Zgodnja
Kalolisk cerkven lisi.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in v»!ja p«, pofti za rek. l.to 4 gld 6t» kr., za pel 1» ta 2 pi l. 40 kr . za «V'« rt M:i 1 gld
V tisknruici nprejemai.a za leto 4 g- ld., za p« I leta 2	n «ete»t leta 1 gl; al,«, zadene na ta dan praznik. :/ d« l»ai i« a dnu f "prej.

Tečaj XXVIII.
V Ljubljani 18. rožnika 1875.
I Ant
Koledar za naslednji teden.
■tožnik. — Junij.
^0. Nedelja V. po binkoštih. Evangelij: ,,Ako ne bo obilnejši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo". (Mat. f», — Sv. Silverij, papež sprič., je bil na povelje cesarice Teodore pregnan na otok Poncijo, kjer je po mn< zih stiskah oslabljen umeri 20. rožnika
21.	Ponedeljek. Sv. Alojzij Goncnfja, spoz. iz reda Jezusove družbe, zgled čistosti in nedolžnosti, varh šolske mladine, j- 21. rožnika 1591, star 24 1. (Gl. Danico lanskega leta, list 25.)
22.	Torek. Sv. A/tacij, sprič., poveljnik vojne trume 10.000 mož, je pod cesarjem Hadrijanom s svojimi tovarši vred dosegel mučeniško krono.
Sv. Alban, pervi spričevavec s kervjo na Angleškem, in njegovi tovarši. Ob ča-u strahovitega preganjanja kristjanov po povelju grozovitega cesarja Dioklecijana je bil prišel mnogozasluženi in učeni duhoveu Amfibal v Verulam na Angleško oznanjevat sv. evangelij. Alban, visokočislau in bogat roestjan, rimske ro dovine, ga je prijazno sprejel v svojo hišo. Amfibal berž spozna ravno in pošteno serce tega ajdovskega moža, in ima terdno upanje, da bode sprejel keršansko vero; toraj gre v svojo stanico, in vso noč moli za svojega gostoljubnega dobrotnika. Alban ima to noč čudovito prikazen v spanji, ki jo zjutra sirahoma pove duhovnu, rekoč: „Vidil sem moža z nebes priti. Množica ljudi ga zagrabi in terpinči, zvežejo mu roke z vervmi, ga z biči razmesarjajo, mu na glavo pritisnejo ternjevo krono, ga za roke in noge na križ pribijejo, nekdo mu s sulico prebode stran, ter kri in voda iz nje teče, množica zasmehuje in vpije: „Pozdravljen bodi kralj juHov, če si sin Božji, stopi s križa, in ti bomo verjeli". Mladi mož molči. Poslednjič pa je zavpil: „Ooe, v tvoje roke izročim svojega duha", in je umeri. Kervavo t"lo je bilo s križa sneto in v grob iz skale vsekan položeno. Vidil sem ga s svojimi očmi. Prišli so z nebes možje v belih oblačilih, in so tega človeka seboj vzeli, od koder so bili prišli. Truma belooblečenili ga je spremljala in po potu pela: ,,Cešen bodi Bog Oče in njegov edinorojeni Sin!" JSe vem pa, kdo je ta oče in njegov edinorojeni sin?"
Amfibal vzame križ v roke, in mu natanko razklada vse, kar je v sanjah vidil in slišal. Alban, od gnade ginjen, veruje v Jezusa Kristusa, pade na kolena pred križem, ga objame, kušuje rane in prosi odpušenja. Amfibal ga en teden še bolj natančno v sveti veri pod-učuje, in kersti, po tem pa se poda proti severu v Vališ.
Mestni sodnik zve, da v Albinovi l»i;i k*r>ai >ki duhoven biva, pošlje vojake po duhovna iti A i ha na s poveljer.-, naj ju pred sodnijo vj ri«"-o Ijmi-tv* pripeljejo. Vojaki prider«-jo v Albanovo hiV». in i r-—j vpr.«š a;o po duhovnu. Alban od molitve \ re«i sv. križ- tn vrtane in pred nje stopi, rekoč: „Duhovna ni %*«•»• tukaj, |>"d B< žjiru varstvom jr." Vojaki r.;rr.b:j» A!bar.a, j;a z-e-žejo in peljejo pred sodnijo, kjer b I » »udi Ij-id-tvo zbrano. Alban nese kr ž v r>kah v očit •» zra-nnje, da je kristjan. Sodnik Albana in kr ž s srditim obrazom pogleda in vpraša: „Kdo si ti V" Alban mu odj»ov<»ri: „Jaz sem kristjan." Sodnik: „Kje j- duhoven, ki je od nekega Kristusa poslan skrivši prišel v na5»* m«-.<To in ljudstvo bega? Tudi tebe je premotil, da naše bogove zaničuješ. Obžaluj tedaj svojo zmoto, da ti bodo zopet milostljivi naši bogovi«• Alban: „l>uhoven je> svoj«? poslanstvo dokončal, ker je mene sramotne in po^ubijive zmote, nespametnega malikov^nja rešil; resnic« moje vere bodo čudeži spričevali. Vašim malikoui pa n« bom nik-di daroval." Sodnik ga ukaže tako dol^o šibat«. da se beriči utrudijo. Alban moli: „0 Gospod Jezus Kristus. vari moje serce, da ne omahne!" Ljudstvo vj»ije: „Pol leta z njim v ječo! ona ga bo že omočil«."
