sankaško progo, v zimskih mesecih pa veliko uporabljajo tudi telovadnico osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici. Žal jim nekaj športnih objektov tudi propada: skakalnica, atletska steza in košarkarsko igrišče ob bazenu. V društvu ra/.mi.šljajo, da bi ob kopališču uredili večnamensko ploščad (za igranje malega nogometa, odbojke, rokometa, košarke) in teniško igrišče, vendar za to nimajo denarja. Med štirimi sekcijami v društvu je najuspešnejša odbojkarska s tremi moštvi: veterani igrajo le za razvedrilo, člani in članice pa nastopajo v drugi slovenski ligi. V kraju je zelo priljubljen malo nogomet, zanimanje za košarko nekoliko upada, sankači pa so pred dvema letoma uredili progo in se udeležujejo tudi tekmovanj zunaj domačega kraja. Poleg teh sekcij delujejo pod okriljem društva še odbori za bazen, vlečnico, Po poteh partizanske Jelovice in sodniški odbor. C. Zaplotnik Po tekmi Nakla v Ajdovščini Vragolije moža v črnem Naklo — Naj ljubiteljem nogometa na Gorenjskem in bralcem Gorenjsko ga glasa povem žalostno, vendar resnično zgodbo o gostovanju nogometašev Nakla preteklo nedeljo pri Primorju v Ajdovščini. Naklanci smo zgubili /. 2:1. Povem naj, kaj si lahko privošči nekdanji zvezni sodnik v sojenju tekme v II. republiški nogometni ligi. Ko smo Naklanci v tretji minuti povedli, je vzel v roke potek igre sodnik Burič iz Kopra. Vsi prekrški so bili dosojeni proti naši ekipi, Burič si je izmislil enajstmetrovko zoper Naklo, zamižal pred očitnim igranjem z roko v ka enskem prostoru Nakla, in prekršek, zrel za penal, spremenil v navaden ka ženski strel. Za normalna prekrška je Joštu in Žontarju pokazal rumena kartona (ne bosta smela igrati nedeljske tekme doma), izključil kapetana Križa -ja, ki mu je že med odborom obljubljal karton, in grozil igralcem Nakla. Ob činstvo se mu je smejalo, vodstvo in igralci Nakla ter navijači pa so bili obupa ni. Ob robu igrišča je domači trener menjal igralce in bil istočasno redar nad klopjo Nakla, drugi redar pa se je z dežnikom spravil nad navijače Nakla. Že v preteklem kolu smo bili v Piranu oškodovani za enajstmetrovko, enako kolo pred tem s Slavijo, Ajdovščina pa je | ■ mesla poraz in zdesetkala moštvo. Imeli bi najmanj tri točke več, vendar smo proti sodnikom nemočni. Upamo le na pravičnejše sojenje v nasledn|ih kolih. Dane JoŠI Letošnja smučarska rekreativna tekmovanja v teku Januarja v Dupljah in Cerkljah Kranj, 4. novembra — Letošnja sezona, če bodo snežne razmere ugodne, bo spet bogata z rekreativnimi tekaškimi smučarskimi prireditvami. Smučarska zveza Slovenije je uskladila koledar in pri tem upoštevala tudi tradicijo posameznih prireditev in udeležbo na njih. Razen velikih prireditev bo še vrsta manjših. Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije je z organizatorji tradicionalnih množičnih tekaških športno-rekreativnih prireditev v Sloveniji, uskladil koledar, Smučarska zveza Slovenije pa je pri tem upoštevala predvsem tradicionalne prireditve, ki so se v preteklih letih najbolj uveljavile z množično udeležbo. Skoraj polovica teh prireditev bo v sezoni 1986/87 na Gorenjskem. V Logatcu bo Novoletni tek, in sicer 28. decembra 1986 ali 4. januarja 1987 na 20 km. Start teka »Po poteh pohorskega bataljona« na 20 km bo na Osankarici 10. januarja prihodnje leto. 11. januarja bo v Cerkljah na sporedu 7. množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« na 7 in 25 km, naslednjo nedeljo, 18. januarja, pa v Dupljah start teka »Po poteh Kokrškega odreda«. 25. januarja bodo na sporedu Bloški teki, kjer naj bi v teku na 15 km tekmovalci tekli v klasični tehniki. 1. februarja bo v Ravnah na Koroškem na sporedu Koroški maraton na 12 in 25 km in v Hotedrščici tek, »Po lovskih smučinah« na 10 in 20 km, kjer bi tekmovalci tekli na 20 km le v klasični tehniki. Osrednja množična tekc.ška prireditev bo 8. februarja na Črnem vrhu nad Idrijo, »Trnovski maraton« na 21 in 42 km, 14. februarja na Bledu slovensko veteransko prvenstvo, 15. februarja pa s startom v Kranjski gori Tek treh dežel. 22. februarja je rezervni termin, 1. marca pa tek po Pohorskih smučinah na 50 km, 8. marca na Pokljuki Maraton Yassa na 10 in 42 km in 29. marca prihodnje leto »Tek na Vršič« v klasični tehniki s startom v Kranjski gori. - Poleg omenjenih prireditev pa bodo še tekaške prireditve v Mislinji, Podnartu, Zbiljah, Škofji Loki, Logarski dolini, na Pokljuki, itd. J. Kuhar Od tekme do tekme Začetek drsalne sezone Kranj, 7. novembra — Jutri se bo tudi v Kranju v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma začela drsalna sezona, tokrat že peta po vrsti. Na ožjem sestanku sveta uporabnikov večnamenske dvorane so se v ponedeljek dogovorili, da bo rekreacijsko drsanje za mladino in odrasle ob sredah in četrtkih od 16. do 18. ure, ob petkih od 16. do 18. in od 19. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 14. do 16. ure in ob nedeljah od 10. do 12., od 15. do 17. in od 18. do 20. ure. Vstopnina za dve uri drsanja bo ob sredah, četrtkih in petkih za otroke do 7 let 150, za odrasle pa 250 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa za otroke 200 in za odrasle 300 dinarjev. Jutri, v soboto, bo od 10. do 12. ure drsanje brezplačno za vse, po popoldanski rekreaciji pa bo na programu tudi že hokejska tekma. — A. Ž. V Kranju jutri začetek hokejske sezone Kranj, 5. novembra — Ledena ploskev na kranjskem drsališču je nared in bo uporabna tako za hokejiste kot za ljubitelje drsanja. Iz hokejskega kluba Triglav iz Kranja so nam sporočili, da bo v Kranju že na začetku drsalne sezone zanimiv hokejski spored. Jutri ob 17.30 se bo začela tekma jugoslovanskega hokejskega pokala med članom prve zvezne hokejske lige, Makoteksont iz Skopja, in Triglavom iz Kranja. V soboto ob 12. uri bodo začeli s hokejskim tekmovanjem tudi pionirji Triglava v republiški ligi. Igrali bodo z moštvom Zagi iz. Zagreba, ki nastopa v slovenski ligi. Mladinci Triglava pa bodo igrali v nedoljo ob 12. uri z moštvom Jesenic. -j k Jutri konec letošnjih loških iger Škofja Loka, 6. novembra — Jutri, 8. novembra, ob 19,30 bo v športni dvorani na Podnu zaključek 6. delavskih športnih iger občine Škofja Loka. Na prireditvi bodo podelili kolajne in pokale, po razglasitvi pa bo zabava s plesom. Za zdaj še neuradni rezultati povedo, da je pri moških že tretjič zapored zmagal LTH, prav tako pa je LTH zmagovalec tudi med ženskami. Na letošnjih sindikalnih igrah je sodelovalo 39 osnovnih organizacij sindikata, razen njih pa še Društvo upokojencev Selške doline in Združenje obrtnikov občine Škofja Loka. Šport in družabnost Tržič, 5. novembra — Konferenca os novnih sindikalnih organizacij Peka je letos prvič organizirala športno in družabno srečanje članov vseh dvanajstih osnovnih organizacij sindikata. Tekmovali so v malem nogometu, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. V malem nogometu je zmagala Delovna skupnost skupnih služb, v šahu Orod jarna, v kegljanju moških Orodjarna in kegljanju žensk Obutev, v streljanju za ženske Komerciala in v strelskem tekmovanju moških Delovna skupnost, skupnih služb, v nami/.noteni.škem tekmovanju žensk Obutev in moških Orodjarna. Tozd Obutev je zmagala tako med moškimi in ženskami, postala pa Je tudi skupni zmagovalec. Športnemu delu je sledil družabni, v katerem sta sodelovala Andrej Šifrer in domači ansambel Blekato. -jk Vabila, obvestila, prireditve Triglav in Naklo igrata doma — Vreme gre nogometašem za zdaj še na roko, saj so razmere za igranje še vedno dobre. Nogometna tekmovanja se počasi približujejo koncu. Triglav iz Kranja, ki je v nedeljo pričakovano izgubil v Kopru in je v drugi polovici lestvice, igra v nedeljo ob 14.15 doma z Muro iz Murske Sobote, Naklo pa igra v nedeljo ob pol enajstih doma s Taborom. (I). Jošt) lio zmaga ostala doma — V II. zvezni ženski košarkarski ligi-zahod igra Sava Commerce tokrat doma z moštvom Murse. Tekma bo jutri ob 18. uri v dvorani na Planini, (jk) Vabilo Si) Vodovodni stolp — Športno društva Vodovodni stolp obvešča prebivalce krajevne skupnosti, ki jih zanima rekreacijska telovadba, da bo jutri, 8. novembra, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Simona Jenka začetek vadbe. Vadba bo vsakič trajala eno uro. (jk) Odbojkarski spored - V tem kolu odbojkarskih tekmovanj moška in ženska ekipa Bleda gostujeta: moški pri Salonitu Anliovo in ženske v Novi Gorici. V II. slovenski ligi zahod pa igrajo mladinci Bleda jutri ob 18. uri s Plamenom, mladinke Bleda pa vil slovenski ligi zahod ob 16. uri prav tako S Plamenom. Tekmi bosta v telovadnici osnovne lol( Josipa Plemlja na Bledu, (jk) Kokometni spored — V republiških rokometnih ligah bo na sporedu deveto kolo. V slovenski moški ligi igrajo rokometaši Peka v nedeljo ob 15. uri v dvorani na Planini v Kranju /. Ajdovščino, Duplje-Kranj v ženski ligi pa bo v nedeljo ob 10. url v dvorani na Planini s Ferotehno. Tekma Alples : Mlinotest v ženski republiški ligi bo v torek, 11. novembra, ob 10. uri v športni dvorani na Lodnu. VtdrugI moški republiški ligi bodo igrali v nedeljo ob 19. uri Termopol : Ferrotehna in Mokerc : Preddvor, Dinos Slovan : Besnica pa ob 19. uri. Mladinci v skupini center igrajo jutri ob 17. uri Preddvor : Križe, ob 17.30 Peko : Besnica in v nedeljo ob H.30 Tormopol 1 Alples in ob 1 1.30 Tennopol II : Prule. Mladinke v skupini center bodo igrale jutri ob 17. uri Kamnik : Preddvor, v nedeljo ob 9. un Duplji« Alples in v sredo ob 17.30 na Podnu v Škofji Loki Hatitovec : Ras Kočevje. Kranjčanke gostujejo jutri ob IH. mi v Ljubljani pri Olimpiji. (.1. Kuhar) Rezultati Gorenjcev v republiških rokometnih ligah: Moški Peko:Črnomelj 19:22 (14:14), republiški zensKi derbi Kranj-Duplje : Iskra 22:19 (10:10). Veta : Alples 20:21 (8:11). Med moškimi je Peko na desetem mestu s štirimi točkami, med ženskimi ekipami pa je vodstvu brez poraza ekipa Kranja si točkami, šeste pa so rokometašice Al" plesa s 6 točkami. Druga moška republiška rokometna liga Termopol: Besnica 29:21 (15:7), Dinos-Slovan : Preddvor 24:27 (16:16). Vodi brez poraza Termopol s 16 točkami, peti je Preddvor z 11 in enajsta Besnica s 4 točkami. Mladinke — skupina center: Duplje : Kranj 23:13 (10:4), Peko : Krim 9:22 (6:10), Alples : Itas-Kočevje 20:U (10:7), Olimpija : Preddvor 18:27 (7:15 , Polje : Kamnik 11:23 (5:9). Mladinci: Alples : Dinos-Slovan 17:16 (6:10), Partizan: Šentvid : Križe 19:15 (9:8), Termopol I: Besnica 30:22 (18:10), Preddvor: Prule 19:19 (11:8), Peko : Olimpija 17:20 (10:8), Termopol II: Kamnik 32:22 (17:11). Vodi prva ekipa Termopo-la s 15 točkami. (J. Kuhar) Judoisti Triglava zmagujejo — Končano je 3. kolo ekipnega prvenstva Slovenije v judu. V Ljubljani so tekmovala moštva domačega Golovca, Slovenj Gradca in Triglava. Kranjčani so obe ekipi premagali in se kljub pomlajeni ekipi potegujejo za prvo mesto. Po treh kolih so neporažena še tri moštva, m sicer Ivo Reva iz Celja, Železničar iz Maribora in Triglav iz Kranja. Vsi ima; jo pc 12 točk. Trener Kranjčanov Vin Klemenčič je povedal, da Kranjčani branijo naslov lanskega prvaka, realno pa ima največ možnosti za uspeh okre; pljena ekipa Celjanov. Tudi Kranjčani niso brez možnosti, saj so premagan Slovenj Gradec brez treh standardnih tekmovalcev: Kalana in Mušiča, ki sta v JLA, Djurič pa je bolan. Odlično so se borili Robert Markič, brata Vilfan in Martin Benedik. V kolu, ki bo 15. novembra ob 11. uri v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, se bodo srečale prav neporažene ekipe, zato že danes vabljeni na odločilen troboj. (D* Papler) . Dejavni kranjski karateisti — Člani Karate kluba Kranj so tudi to jesen zelo dejavni. Oktobra so priredili gorenjsko mladinsko prvenstvo, vendar so so; delovali samo Kranjčani, drugih pa flj bilo ali pa niso imeli urejene registracije pri republiški zvezi. Zato so tekmo; vali Kranjčani med seboj. Sodelovali so tudi na republiškem prvenstvu v Rušah. Pet tekmovalcev se je vrnilo s štirimi bronastimi kolajnami. Osvojili so jih Vid Preželj v lahki kategoriji. Mitja Dujovič v polsrednji kategoriji l| Aleš Stevanovič ter Aleksander Gassef v težki kategoriji. Na državnem prvenstvu v Titogradu pa je Dujovič zmagal le v prvem kolu, v drugem pa je bil premagan. Oktobra se je začel tudi začetni tečaj, v katerem je 95 deklet in fantov. Klub ima sedaj prek 150 aktivnih članov, ki vadijo v šestih skupinah vsak dan razen četrtka in nedelje. (*• Prašnikar) Skakalci čakajo Ljubljana, 5. novembra — Snežne razmere v Evropi za vadbo smučarjev niso posebej ugodne. Naši najboljši alpski smučarji so odšli na trening v Hintertux, kjer so še najboljši pogoji. Tu vadijo tudi nekatere klubske ekipe. Skakalci pa imajo več težav. Za zdaj so doma in čakajo, kje bi lahko vadili. Izhoda sta kvečjemu dva: ali se vrniti nazaj na Dachstein ali pa poiskati vadbo na Finskem ali Norveškem, kar je seveda veliko dražje. -jk Hokej na ledu Končno: dve zmagi Jesenic Kranj, 5. novembra — V prvi zvezni hokejski ligi ni več nepora-ženega moštva. Kompas Olimpija iz Ljubljane, ki je bila doslej edina neporažena, je bila v Beogradu, sicer precej oslabljena, poražena v igri s Partizanom. Domačini so zmagali s 6:3. Tekma med Bosno in Kranjsko goro Gorenjko pa je bila odložena. Veselita nas dve zaporedni zmagi hokejistov Jesenic, ki so bili doslej že dvakrat poraženi doma. V Beogradu so premagali odlično moštvo Partizana, v torek pa z 10:1 še moštvo Medveščaka Gortana. Upajmo, da bodo Jeseničani in Kranjskogor-ci tako igrali še naprej. Na lestvici vodi Kompas Olimpija s 23 točkami, z enim porazom in enim neodločenim izidom. Partizan je drugi z. 20 točkami in dvema porazoma v dvanajstih srečanjih, Jeseničani pa so tretji, prav tako z 20 točkami iz trinajstih srečanj, vendar so bili že trikrat poraženi: dvakrat doma in enkrat v Ljubl,ani. Odlična četrta s 14 točkami je Kranjska gora Go-ren jka. Naslednje kolo bo v sredo, 12. novembra. Jeseničani gostujejo v Skopju pri Makoteksu, Kranjska gora Gorenjka pa je prosta, -j k 7- NOVEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (M^MIMGLAS ljubljanska banka Temeljna banka Gaenjske Kranj K sodelovanju vabimo sodelavca 1. za vodenje del v oddelku poslov s pre bivalstvom 2. za načrtovanje osnovnih sredstev in in izvajanje investicijskega vzdrževanja Pogoji; L — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj s področja financ. Delovno področje združuje naloge vodenja del v oddelku po-ovanja s prebivalstvom, s poudarkom na vodstvenih, organizacijskih in strokovnih nalogah s kompleksnega področja potovanja s prebivastvom Pogoji; Pod 2. —višješolska izobrazba gradbene, elektro ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj s Poudarkom na nalogah s področja investicijskega vzdrževala objektov, naprav in napeljav ter nabave in vzdrževanja 0snovnih sredstev. Plovno razmerje sklenemo za nedeločen čas s trimesečnim Poskusnim delom. e vas to delo zanima, nam posredujte svoje ponudbe. Delovna skupnost želi pridobiti tudi sodelavko za opravljanje nalog 3. čiščenje poslovnih prostorov 2 naslednjima pogojema: ~~ nepopolna osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjce Kranj, Cesta J LA 1. 0 izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ALPETOUR Turistična agencija Škofja Loka Delovna organizacija za turistično - agencijske storitve s P- o. ^UNCHEN, sejem elektronike, 1 dan, avtobus, odhod 13.11. D zvečer, cena 11.500 din °ENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 15.11. ANTENINA KARAVANA za dan republike, Tuheljske toplice, 4 dni odhod h 28. 11. UAN REPUBLIKE na morju (Izola, Pulj), v toplicah (Čateške ~ toplice), v planinah (Bohinj) itd. ^AN REPUBLIKE v CSSR (Praga, Bratislava), odhod 27.11. °AN REPUBLIKE v Budimpešti, odhod 29.11. 'formacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslo-Va|nicah. Gozdno gospodarstvo bled bo la javni licitaciji 12. novembra 1986 prodajalo naslednja °snovna sredstva enoosna prikolica za prevoz lesa Prikolica — kiper nova tovorni avto KAP 1314 dostavni avto zastava 850 AK izklicna cena din 300.000 2.500.000 1.000.000 50.000 ^'eitacija bo ob 15. uri v Sp. Gorjah št. L Kavcija je 10% ^klicne cene. Informacije in ogled 10. in 11. novembra 1980 od " do 12. ure, telefon 064/77 - 313. bled LIP Lesna industrija Bled DO Lesna predelava Rečica Komisija za odprodajo osnovnih sredstev objavlja po sklepu delovnega sveta DO Lesna predelava Rečica licitacijo za prodajo dostavnega vozila IMV 2200 D, kamionet, leto izdelave 1977, izklicna cena 450.000 din. V izklicni ceni ni zajet prometni davek, ki ga plača kupec. Javna licitacija bo v petek, 14. novembra 1986, ob 11. uri v DO Lesna predelava Rečica, Rečiška 61/a, Bled. Ogled bo isti dan od 8. do 10. ure. Na javni licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora kupljeno osnovno sredstvo prevzeti in plačati v 5 dneh po licitaciji. KOVINSKA BLED p. o. 64260 BLED, Seliška cesta 4/b Iščemo naslednja sodelavca: 1. SKLADIŠČNIK - 1 delovno mesto 2. REZKALEC - 1 delovno mesto pod 1. — poklicna šola in 2 do 3 leta delovnih izkušenj v skladiščni dejavnosti pod 2. — poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Razpis velja do zasedbe, ki je možna takoj. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. RUDNIK URANA ŽIROV-SKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Tori raž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. KV GASILEC - 1 delavec 2. KV RUDAR - več delavcev 3. VARNOSTNIK - več delavcev Pogoji: pod 1. — KV gasilec, vozniški izpit C oziroma B kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, izmensko delo. pod 2. —KV rudar (triletna rudarska šola), 2 leti delovnih izkušenj, starost nad 21 let, jamsko in triiz-mensko delo. pod 3. — končana osnovna šola in izpit za nošenje orožja Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vsa dela. Za objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kai.didati naj prijave z dokazili o. izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. Mallejevi nasledniki in vse osebje se bo tudi v bodoče trudilo, da se bomo pri njih dobro pučutili. Desetletnica trgovine in gostilne Malle v Podljubelju na avstrijskem Koroškem PRI MALLEJEVIH SE RADI USTAVU AMO V popularni trgovini in gostilni je vsak dan živahno, saj ju razen Gorenjcev obiskujejo tudi Ljubljančani in Dolenjci, pa tudi drugi, ki potujejo čez Ljubelj. Naši starejši bralci bodo pri prebiranju nadnaslova verjetno podvomili, češ ali se nismo zmotili, ko smo zapisali, da Mallejevi praznujejo desetletnico; saj sta bili v Podljubelju gostilna in trgovina Malle že od nekdaj. Res so imeli Mallejevi že od nekdaj gostilno in trgovino, vendar malo nižje, kot sta sedanji, v stavbi, v kateri je sedaj podružnica Slovenske posojilnice iz Borovelj. Zdaj mineva deset let, odkar je po smrti očeta Jožeta prevzelo posle njegovih pet hčera: Herta, Erika, Veronika, Barbara in Ana. Takrat so na sedanji lokaciji zgradili novo trgovino in gostilno in zato letos praznujejo jubilej. Trgovina in gostilna sta pri Mallejevih že kar v rodu, njun razcvet pa se je začel ob razvo- Tudi ob našem obisku pri Mallejevih prejšnji petek dopoldne je bilo v trgovini in gostilni živahno. Nekaj obiskovalcev smo povprašali o njihovih vtisih! ju avtomobilizma in življenske ravni, ko je tudi pri nas postalo popolarno potovati čez mejo, kjer je bilo kaj ceneje oziroma se je dalo dobiti stvari, ki jih pri nas še nismo imeli. Priljubljen postanek na izletih in nakupovalni cilj je pri Mallejevih še danes. Komaj tri kilometre vožnje od državne meje, domačnost, založenost pa še kakšen razlog privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trgovina je dobro založena z živili, sadjem, šperecij-skim blagom, čistili, kozmetiko, šolskim^ potrebščinami, drobnimi galanterijskimi izdelki in drugim, po čemer povprašujejo naši obiskovalci. Kupcem pri nakupu nad 1.000 šilingov povrnejo davek. Prijeten je tudi obisk v gostilni. Zvedeli smo, da je med obiskovalci še posebno priljubljen »smrekovec«. Da je to žagnje iz jelkinih vršičkov, so nam povedali, koliko ga stočijo, pa nismo uspeli izvedeti. V gostilni so vedno na voljo tudi tople malice in kosila. Barbara Malle: »Za kupce smo ob jubileju poleg posebne ponudbe z ugodnimi cenami pripravili tudi nagradno igro. V vašem časopisu smo objavili kupon, ki ga je treba pravilno izpolnjenega oddati v naši trgovini do 15. novembra 1986. Tristo srečnih izžrebancev bomo o nagradah obvestili pismeno. Vse obiskovalce naše trgovine v dneh do 15. novembra 1986 pa bomo tudi pogostili s skodelico kave in pecivom. Odprto imamo med tednom vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.« Franci Zupan iz Lavrice: »Kadar grem čez mejo, se ustavim pri Mallejevih. Blizu je, trgovina je dobro založena in tudi cene so ugodne. Mogoče je katera stvar naprej proti Celovcu cenejša, vendar se mi ne da obirati ovinkov, pa tudi bencin ni zastonj. Danes sva prišla z znancem kupit stvari za gospodinjstvo.