Ko je Alban v ječi bival, je nastala velika suša, vse na polji je bilo zgorel". Ljudstvo to nadlogo piipi-suje Bogu kristjanov, toraj terja od sodnika, naj Albana spusti iz ječe. Alban je spušen iz ječe, boji se pa, da bi se mu mučeniška krona, po kteri tolikanj hrepeni, predolgo na prihodnji čas ne odkladala; toraj za«"ni z gorečo besedo pogubljivo malikovanje grajati in ljudstvu nespamet očitati, da na gluhe, rautaste, slepe in ni»»rtve malike zaupanje stavi in jih moli. Zbrano ljudstvo vpije : „Smert, smert zaničevavcu naših bogov!" Sodnik L'a k 8 me rt i z mečem obsodi. Ljudstvo kriči: „Pojdi, pojdi, ti sovražnik naših bogov in našega mesta, in prejmi plačilo za svoje hud« bije!"
Albana peljejo na moriše — na grič Holmhorst. Velika množica ljudi dere za njim. Na mostu čez derečo reko nastane velika gnječa in krič, ker vidijo, da valovi nje, ki so hotli reko prebresti, poderejo in seboj vlečejo. Alban vidi to nesrečo, in prosi Boga, naj zmanjša vodo, da nobeden zavoljo njega ne utone. Voda zdajci stoji kakor stena, da vsi na suho pridejo, in po tem zopet teče. Kabeljna, ki je bil namenjen Albanu gla* o odsekati, je ta čudež tako pretresel, da ves skesan meč od sebe verže, pred svetnika pade in jokaje reče: ,Služabnik Božji, tvoj B< g je resnično pravi Bog, njega s teboj vred povišujem." Ljudstvo pa ta čudež svojemu solčnemu maliku pripisuje, in rabel jnu vse kosti polomi, ter ga napol mertvega na potu pusti ležati. Na griču solnce tako pripeka, da jih veliko izmed ljudstva od vročine in žeje omedleva. Alban $,rosi Boga, naj nobe-
dcn zavoljo nj-ga škode ne terpi, ter naj zrak ohladi in naj da ljudstvu vode piti, da si žejo ogasi. Zdajci priteče iz zemlje pod njegovimi nogami studenec merzie vode. 1 udi ta čudež j* zaslepljeno ljudstvo svojemu maliku pripisovalo. Drug rabelj Albanu odseka glavo 22. r- žnika 2*6.
Med t«-m prileze po vsih štirih poterti rabelj na hrib«*c. Sodnik mu posmehovaje reče : ,.No, no, le hiti k Albanu. da te ozdravi!'4 Približa se Albanovi glavi, jo ku-n-*, in zlajci skoči popolnoma zdrav na noge. Kozdvažeiio ljudstvo ga napade, razt rga in rabelj mu posiedu.ič glavo « d seka. Njegovo ime je bilo Araklij.
Na Albauovem grobu se je po noči vidil velik kr.ž, ki ie do nebes segal; angelji so po njem gori in do.i hodi i. Nebeško perje .<e je razlegalo, in slišal se je glas: , Alban, izverstni mož, je slaven apričevavec (mar ternik \ Ljudstvo dere k grobu, 1000 mož veruje v Kri-tu-a, gredo v Vališ iskat sv. mašnika Amfibala, kt» ri jih \ keršanstvu p« dučuje in kr-rsti. Kmalo po tein derejo za njimi obrozei.i malikovavci, in vse do zadnjega usmertijo, Amtibaia pa zvezanega v Verulam prip< !;e o. V rrc>tn je bila velika žalost po umorjenih roe*t'.j'.iiih, da so jih mogli inorivci sami tolažiti, ter so rekii. da so s svojimi očmi vidili Jezusa Kristusa v n» b-ški lepoti, kteri je umorjenim rekel: „Pridite k meni vi m« ji junaki v raj, ki je vam pripravljen." Veliko jih je verovalo. — Amtibala so malikovavci po mnozih mukah s kamenjem po-uli: 1000 ajdov se je spreober-nil'>. ko s-» njegovo stanovitnost in poterpežljivost vidili. Kmalo po tem se ie vse mesto sprcobernilo. — Ko je biia sv. Cerkev pod cesarjem Konstantinom mir dosegla, so <v. Albanu n.» čast »prelepo cerkev sozidali. Bilo pa »e Veruianisko mesto v vojski razrušeno in na njegovi podertiji so zidali novo n^esto, ki so g* imenovali„šent-Alban \ Kralj Offa je sv. Albanu na čast sozidal cerkev in samostan z imenom ,,šent Alban", njega opat je v slavni spomin; tega pervega sv. sjiričevavca v zboru stanov •parlamentu! predsedoval. Več ko 1<X>) lčt so na An^lešk-m sv. Albana visoko častili, dokler ni bil hu-fiobui kralj Henrik VII od katoliške Cerkve odpadel in je tudi svoje podložne k odpadu prisilil. Pobožni katoličani so ostanke tega svetnika, ki so bile od krivo-' ercev že obropaue dragotin, prenesli v Valadolid na Spanjskem.
2.*). Sreda. Predpražnik s Janeza Kerstnika.
24. 4'etertfk. Rojstvo ar. Janeza Kerstnika. (Glej „Dai. eo" lansk. 1. List 25.)
J). Petek. Sv. Uvilelm (Viljem), opat, velik ču-
dodeinik. t 25. rožn. 1142.
26. Sahota. S?. Janez in Paref, brata Rimljana, sprič., sta bila na povelje cesarja Juiijana odpadnika ob glavo djana.
Sphntviio braiovhine prenr. MtesnJ. Teiemu r i julijanski ti ko/l J i za teto
Ob vseh časih so si prizadevale pobožne duše po-g .stoma znajti se pred sv. Tabernakeljnom, in zaupljivo občevati s svojim Bogom in Zveličarjem, skritim pod podobami belega kruha. K Njemu so pribeževale v vseh zadevah, potrebah, skušnjavah, britkostih in stiskah. Svoje skerbi, želje, nade in prošnje so pokladale pred tron milosti, in razveselila jih je vsikdar Njegova pomoč in tolažba. Sveti tabernakelj jim je bil zavetje in pri-bežališe, kraj nebeških razsvetljevanj in tolažil, zakladnica božjih gnad, raj svetega veselja, nebesa na zemlji.