« Nataša Kavčič iz Ljubljane: »Razen kave je še precej stvari, ki so tukaj cenejše, veliko pa jih v Ljubljani sploh ne morem dobiti ali pa niso tako kvalitetne. Danes bom kupila margarino, nekaj čistil in prašek za pomivanje posode. Tak nakupovalni izlet je prav prijeten, še posebej danes, ko je lep dan,- pa tudi veliko zanimivih trgovin je v tej smeri. Ustavila se bom še na Deteljici pri Tržiču in, če bo čas, še v Kranju.« Dušan Belšak iz Medvod: »Kadar grem v Avstrijo, se ponavadi ustavim tukaj. Všeč mi je, saj se prijetno počutim med slovensko govorečimi trgovkami in natakaricami, ponavadi pa srečam tudi še znance — in srečanje zalijemo v gostilni.« SREDNJA LESARSKA ŠOIA ŠKOEJA LOKA Komisija za kadrovske zadeve Srednje lesarske šole Škofja Loka razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATEUA Pogoj: — visoka izobrazba lesarske smeri z izkušnjami na pedagoškem področju ali visoka izobrazba pedagoško - andragoške smeri z izkušnjami. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Preddvor 38 razpisuje delovne naloge in opravila VZGOJITELJA Pogoj: — PA, smer MVO, opravljen strokovni izpit. Prosta dela in naloge razpisujemo za določen čas, do 30. junija 1987. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema komisija za kadrovska vprašanja v osmih dneh po objavi. novost v redu letenja »zima 86/87« LJUBLJANA OSIJEK MOSTAR PRODAJA KART IN INFORMACIJE: AA LJUBLJANA, KUZMIČEVA 7, tel 313-366, 320-970 IN POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE V SLOVENIJI (KDSMS&JJ^IEUGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI MODEL, KI JE OSVOJIL AMERIŠKO TRŽIŠČE usnjena podloga v opetju in jeziku fino anilinsko usnje mehko blazinjen vrhnji del opetja anatomsko oblikovan vložek za stopalo petni ojačevalec za stabilnost ob straneh super lahek PORO podplat, ki ublaži udarec prožen podplat, ki omogoča lahek korak IZBRALI SOZMAS V blagovnici FUŽIIMAR na Jesenicah prodajajo posamezne vrste izvoznih tipov pralnih strojev I. in II. kvalitete, cena že od 163.987 din dalje. Videli pa smo tudi zelo iskane likalne stroje po 210.284 din. HOTEL CREINA Vas vabi na: ALPETOUR KRANJ VESELO M A R TINO V A NJE v restavraciji in vinoteki v SOBOTO, 8. novembra 1986, ob 20. uri BOGAT MENU - NAGRADE zabavala vas bo skupina Silili A Informacije in rezervacije v recepciji hotela, tel.: 064/23-650 Vabljeni Kohkftv hotelo rahel dotik PIAlfnKA TOZD TRGOVSKA MRE/A ZIMA BO PRIŠLA LUCIJA 19.805 din 15.844 din prodajalna KRANJ Titov trg 21 Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli prenovljen" prodajalno v Kranju. Po preureditvi prostorov nudimo kupcem lažjo izbir0 razstavljamo vse vrste čevljev in gumijaste obutve. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in zagotavlja mo, da bomo tudi zdaj poskrbeli za vaše zadovoljstvo pri nakupu priznane obutve. Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob s°' botah pa od 7. do 12. ure NOVEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (g@I^KJcJJ©ISnGLAS •ZBRALI SOZMflS JJ.MERKURJEVI prodajalni SUPER MARKET UNION na Jese-",Cah. Cesta maršala Tita 22, imajo dobro izbiro jedilnih servisov i2 uvoza in iz domače tovarne Zaječar. Velika je izbira garnitur krožnikov, kupite pa lahko tudi posamezne kose, Do-Vtui 80 za,ožer»i tudi z novimi vzroci in velikostmi posode pMO Celje in Gorica ter ekonom lonci raznih velikosti, znamk PRETIŠ in LAGLISTINA iz uvoza. SmSH ^O""*™ ORODJA N SOL o vab širno javnost na ogled proizvodnje smuči, telovadnega orodja, sortnih čolnov in jadralnih letal. OGLED BO V SOBOTO, 8. NOVEMBRA, od lO. ure do 12.30 Razen obiskovalcev, ki jih zanima ogled proizvodnje, še pose-£eJ vabimo tiste, ki bi kot strokovni ali kvalificirani delavci j}°teli sodelovati z nami. S pomočjo ogleda jim bomo omogoči-11 spoznati našo dejavnost. Pristojne strokovne službe pa bodo Pripravljene odgovarjati na kakršnakoli vprašanja. VABLJENI! J^OP Kovinsko podjetje *ranj, Sučeva ulica 27 komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja °glas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas: 1 "OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL - več KV de-•avcev 2- OPRAVIJANJE ENOSTAVNIH KUUČAVNIČARSKIH DEL - več NK delavcev 3- VODENJE DELOVNE SKUPINE IN OPRAVI JANJE Ključavničarskih del doma i delavec kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg P'ošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še na-Slednje pogoje: P°d l. da jmaj0 končano poklicno šolo ključavničarske smeri ali da imajo IV. stopnjo UI ustrezno smeri in dve leti delovnih izkušenj P°d 2. — fi Prodam Z 101 GTL 55, letnik 84 Krenner, Kidričeva 16, Kranj 18527 Prodam FIAT 132, letnik 80. Telefon 35 637, od 15 do 17 ure_18528 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 C, letnik 80 Štular, Zg Dobrava 9/a, telefon 79 601, popoldne 18529 Z 101, karamboliran zadnji blatnik, ugodno prodam Britof 382, Kranj _18530 FAP 15 16 keson, 9,5 t, ugodno pro dam Telefon 36 293_18531 Prodam Z 101, letnik 77, registrirano do septembra 87, cena 35 SM Zečiri Bahn lončka Dežmana 10, Kranj 18532 V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA Na oddelku za akustiko izdelki iz uvoza za dinarje — radiokasetofoni proizvajalcev