Ni čuda tedaj, da so se bratovšine vednega češenja presv. Rešnj. Telesa tako hitro razširjale, kakor se tudi godi z našo bratovšino, kteri je v preteklem letu zopet pristopilo 1037 novih udov, tako da je bilo že zapisanih 25.109 v kratkem času njenega obstanka.
Po pravilih naše bratovšine se pa zedinjajo njeni udje ne samo k neprenehljivi molitvi, ampak tudi v to, da bi se z njih doneski revnišim farnim cerkvam naše škofije oskerbela bogoslužbena oblačila, kakoršna se spodobijo k vrednemu češenju presv. Rešnjega Telesa. Miloščine se je v ta namen v preteklem letu nabralo 4486 gl. 71 sold., dasiravno letoina udov ni bila iz vseh krajev poslana, kar je tim bolj obžalovanja vredno, ker tako bratovski udje zgubijo delež pri dobrih delih in odpustkih bratovšine, kteri so podeljeni s to pogojo, da opravljaš vsaki mesec molitveno uro, in bratovšini od-rajtaš tisto malo milosuje vsako leto.
Od marljivih in umetnih rok ženskih udov, kterih imena, pred svetoru skrita, so v nebesih zapisana, je bilo v preteklem letu za opravo revnisih cerkva narejenih 7 pluvijalov, 42 mašnih plašč.*v z vsim, kar k temu gre, 25 velumov, 34 obhajiinih burz, 7 antipendij, 26 obhajiinih stol, 24 štol z\ pridigo in litanije, 27 oltarnih blazinic, 3 potezaji za zvonec pri zakristiji, 1 pl^šček za ciborij, 1 oltarni pert, 42 mašnih srajc, 36 koretljev, 126 humeralov, 40O purifikatorjev, 2^0 rutic za lavabo, 100 korporalov, 100 pal, 42 cir gulov. Očitna razstava teh paramentov je bila od 6. — 13. maja, kakor vsako leto v sobanah za to odločenih pri čast. gospeh Uršulinari-cab, kterim bodi naznanjena iskrena hvala za blagodušno pomoč, ki so jo s tem bratovšini skazale.
Pri razdelitvi paramentov tudi letos ni bilo moč uslišati vseh prošenj, izmed kterih je pa tudi raarsiktera veliko prepozno došla. Poslalo se je vendar tudi takim cerkvam, /.a ktere niso bile prošnje vložene, nekoliko perila in velumov, ker za te reči ni bilo toliko prosilcev, kolik- r bi se jih bilo nadjati. Obdarovanih je bilo 137 cerkva, in sicer je dobila:
1.	Semeniška kapela v Ljubljani: 1 oltarno blazinico.
2.	Ter nor o v Ljubljani: 1 velum.
3.	Sent-Vid nad Ljubljano: 2 štoli in 2 burzi za obhajila.
4.	Dobrova: 1 pluvijal.
5.	Sora: 2 štoli in 2 burzi za obhajila.
6.	Jezica: 1 štolo. 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale,
1	cingulum, 6 rutic za lavabo.
7.	Sv. Katarina: 1 štolo in 1 burzo za obhajila.
8.	Zelimlje: 1 mašni plašč.
D. Stara Loka: 2 štoli in 1 burzo za obhajila, 3 koretlje.
10.	Skofja Loka: 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa,
2	stoli za obhajila, 2 koretlja, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 puriHkatorjev.
11.	Žab niča: 1 mašni plašč.
12.	Železnike: 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purilikatorjev.
13.	Sorica: 2 oltarni blazinici, 1 obhajilno burto,
3	korporale, 12 purilikatorjev.
14.	Javorje: 1 mašni plašč.
15.	Sent-Lenard: 1 oltarni pert, 1 štolo, 1 koretelj.
16.	Cerklje: 1 mašni plašč, 2 burzi za obhajila.
17.	Sent-Juri: 1 velum.
18.	Teržič: 3 burze za obhajila, 2 štoli.
19.	Krize: 1 burzo za obhajila, 1 štolo.
20.	Naklo: 1 velum.
21.	Kovor: 1 koretelj, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purilikatorjev.
22.	Velesouo: 1 velum.
23.	Mavčiče: 1 antipendij, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum.
24.	Duplje: 1 velum.
2o. Besnica: 1 antipendij, 1 štolo.
20. Ter bo je: 1 masni plašč.
27. Radolica: 2 koretlja, 2 stoli.
2*. Gorje: 1 štolo, 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa.
29.	Prednja vas: 1 veium.
30.	Ribno: 1 mašni plašč, 1 kor°telj, 1 štolo.
31.	Bohinjska Bistrica: 1 štolo, 2 albi, 5 bumeralov, 2 prepasa.
32.	Breznica: 2 koreteljna, 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa, 5 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev.
33.	Mošnje: 1 albo, 3 humerale, 1 prepas, 1 štolo, n korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 2) purifikatorjev.
34.	Begunje: 1 velum.
Dovje: 1 pluvijal.
Ljubno: 2 albi, 5 humeralov, 2 prepasa.
37.	Kamna Gorica: 1 mašni plašč.
38.	Ovsiše: 1 mašni plašč, 1 burzo za obhajila, 1
štolo.
39.	Rateče: 1 masni plašč.
40.	Bohinjska Bela: 1 pluvijal.
41.	Rote nad Jesenicami: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj.
42.	Radomlje: 1 mašni pla^č.
43.	Goričica: 1 burzo za obhajila, 2 stoli, 3 humerale, 5 korporalov, 5 pal, 12 rutic za lavabo, 23 purifikatorjev.
44.	Vodice: 2 altarni blazinici.
4o. Dob: 1 velum.