UNI SEF TOSHIBA nacional in SHARPE — gramofoni ISKRA in RIZ Zagreb po iz redno ugodnih cenah — kasete in plošče po znižanih cenah HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam R 16, celega ali po delih, letnik 76. Adi Karišik, Šolska 1, Tržič _18533 Prodam neregistrirano Z 750. Ogled petek dopoldne, torek popoldne. Po-kopališka 28, Kokrica, Kranj 18534 Prodam Z 750, letnik 73. Bobovek 13, Kokrica_18432 RENAULT 9, 30.000 km, letnik 82, december, 350 M, prodam. Telefon 81-732 _18536 Prodam Z 101, letnik december 83, 16.000 km, za 150 SM. Telefon 81-732 _18537 GOLF, letnik 79, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 77-945, dopoldne__18538 Prodam rabljene rezervne DELE za Z 101, [etnik 73. Lojze Markelj, Na Kresu 22, Železniki, telefon 66-578, zvečer _18539 Prodam VW 1300, letnik 70, registriran do julija 87. Telefon 51-312, popoldne_18540 Z 128, junij 86, ugodno prodam Brun, Frankovo naselje 171, Šk. Loka _18541 Prodam neregistrirano Z 750, letnik 73. Trg Rivoli 3, stan. 8, Kranj 18542 Prodam FIAT 126, letnik 79, rdeče barve. Informacije po telefonu 50 401, od 7 do 13 ure_18543 Z 101, letnik 72, registrirana do junija 87, ugodno prodam Informacije po telefonu 69 718, dopoldne od 10. do 13. ure_18544 Prodam FIAT 750, letnik 83, registriran do septembra 87 Telefon 80 389, Smokuč 7/a, Žirovnica__ Prodam R 4, letnik 82 Ogled v petek od 14. do 16 ure Proj, Zg. Bitnje 146/a,Žabnica__18546 Prodam Z 101, starejši letnik, gene ralno obnovljeno. Informacije po tele fonu 50 040, int 29 ali Proletarska 7, Tržič_18547 Prodam Z 750, registriran do okto ' bra 87 Informacije po 18. uri po tele fonu 66 311_18548 Prodam MERCEDES 200 D, repaš motor, po generalni. Ogled vsak dan od 15 ure dalje Zdravko Sodja, Ko pnvnik 74, Boh. Bistrica_18549 Prodam Z 101 C, letnik 79. Telefon 38 009_18550 Z 101 GTL 55, letnik 84, garažiran, 24 000 km, bel, takoi prodam Telefon 77 555_18551 Prodam R 18 Telefon (064) 37 316 __ 18552 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 75 Ivo Pejič, Linhartov trg 14, Radovljica _18553 Prodam Z 101, letnik 82, in AVTO PRIKOLICO Matiia Kapler, C. 1 maja 67, Kranj_18554 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le tnik 77 Naslov v oglasnem oddelku _18555 Prodam VVARTBURG, letnik 78, li muzina, obnovljen Staretova 24, Čir če, Kranj_18556 Z 101 C, letnik 82, prodam Telefon 82 760__18557 Prodam Z 1300, ogled vsak dan Mladenovič, Ljubno 37_18558 Prodam GOLF, letnik 82 Tepina, GolniSka c 89, Kranj_18659 VVAFUBURO, celega /a dele pro dam Cena 10 SM Telefon 25 047 _i_118560 Prodam FORD TAUNUS, letnik 71 V račun vzamem manjši osebni avto, ogled v soboto Miro Vakaričič, Kidri čeva 43, Kranj _18561 Prodam Z 1500 E z dodatno opremo, letnik 79, 60 000 km Peter Katrašnik, Sp Besnica 85 (Pesnica), telefon 26 961 dopoldne, 40 534 popoldne 18562 Prodam RENAULT 18 Ogled v so boto in nedeljo Bukovec, Breg ob Sa vi 83, Mavčiče_ 18'>f>:i Prodam t IAT 12/ snper. ') prestav, letnik 83 Nevenka Lebar, Priso|na 7, Bled_18564 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 78 Janko Teran, Pristava 6, Tržič __18585 Prodam Z 101, letnik 78, Jesenice, telefon 83 678_ 18686 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 84 Noć Selo 42, Žirovnica, telefon 80 631 _18752 GOLF diesel, I. 1984, bele barve, prevoženih 32 000 km, ugodno pro dam V račun vzamem Z 101, letnik 81 Telefon 51 455, v petek m soboto __18753 Prodam TAM 2001. letnik 1974, v do brem slaniu, vozen z B kategorijo, re gistriran do |uli|a 87, In IADO 1500, le tnik 82 Telefon 66 169 18754 Prodam BMW 316, letnik 77. Informacije in ogled vsak dan po 16. uri. Telefon 24-912, Delavska c. 44, Kranj _18755 Prodam R 4, letnik 79. Kolman, Žirovnica 66_18756 Prodam 7 750 SE, letnik 80, registriran do septembra 1987, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjen in garažiran. Telefon 26-195 18757 Prodam Z 850, staro 4 leta. Stare, Zoisova 13, Boh. Bistrica, telefon 76-174, popoldan_18758 Prodam nov traktor DEUTZ, 48 KM. Povije 2, Golnik_18759 ALFA ROMEO GTX in TORY pro-dam. Gašperlin, Begunje 8_18760 Prodam FIAT 1300, letnik 64, odlično ohranjen, garažiran, z novim motorjem za 22 SM. Telefon (064) 83-861 _18761 Prodam nov TRAKTOR t. vinkovič, 21 KM, ali menjam za GOLF star do 4 leta, z doplačilom. Vsak dan, telefon 69-600_18762 Prodam GOLF diesel bele barve, letnik 84. Lado Lipar, Rožna 39, Šenčur, telefon 41 -098_18763 VVARTBURG, letnik 75, obnovljen, prodam Begunje 128/b, po 15. uri _-18764 Prodam MOTORNO KOLO NSU prima z rezervnimi deli. Zupančič, Boh. bela 91_18765 Prodam VVARTBURG, starejši letnik, vozen, registriran do julija 1987 Tele fon 77 320, dopoldne_18766 Ugodno prodam R 4 v dobrem sta nju Dobrin, Virje 5, Tržič_18767 Prodam JUGO 45, star 14 mesecev Janeza Puharja 2, Kranj, stanovanje 40 18768 Servis gospodinjskih aparatov BOGOMIR ŠUBEU Lojzeta Hrovata tel.: 33 750 6, Kranj Prodam Z 101 celo ali po delih. Mo tor po generalni, gume skoraj nove. Ogled popoldne. Sujkovič, Zlato polje 2/a, Kranj____ Prodam 126 P letnik 1985. ZgoSa 6-Begunje na Gor.______12i^ Prodam LADO letnik 74. Predoslje 18 __1J_7__£ ilan.oorema__, Prodam rabljeno SPALNICO. Tu*-Vidmarja 10, stan. 14. Telefon 35-l«4 Ugodno prodam otroško POSTELJI CO in POSTEUO. Telefon 33-677l8341 Prodam nov KAVČ in dva"7afELJAj cena ugodna. Hočevar, Voklo 4____gp Prodam POLKAVČ. Trstenik46- tejj fon 46-363___155^ Prodam termoakumulaciisko °fc 2,5 kW. Jagodic, Visoko 29, Šenčur^ Prodam dve OMARI, dva FOTELJ in nekaj ELEMENTOV za kuhinjo, rw tegljivo MIZO in štiri STOLE. Kovači čeva 1/a, Kranj_ Zelo ugodno prodam "sl^DILNlKi4 elek, 2 plin) in pralni STROJ Ei Jg Telefon 25-565_ Prodam štedilnik (4 plin, 2 eleW kuppersbusch ŠTEDILNIK in terrnjT akumulacijsko PEČ AEG 3 kW. M8'8'' Grmičeva 4, Kranj, telefon ^'^^t$ Prodam PEČ za centralno,"30%^' neje, nova. Telefon 28-088 ____!!£> Poceni prodam PEČ na trdagoriv* caloreks 81. Suljanovič, Planina ^gggj Prodam ŠTEDILNIK (2 plinTTeleMj Šorlijeva 29, stan. 16, Kranj __JjS> Prodam nerabljen HLADILNIK gOfe' nje. Telefon 39-585, od 15. do 20. ure^ Ugodno prodam otroško P^jTA UO z jogijem Ogled popoldne, coi Dolenc, Savska loka 9, Kranj ___ISS> Ugodno prodam nerabljeno wr,?_ akumulacijsko PEČ 3,5 kW z 9arafJcS eno leto star trajnožareči šTEDlUiL na trda goriva in 80-litrsk Golniška 16, Kranj__ Ugodno prodam ŠTEDILNIkIp^J elek.) Tisak, Trg Rivoli 3, Kranj_Jjg> Poceni prodam starejšo dnevnoj*. BO. Telefon (061) 737-419 JJS> Prodam 200-litrsko zamrzova'" SKRINJO gorenje. Telefon 39-386^ Ugodno prodam termoakumu'3^. ski PEČI AEG, 3 in 4 kW, in trajno*«' či ŠTEDILNIK kuppersbusch Malovrh, Galetova 15, Kokrica__j°S; Prodam raztegljiv TROSED! 2 FO j LJA in MIZICO Ogled od 15. do ' ure, vsak dan Bajrami Arhan, DraZjw| ška 7, Kranj_ _J5^ Prodam 380-litrsko zamrzov8"!,, SKRINJO, staro 3 leta, za 10 SM* plinsko PEČ iskra za 2 SM Tele1 0 (061)612-300, popoldan.__JJ^ Ugodno prodam 250 litrsko zarnfL valno SKRINJO LTH, termoakurn" cijsko PEČ 3kW AEG, trajno*3'8, PEČ g orenje, pomivalno KORITO \*t. cejalnikom — desno, kuhinjski ,fl DILNIK s plinsko pečico in Pj[% STROJ gorenje Branko 1 Kruiča 23, Gorje__ Prodam lepo ohranjeno komp'8-^ SPALNICO s francosko POSTELJA vgrajenim radiom budilko. Cena čin plačila po dogovoru Bogataj^ 20/a, Žirovnica, telefon 80 752 Prodam (JOl F JGL letnik 82 (.r/e tič, Sr Bela 34, Preddvor 18/93 Prodam Z 101 GT 55/B, letnik 84. Ogris, Adergas 47, Cerklje_18769 Prodam Z 101, letnik 77, za 45 SM Hudobivnik, Hotemaže 51, Preddvor _18770 Prodam VW 1300. Telefon (064) 57 266_18771 Prodam dobro ohranjeno Z 101 me-diteran, letnik 80 Naglic, Smledniška 39/a, čirče, Kranj_18772 Ugodno prodam VVARTBURG karavan, letnik 78 Jezerska cesta 54/B, Kranj v petek popoldne _18773 Prodam Z 750 letnik 82. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica _18774 SUNBEAM 1500 registriran do kon ca avgusta 1987, (»odam Kaurin, Loj zeta Hrovata 9, Planina, Kranj 18776 Prodam Z 101 confort 82. Petek in sobota popoldne Telefon 25 461 int 563_18776 Ugodno prodam Z 101 letnik 74. De lavska 50, Kranj_18777 Prodam avto NSU 110 kleparsko oh novljen, registriran celo leto. Jelar Branko, Frankovo nas 94, šk Loka __18778 Prodam Z 750, letnik 79. Zasavska cesta 27/B, Kranj_18779 Prodam OPEL karavan, reg do fe bruarja 87 za 15 SM Zupan, Kranjska c 10, Šenčur_18780 Prodam GOLF JGLD letnik 85 Tele-fon 21 862 Kranj 18/81 Prodam Z 750 letnik 79, 80 000 km Vidic, Preddvor 32_18782 Prodam Z 750 letnik 80 Telefon 38 033_18783 Prodam nov R 4 GTL. Telefon 24-134 _18784 Prodam KOLO personal Blažič Ce bulj M Pijade 6, Kranj, telefon 22 557 _✓_18786 Prodam R 12 za 35 SM. Brovč Emil, C. 4. julija I.Tržič_18786 Prodam~BMW 2002 letnik 70, registriran do oktobra 8/ Informacije po poldan Babic, Staretova 23, Kranj _18787 Prodam Z /50, letnik /2 Vodnik, Pre bačevo 28_ 16788 Prodam VVV letnik /3 oktober regi striran do septembra 87 Ogled popol dan Zamenjam tudi za manjši avto Živkovič Vlado. Pristava 51, Tržič 18789 gradbeni ma> Prodam trikotno OKNO s kate*8^ 190 cm m 200 cm, ki oklepata fV kot, in vrata 200x85 cm, temno 'JU na. Telefon 42 785 . !E8 Prodam 2000 kosov strešne dravograd in 200 punt. Telefon ^ 28 408 --^t(f Ugodno prodam 2 m' smre* ^ DESK colaric (III. kat.], primernjU opaž. Rebič, Sp Trg 4, Sk Loka_j5% Prodam 100 in' ladijskega P<><1a' ^ beline 20 do 22 mm. in dolžine ^5! 4 m Telefon 27 061 Prodam borove in smrekove P|-50 mm Naslov v oglasnem odda'^ Klinker PLOŠČICE, 70m', dV» žgane, in tovorno PRIKOLICO *a r ni avto ugodno prodam 24 356_ Prodam 50 m' ladijskega POD^' beline 3 cm Telefon 42 582, /vuc8j^ ___ Prodam monta OPEKO za polovni ceno, semenski KROMPIR in kit*« ZEUE Celar, Stranmi 97 yZ; Prodam 6 valjno salonitno KR Telefon 38 021 TA in balkonska VRATA 140x220 moton plus. Telefon 25-047 Prodam 2000 kosov rabljene s I/Ivi*, OPEKE Telefon 25 070 Prodam SMREKOVE PR pobjon, debeline 8 in 10 cm, i" a TOR elektronik ter VITLO, ki odg. 1 , 1 11- ' i ! . • • «r - . ■ ! 1 'li'!' II I I/ 21., Prodam 3 mesece starega O*] K A Telefon (061} 612 369 Prodam TELICO.brejo 8 m««*^^ meni ilko I iam Pogačnik, No""'^ pETEK, 7. NOVEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE DEŽURNI VETERINARJI 7- H. do 14. 11. 