40. {Spodnji Tuhinj: 5 korporalov, G pal, 12 rutic za lavabo,^23 purifikatorjev.
4?. tipitalič: 1 burzo in 1 štolo z* obhajila.
4*. Homec: 1 mašni plašč.
49. Zlato Polje: 1 masni plašč.
(Konec nasl.)
JI ari/a naša redna Pomočnica.
(Dalje.)
Kakor je Jezus Kristus v svojem življenju povsod p> zemlji hodil, da je ozdravljal bolne in bromove in po moči svojih čudežev razodeval za Sina Božjega, tako se kaze tudi Marija v svojih čudodelnih podobah ljubo Mater človeštva. Marija namreč podpira vsako prošnjo, ki jo pred njenimi podobami k Nj*j pošiljamo. Po materno prosi za nas in s tem pridobiva revnim otrokom č;oveškega rodu pomoč in milost.
V	dokaz slede tukaj nekteri zbledi.
V	učilnici zbirališča najsvetejšega Zveličarja na Angleškem zboli učitelj o. Frančišek Holl iako nevarno. Ker g* bolezen v glavi zelo muči in mu tudi nobena jed ne diši, pešajo vidno njegove moči tako, da je bo lezen slednjič prav nevarna. Zdaj sklenejo učenci opravljati devetdnevnico na čast Marije Devici vedni Pomočnici, da bi sprosili od Boga zdravje svojemu ljubemu učitelju. Devet dni že čisto preteče, učitelju pa se še nič na bolje ne oberne, ampak bolezen še celo vedno huji nastaja in č. o. gosp. predstojnik ga na večer devetega dneva zarad nevarnosti previdi s ss. zakramenti. Bolezen pa je menda le zato do verhunca prikipela, da bi se moč Marije vedne Pomočnice toliko očitniše pokazala. Ze precej prihodnje jutro, ko zvonovi k angelskemu češenju zadone, se bolnik nanagloma ves premeni Na enkrat, tako pripoveduje sam, se mi je zdelo,
da se novo življenje razliva po mojih udih in terdno sem bil prepričan, da je naša ljuba Gospa vedne pomoči uslišala molitve svojih služabnikov.
In v rrsnici ne čuti več ne bolečine ne slabosti, precej vstai<<-, gre v cerkev in -»pravlia dar sv. maše. Po dokončan; h.alni daritvi, se verne k prešnjim opravilom svojega poklica, kakor da bi ne bil nikoli bolau. Popolnoma je bil zopet zd'av.	(Dalje nasl.)
Pomrečevanfe r Jezunoro Ser ve.
KI« Clirltlunl! IVblLeMV« In CorDe les V Cbrlstl.	P. B.
O kristjani,	povzdignimo.
Od izhoda d«» zahoda Sen-no se v»*«-liino
V Ser<-u Jezusa GoHjiodn!
Šestnajstega rožnika 107f> je bila pohožno&t do presv. Jezusovega Serca bolj na tanko določena, zato se je 10. tege mesca obhajala d cstoletnica te in.enitne dogodbe, in po želji sv. Očeta Pija IX je bilo ta dan vse katoličanstvo posvečeno Jezusovemu na|sv»tejseinu Sercu. Zares, preimenitna dogodba! To opravilo pa a tim ni dokončano; posvečevanje se tnora nadaljevati in doverševati pri vsakem človeku do konca njegovega življenja. Zat» je tudi o tem dobro govoriti in pisati — še posebno ta mesec, ki je mesec Jezusovega Serca.
Rekel sem, da pobožnost do tega prečešenega Serca je bila pred dve sto leti bolj na tanko določena, zakaj bistvo te pobjžnosti je v sv. Cerkvi o 1 njenega začetka. Ta pobožnost namreč ni druzega, kakor da se bolj živo spoznava in bolj goreče povračuje Jezusova neskončna ljubezen do nas. Učeni torinski vikši škof piše Ut<>šnjfga 6. majnika v svojem pastirskem listu in pravi: „D>)sti je, ako le poverhu pregledaš liste sv. Pavla in *>v. Janeza evangelista, in vidil bodeš jasno v njih, k«ko sta bila velika aposteljna presunjena naj vikšega zaeudo-vanja in naj globokejšegi česanja do studenca ljubezni, ktera je gorela v človt ški duši (v duši njegove čl«iv<»ške nature) našega B«>ga in Zveličarja, in torej kako se je zače!a pobožnoat do njegovega Serca, ki je ž v.i orodje njegove ljubezni, a koralno (ta pobožnost) o pervem vsta-novljenji Cerkve ni bila še tako raz-iina in določna, kakor v naših dnevih". V veliki zmoti bi bil toraj, kdor bi nasprotoval t«*j pobožnosti z izgovorom, da je to kaj novega. Kaj posebnega pa je, da se Božja neskončna modrost poslužuje le priprostih, ponižnih in od .-vetnih velikanov preziraiiih ljudi, kadar ima kaj velieega izpeljati. Ko se je bilo pričelo krivoverstvo, ki je imelo dve stoletji strahovito terpinčiti sv. Cerkev, je bil Bog lute-ranstvu nasproti obudil družbo Jezusovo, zato se ravno od une strani še zmiraj s tako strahovitim obrekovanjem in vsimi lažmi pod solncem treska na ta vse skozi pošteni red, in to od vsih, kteri so okuženi s strupenimi spisi („schandiiteraturo") sedanjega časa. Zoper kužljive janzeniste pa je bolj živo razvnel pobožnost do najsvetejšega Serca.
Krivoverci se dandanašnji gibljejo z novo to^oto in vergli so se v plajše lieinkens«»v, Do linirerjev, Fri-drihov; njih patroni pa so Bizmark:, Lutzi, preKlinjavci Garibaldeži, tudi ni brez družili vladnih in deržavnih glav, ki jih podpirajo, in v umazarih časnikih in laž-njivi „aufklarungi" imajo po vsih mestih svoje nevredne „sužnje '. Tudi pri nas na Slovenskem je nekaj silo zagrizenih potujčencev, ki so izdali svojo vero, svojo Cerkev in so se novemu Antikristu zapisali.
Zato pa veliki Pij IX v novo vnema verno ker-šanstvo k bolj ge rečem u češenju najsvetejšega Serca.
Na tem ognjišu nezmerne ljubetni naj se ogrevajo vse dobre serca za vojsko proti grehu, krivoveri in nejeveri.
Po vsaki ceni mora boijšanje začeti vsak sain pri sebi. Zato ie bil 10. rožnika veliki dan za očiševanje, za zedinjenje z Jezusom pri sv. Obhajilu, in slednjič za posvečevanje v najsvetejši Serce Sinu Božjega.
Velike so časne in večne dobrote, ki jih je Jezus obljubil po blaženi Marieti Alakok bogoljubnim častiv-cem svojega Serca. Serc^ Jezusovo je ljudem tako rekoč dano za to ažilo v poslednjih stiskah in britkostih. Rečen = « namreč v evangeliju: ,.Zakaj takrat bo velika stiska, kakorsne ni bilo od začetka i-veta do zdaj, in je ne bo. In moči nebeške se bodo gibale. In veliko jih bodo zapeljali..(Mat. 24.) .,In ako bi Gospod ne bil prikrajšal dni. bi noben človek nebilotet; toda zavoljo izvoljenih, ktere je izvolil, je dni prikrajšal." (Mark. 13.) Kdo t»'<:a) nam bo veliki srednik »hranjenja in oten|a v poslednjih Antikristovih časih V „Jezus sam se je ponižal na* to podučiti: njegovo Božje, prečešeno Serce je poslednja obilnost njegove ljubezni v t"h poslednjih časih,*' pravi Segur.
Kakošne milosti tedaj bode delil naš Gospod in Zveličar tistim, kteri bodo nj-govo Serce pobožno častili? Po razodeniu <io blažene Marjete Alakok take-le: 1. Vse milosti, ki j.h i« trebujejo v svojem stanu: 2. mir v njih družinah: .'». tol.tžbo v njih terpljenji; 4. jim bo pribežališč v življenji in zlasti o snierti; o. obilen blagoslov v vsih n ih opravilih; »i. grešniki bodo v tem Sercu našii neusušljiv studenec usmiljenj; 7. mlačne duše bodo postajale goreče; 8. goreče bodo hitro dose-gaie viši popoSnamost: V. blagoslovil bo celo stanovanja, v kterih bo njegova podoba izpostavljena in se častila ; IU. verskim redom je obljubljena posebna pomoč za obujanje pervotne g« ročnosti itd.; 11. duhovni dobivajo tiar na; boii terdovrati.e serca mečiti: 12. razširjavci te pobo/n<>sti bo io v Jezusovo Serce zapisani.
Vsi tedaj naj se z vso gorečnostj i posvetijo temu studencu vsih milost, kteri se morebiti še niso.
farizejem in preganjalcem r nadih
rinerih.
Od P. Veniiiger-ja. S. J.)
Poslušajte vi prejanjavci novoš'gnega časa — oko Gosponovo gleda na vas. Nehajte, d«»kler je še čas; — mtr ne j»;tšite od daleč šumenja valov, ki bodo vas pokopal. ?
Vi s* veselite v i.ečiroernem zaupanji na zmago — zakaj f I)obro vem: O, vi se zanašate na moč postav vaše, kakor vi mislite, vsegamogočne deržave. Res, vi s svojimi postavami kujete verige, s kterimi ste zmožni Cerkev in njene služabnike v vidne okove djati. Vam velja sila pred pravico in le-to z nogami teptate, ker vain ne more nihče ubraniti.
Toda poslušajte! naj si že bo, da škofe in duhovne v verige vkuj^te, in celo Kristusovega namestnika samega v njegovi lastni hiši vjetega deržite, Cerkve same ne morete vkieniti. Ona je telo Kristusovo, prosta in uezvezana; ker Jezus, njena glava in začetnik, njena bramba, je prost. Le ta je vstal in živi. Ta bo tudi tebe enkrat sodil po svoji postavi, stari Viljem, s tvojim kanclerjem in z vsemi rnegovimi poraagači. „Od o wlod h>> j trii* l »oJi? ž tre in mertve." In ne le kedaj, kdo ve, kako k malo bo vas zgrabila roka pravice. Berite vi kronani preganjavci bukve starodavnega Laktan-cija. Vsakega cesarjev preganjavcev je roka pravičnosti še v času zadela. Berite celo bukve novejše dobe in mislite na Kavurja, Napoleona III in na druge, ktere
je smert zdajci pokosila, in ki so že bili pred Božjim sodnjim stolom. Kaj pač si neki danes mislijo? — mislite li, da se vesele? — Menim, da ne.
Vi ste veseli. Kako veste tako gotovo, da bote v boju zoper Cerkev zmagali? Vem, kaj je. Vi zaupate svojemu vplivu na občno mnenje, nad kterim po vsuž-njenem časnikarstvu imate oblast z lažjo in slepijo. Pa vi brezsramni prusaski objerlavci, vi konjsko kopito le prepogosto malo preveč pokažete. Slepo množieo za-morete prekaniti — mož, ki sami mislijo in poskušajo, pa n?. Vi novošezni farizeji se sučete v vse svitke, da bi preverili svet, da ste njih osrečevalci; da Cerkev je tista, ktera vašemu časnemu blagru in kulturi na poti stoji; da vse se bo srečno in prosto oddahnilo, oprosteno duhovskegi jarma. Toda vaše dela in njih sadovi preglasno govore, da bi s tem misleče ljudi preslepili.