1986 J občini Kranj in Tržič °d 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjce, tel.: 25-779 ali 22-781, S 22. do 6. ure 47-192. tel. ____°bčino Škofja Loka Andrej Pipp, dipl. vet., Skof-Ja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 *a občini Radovljica in Jesenice ^ranc Pavlic, dipl. vet., Bled, £asip, Stagnje 24, tel.: 77-639 Prodam 8 tednov staro TELIČKO za pleme, čisto frizijko Kalan Janko, Zg Besnica 74, tel.: 40-537____ Prodam 8 tednov starega BIK.CA si-mentalca za nadaljnjo rejo. Breg 7, Ko-menda. Telefon (061) 841 -559 18646 Prodam mlado GOVED za zakol ali menjam za plemensko goved. Virma-še 42, Šk. Loka_18647 Prodam 20 do 150 kg težke PRAŠI-ČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 18740 Prodam KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev. Apno 9, Cerklje_18741 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-nega z domačo krmo. Srednja vas 12, . Golnik 18742 Prodam 100 kg težko TELE. Praše 14, Mavčiče 18795 OITAIO stanovanja DEŽURNE PRODAJALNE ^soboto, 8. novembra, bodo de-ufne naslednje prodajalne: Sp^J IN OKOLICA vnn Petrčku, Kranj, SP Vodo- Ije KSt°lp' Kranj' SP Zlat° P°~ V Kranju oddamo ženski opremljeno SOBO s souporabo kopalnice za enoletno predplačilo. Šifra: Navedite predplačilo_18705 Nujno potrebujem STANOVANJE za leto dni, možnost predplačila. Tele fon (062) 691 -494, po 22. uri 18706 Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Janez, telefon 38-641_18707 Samski osebi oddamo opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Predplačilo 1 leto. Šifra: Kranj__18708 Instruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Vse informacije dobite po telefonu popoldne, št. 27 148_18732 Nujno potrebujemo VARSTVO za leto in pol starega fantka na vašem ali našem domu. Telefon 61-761 18733 Iščem VARSTVO za 19 mesecev starega sina. Telefon 25-004 18734 V najem dam streho za kamp-priko-lice. Visoko 19_18735 Anglež poučuje angleščino. Kolod-vorska 37, Bled.Zaka_ 18736 Za leto 1987 zbiram NAROČILA za gradbena dela za družbeni in privatni sektor. Telefon 61-027_18737 Zahvaljujem se vsem strankam, ki so kupovale cvetje v Cvetličarni Stane Idič na tržnici. Zahvaljujem se tudi delavki Vidi Suhič iz UI. Janeza Puharja. HVALA. _18738 Sadim in spomladi obrezujem sad no drevje. Jože Kaštrun, mL, telefon 45-179 (nedeljo dopoldne). Nova vas 8, Preddvor_18727 Polagam, brusim in lakiram parket ter polagam talne obloge. Lisec, Cesta talcev 69, Kranj, telefon 26 263 18728 Šivalne stroje popravljam. Spreje-mališče Modni salon Teršek, Jahačev prelaz 1, Kranj (Za Merkurjem) 18729 Delamo stropne in stenske obloge z materialom ali brez njega. Telefon 50-554, po 19. uri_18730 VIDEO BLUC obvešča lastnike vi-deorekorderjev, da bo 10. 11. 86 začela obratovati prva VIDEOTEKA za izposojo posnetih video kaset, v Kranju na Valjavčevi 29 z delovnim časom od 13. do 19. ure. 18731 iigubljeno OBVEUUA posegli P*nj, PC Planina II in SP anina '— p,..--"* -center, Kranj, SP reddvor, PC Klanec, Kranj, SP K^na' Jezersko in SP Storžič, Sp xnca °d 7. do 18. ure ^ Šenčur in SP Cerklje od 7. do ure, SP Klemenček, Duplje 7J-do 16. ure ^FJALOKA ca p roharJevo naselje in mesni- ^roharjevo naselje JESENICE mona Market, Prešernova l/a, T senice in Delikatesa, posl. 5, "msičeva 70, Jesenice AR IC ka? ^°ka> Bistrica- Živila, Jel-de igZlČ in Mercator, Trg svobo- V d .nedeljo, 9. novembra, bodo nJUrne od 7- do H- ure n»sled-2°. prodajalne: SP Gorenjka, N7k'je, PC Delikatesa, Kranj in ^klo v Naklem Prodam GARAŽO v centru Jesenic. Telefon 82-008_18315 Na Jesenicah prodam komfortno opremljeno STANOVANJE z možnostjo takojšnjega obratovanja v manjši delavnici. Naslov v ogl. oddelku 18466 Kupim starejšo HI SO" v okolici kra-nja. Telefon (061) 442-837 ali Šifra: Go-renjska — Marjan_18709 V širši okolici Bleda vzamem večje posestvo v najem z možnim kasnejšim odkupom. Šifra: Bled _18710 Prodam polovico HIŠE z vrtom in garažo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku._ 18711 V najem vzamem GARAŽO v Moša Pijadejevi ulici pri pekarni ali Kebetovi ulici. Šifra: Dobro plačilo_18712 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Kranju. Šorlijev'a 22, Fende 18713 POČITNIŠKO HIŠO v Lj ubijani, lokacija Dobeno (Rašica), komunalno urejena, v III. gradbeni fazi, ugodno prodam. Ponudbe: Vikend v Ljubljani 18714 Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. Avtota-petništvo Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, telefon 74-972_16121 Obveščam stranke, da poleg gumbov in pritiskačev, nudim tudi preoblačenje gumbov in zaponk za pasove več velikosti. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj_18468 Rolete, lesene, plastične in žaluzije, naročite Špilerjevim. Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610_18469 Srebren kovan uhan sem izgubila 3. novembra v Kranju. Prosim najdite-•ja, naj sporoči na naslov: Horvat, Tončka Dežmana 8, Kranj ali po telefonu 38-424_18739 2. novembra ob 17. uri sem na avtobusu za Bohinj izgubila poročni prstan z vgraviranim napisom: Peter 20.2.1965 Poštenemu najditelju nudim nagrado. Regina Omovšek, Bled, Grajska 18, tel: 78-364, popoldne 18794 r.\ '/.'GLAS. lokali trebno znanje in kvalifikacije. $e2 da pa problem še ni rešen. O raZfjjJ rah bodo govorile kranjske drU^J nopolitične organizacije (vcef predsedstvo kranjske ZK), saj grej zelc izpostavljeno in družbeno Ju membno področje delovanja dH vne uprave. J. KošnJ**