Da je Cerkev sovražnica olike in kulture? Vesoljna zgodovina sveta, zlasti zgodovina Nemčije vam nasproti kliče: vi se lažete. Kaj neki bi b;lo še danes, ako bi cerkev — katoliška Cerkev ne bila za olikane ljudi odgojila barbarov, ki so obsipali vaše vasi ? Ravno nji (Cerkvi) se imate zahvaliti za dozoritev občinske olike. Hvalite se, da ste meč izderli za kulturni boj, in predtvezate, da se bojujete za duhovno svobodo zoper moro zatiravnega ultramont inskega duhovstva. V resnici pa ste meč potegnili za zatiravni boj vsih pridobitkov prave kulture, in vojskujete se za izpreženje mesenosti, za poven itev politiškega sužnjištva, za poganski ccza-rizem in barbarstvo, ki ne pripoznava nobene druge pravice, razun pravice nasilstva.
Vi terdite, da delate za brezskerb in srečo narodov, pozabite pa pregovora: ..Pod škofovsko pastirnico je dobro stanovati." Prašajte Rim sam — kdaj so imeli meščani hujši bremena no.-iti — pod Pijem ali pod Viktor Eiuanvelom? Ako bi se na svetu moralo vse po vaši pišali sukati — potem se vernemo nazaj v civilizirano barbarstvo.
Vi nesoklicani svetnjaki, vi hočete Cerkev vladati, njene služabnike poskušati, izrejati, njene djanja soditi kakor njeni služabniki, in seda] na to mislite, da bi tudi prihodnjega papeža volili. Biziuark s svojimi pomagači, ti si napadnik in nasilnik. Neka podobšina, ki te je lansko leto polastila s pluvijalom in tijaro, okinčano s pruskim orlom, z inajnikovimi postavami v eni. s ključi za ječo namesto ključev sv. Petra v drugi roki, te je pač dobro zadela, ki t-i se sam naredil pruskega papeža! Kdaj je Pij na to mislil, da bi vaše deržavne vradnike izpraševal, poterjeval in vaše kase nadzoroval?
Vi psujete in obrekujete, da Cerkev in njeni služabniki se ravnajo po načelu: Namen opravičuje po-močke; sej to je ravno vaše pravilo - djanja spriču-jejo. Vi govorite o preseganji in prederznosti Cerkve zoper deržavo. Kdaj vam je še Cerkev vzela kako čisto deržavno pravico ali le za čevelj zemlje? Vi ste sv. Očetu iztergali dedino sv. Petra, in to imenujete ,,pri-devati" (anektirati), in z uzetjem (sekularizacijo) cerkvenih posestev in z novimi postavami ste se skazali prav kakor — — —. Sram vas bodi — vi! Kristus vam bode kmali šemo čisto z obličja preč potegnil, ko bodete pred njegovim sodnjim stolom in pred obličjem vesoljnega sveta stali v svoji breznravni in brezvestni gnjusobi.
Vi lažete — — — kakor se vam zdi; ali Jezus je Resnica in Zvestoba, on živi in spolnuje svojo besedo : .,Jest ostanem pri vas vse dni do konca in peklenske vrata moje Cerkve nikoli ne bodo premagale."
Res, da pride čas in (za vas) veselo naznanilo se bode razlegalo po svetu: Pij je umeri. O, kako dobro vam bo nektere trenutke pri sercu. Ali, poslušajte: Pij
je umeri! Res je, vender Jezus, čigar namestnik je bil, — živi!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
It Ljubljane. {10. dan rožnika.) Tolika gorečnost, kolikoršno je Ljubljana ta dan skazovala ognjišu nezmerne ljubezni, Jezusovemu prečešenemu Sercu, ue more biti brez dobrih nasledkov. Ne le v mestnih, ampak tudi v predmestnih duhovnijah je bilo brez števila ljudstva pri sv. Obhajilu. Službe Božje so bile povsod slovesne in častitljive, ljudstva prav velikp pri njih, in sploh pri ss. mašah, Ju so se brale celi dopoldan, kolikor je bilo moč. V Senklavžu je bilo zjutraj vse natlačeno, ob 10 pri pontiiikalni maši preč. g. stoljnega dekana več preč. gg. kanonikov, gg. bogoslovci, veliko gospode in sploh ljudstva. Sijajnost v olepšavi cerkve in zlasti velikega altarja pri sv. Jakopu, pontifikalne maše preč. g. prosta Jarca med polno azistenci jo, glasbe in petja — je povzdignjena nad vso hvalo. Ni čudo, da se ta cerkev čedalje bolj pridno obiskuje, da je bila ta dan še popoldne pri pridigi o ' ,2S, pri litanijah in za bvalni pesmi vsa napolnjena. V Ternovem je bila slovesna sv. maša z leviti med prelepim petjem na koru in toliko ljudstva pri sv. Obhajilu, da gotovo že davno ne toliko na en dan. V nunski cerkvi so bile slovesne opravila, veliko število šolske mladine iz notranje in zu nanj?; Šole z velikim duhovnem veseljem in goreču"stjo pri Božji mizi. Enako je bilo tudi pri Frančiškanih in pri sv. Petru. Opomnimo naj o tej priliki, da frančiškanska cerkev je kaj močno ozaličana z novim tlakom iz raznega lepega kamna, ki ga je pred kratkim dobila.
Uslišanje molitve. (Poslano.) ,,Slov. Narod'', kte-remu je bilo že enkrat povedano, da se je „na ušesa usedel", ker noče slišati nobenega pojasnila, ampak vedno le svojo trobi, se 6. junija zopet norčuje iz ,,čudežev 1 storjenih na prošnjo naše ljube Gospe, in hoče, naj zanj izprosimo čudež, da bi v bolnišnici v pričo zdravnikov kakemu bolniku odžagana noga zopet zrastla. Že se je večkrat ponavljalo, da razločujemo med usli-šanjem molitve in čudežem, da dogodkov, ki jih naznanjamo, nismo še nobenkrat kot čudeže oklicevali, da za to tudi nimamo oblasti mi, ampak le sv. Cerkev; vendar naj danes še enkrat pojasnimo, kaj da je naš namen, ako priobčujemo take prigodbe. To pojasnilo pa ne velja toliko „Narodu<, ki se bo tako skoraj gotovo zopet,,na ušesa usedel ', ampak nekterim naših čitateljev, ki imajo na videz sicer opravičeno misel, da bi bilo boljše, ako bi se priobčevali le taki dogodki. pri kterih se popolnoma očitno in naravnost kaže Marijina pomoč, ne pa tudi taki, kteri se dajo tudi naravno razlagati, torej le očitni čudeži, češ, da s priobčevanjem dogodkov druge verste se ne doseza nikaki namen, ravno ker se lahko tudi naravno razlagajo. Toda kaj pa je nas namen? Naš namen, ako priobčujemo uslišanje molitev, naravnost povemo, ni ta, da bi s tem neverce, bodi si ktere druge ali pa ,,Narodove" k veri prisilili. Vera je dar Božji, kterega je treba prositi in se vsiliti ne da, tudi z naj bolj očitnimi čudeži ne. Obujenje Lazarja, kteri je že štiri dni v grobu ležal, je bil vendar dosti očiten Čudež.
Toda so li farizeji verovali zavoljo njega? Berimo pri sv. Janezu v 11. poglavji: „Veliki duhovni in farizeji tedaj so zbor poklicali in rekli, kaj hočemo storiti, ker ta človek toliko čudežev dela? Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj verovali. — Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga umorili." —
Naš namen je veliko več ta, z izgledi uslišanih
molitev verne spodbujati k zaupni in stanovitni molitvi v vseh težavnih zadevah, v dušnih in telesnih potrebah. Ako pa spodbujamo k zaupanju na Božjo pomoč in na Marijno prošnjo, nočemo nikakor od zdravniške in druge naturne pomoči odvračevati. Se celo greh bi bilo v nevarnosti braniti se naturne pomoči, ali jo zanemarjati, kjer je mogoča, ter naravnost čudeža pričakovati. Gotovo je, da Bog lahko stori čudež, kedar hoče in kolikor jih hoče. Gotovo je tudi, da so čudeži, kteri so v sv. pismu zapisani, kakor tudi pozneji čudeži, ktere je že sv. cerkev kot take poterdila, resnični in pravi čudeži. Vendar pa moramo vedri, da Bog čudežev nikdar ne dela brez potrebe in brt-z gotovega namena. Zato bi bilo prederzno od nas, in bi kazalo na pomanjkanje ponižnosti, ako bi pričakovali, da ram bo Beg v naših potrebah ravno z očitnim čudežem pomagal, zakaj Bog, neskončno modri viadar človeške osode in vsega sveta, je sicvr že velikokrat iz posebnih vzrokov pomagal hitro in z očitnim čudežem, vendar pa tudi lahko stori, da se nam po navadni, naturni poti vse na b-dje oberne, in to je redna pot Božje pomoči. Kratek izgled nam bo to pojasnil.
Dva človeka n. pr. bi imela enako bolezen, recimo, bolezen v nogah, tako da bi že več let ne mogla hoditi. Ginjena od mnogih izgledov na prošnjo ,.Naše ljube Gospe presv. Serca" uslišanih molitev se začneta oba z velikim zaupanjem r.jej priporočevati. In glejta, pervi komaj dopolni z gorečnostjo opravilo k ..Naši linbi Go spej", kar na enkrat se čuti po vsem životu pretresenega, stopi na noge, hudi in je zdrav. Drugi ravno tako goreče moli, pa pri njem se nič tacega ne zz< di. Toda on ne obupa: z vedno večini zaupanjem mr li. rabi zdravila, ki mu jih zdravnik daje, in — počasi, počasi zapazi, da se njegova bolezen vendar le bolišu, zdravila, ki pred vse niso nič pomagale, zdaj kažejo svojo moč, in v nekterih tednih ali morda v nekterih mescih je tudi on zdrav. Glejte, v pervem primerljeji bi se bilo zgodilo ozdravljenje po nenavadni poti, v urugem je na Marijino prošnjo Božja previdnost tako obernila, da je bolnik po navaduem, naturnem potu zdravje dobil. Izgledov pervemu in drugemu podobnih je v-i j ko nazna njenih posebno v nemški mesečni knjižici ,,M<oiatrosen". In ali nas ne spodbujajo ravno izgledi druge verste še veliko bolj k zaupanju in stanovitni molitvi, kakor pa oni pervi, ravno zato ker se večkrat zgode, in ker brez predersnosti smemo pričakovati take ne t*k<> nenavadne Božje pomoči, med tem ko se za očiten čudež prositi iz ponižuosti nekako bojimo, ker ee tolike milosti spoznamo nevredne? Je li toraj brez namena in a'i se more celo sleparija imenovati, ako se naznanijo tudi izgledi druge verste? O koliko je bolnikov in drugih nesrečnih, ki bi bili neskončno veseli, ko bi jim bilo tuli le počasi in brez čudeža pomagano! Ali pa mar take pomoči ne moremo Bogu in Marijini prošnji pripisovati? Mar ni Bog tisti večni dobrotnik, kteri je vstvaril zdravila in jim moč daje? Ne more li On zdravnika razsvetliti, da bolezen prav spozna iu pravo zdravilo zadene? Ali ni On zmožen odverniti sto drugih primeri jejev, ki bi sicer ozdravljenje zaderževali ali morda tmert naklonili? Kdor veruje na Božjo previdnost, ta ne more tega tajiti. —
Zatorej, verni Slovenci, ne dajmo se motiti, ne pustimo se odverniti od molitve, kera brezverce, se ve da, v oči bode, ker so jo sami že davno popolnoma opustili, ker so v svoii dozdevni visokosti že pozabili molitve, ki jih je keršanska mati učila. Le z zaupanjem ae pri-poročujmo naši ljubi Gospej v vseh nadlogah, dušnih in telesnih, pa vselej s popolno vdanostjo v voljo Božjo; in prepričani bodimo, da ne bomo nikdar molili zastonj. Ako bi ne bilo v naše zveličan je, za kar prosimo, dal
nam bo I> g na Marijno prošnjo kaj d-uzega, kar bo š<s veliko boljše ta nas. —
Da »i pa „Slov. Narod" sani izbira čudež, kakor-šnega bi < n rad, kdo ne vidi v tem popolnoma podobnosti njegove s Her« dom, kteri je tudi hotel od Jezusa čudež imeti, ko so ga prednj pripeljal.? Jezus pa je molčal in mu ni ničesar odgovoril. —	S.
Očitna zaktnlt. Za 15 iztisov ,.Življenja ss. Koci-jana, Kancija, Kocijanile in Prota" podarjenih tukajsni giirnazijski mlsdeži se msgr. Ivan Globočnik-u mesto «-bdarovanih učencev iskreno zahvaljuje:
Katehet Kranjske gimnazije.
Z Dolenskega. J. S. (Priporočilo cerkvenih pesem.) Kakor pridna čebelica dela, tako dela in nabira lepe melodije pridni g. Vavken, mislil sem, ko sem orglal, prepeval ali prepevati slišal lepe pesmi našega pridnega gorenjskega skladatelja lepih in krasnih cerkvenih pesem. Kako v cerkvi lepo vbrano petje Božjo Čast poveličuje ii k goreči molitvi vnčma pobožne kristjane, vsak vč. Pojte torej, spoštovani pevci in pevke, svete pesmi, ki j h imamo mnogo: popustite tiste posvetne, ki dušo ranijo, vest obtežijo, angela varha odganjajo, in poprimite se pesem in napevov slavnih skladateljev, ki se trudijo jih v cerkvenem duhu sostaviti. Sam sv. Avguštin pravi, da je bil še merzel in prazen gorkote Božjega duha, ali kadar je v cerkvi slišal hvalno in duhovno pet e, )e bil ves omečen; tako smo tudi mi s petjem zbuje-vani in k pobožnosti povzdigovani. Celo leto imamo veselili praznikov, o kterih gospodje or^lavci po deželi in po mestih eno ali drugo iz mnozih Vavkenovih melodij pobirajo. Novtrudljivi in marljivi gospod, akoravno je učenik, župan in posestnik ob enem v Cerkljah na Gorenjskem, je zopet pred kratkim dal na svitlo 6. in 7. zvezek Cerkvenih pesem, katere so ravno tako prijetne, kakor poprejšni 2., 3., 4. in 5. zvezek. — V tem novem delu, kakor v poprejsnib, veje krasen, nežen in častitljivi cerkveni duh, ki človeško serce povzdiguje k Njemu, pred kterim se uklanjajo vsa kolena v nebesih in na zemlji. Izpeljava je prav lahka. Nasvetujem jih, ne le g^. učiteljem orglavcem, da naj si jih kupijo pri (»cnenjeiieui g«.spodu skladatelju, ampak tudi vsim viso-kočastitem farnim predstojništvom, da naj bi si jih omislili za cerkveno lastnino. Za majhen denar dobijo mnogo mnogo lepih napevov. Posebno bi opomnil na 5. zvezek, ki obsega prav lepe in že priljubljene božične pesmi, katere ljudi« radi poslušajo, in tudi na poprešnje, ki so že ▼ drugič natisnjene. Sezite torej po popresnjih in po novih, ki imajo zopet mnogo lepih napevov. Postavljene so vse tako, da te pevci napevov lahko nauče. Kdor ima bolj izobražen okus v lepi godbi, se bo in ► e je že prepričal, da teh del ni treba priporočati, kajti dobi o delo se samo hvali. Ako pridno sežete po dosedanjih cerkvenih pesmih (2.-7.) Vi, kteri živite za lepo cerkveno godbo, smemo upati, da ta gospod skladatelj na h bo še večkrat razveselil s svojimi lepimi kom pozicijami, in s tim povikševal pravi glasbeni km m^d nami ter pravo cerkveno godbo.
Pri s ta vek. Gosp. Vavken je vsled našega priporočila sv..je dela predlož'1 visokoča*titl|ivemu ški lij-•tvu v potrrjenje in priporočilo, namreč vse zvez-i«* zunaj 1 ; in kolikor verao. v obsegu pes«em ni nič veri in nravnosti nasprotnega. Želeti je, da bi se precej pogosti besedni pogreški v druzih natisih popravili, ter se •ploh na slovniško resničnost dobro pazilo. Pri pesmih za cerkev pa je treba dobre izvolitve, ker nektere, n. pr. izmed šniarničnih, se podajo bolj za domače petje, kakor za cerkveno.	Vred.
¥ Gorici, 14. junja. Pretečeni četertek, 10. t. m., veršila se je v tukajšnem semenisi prav lepa slovesnost.
Odkrila se je namreč marmornata opersna podoba ranj-kega semeniškega vodja dr. Janeza Hrasta. Odbor za spominek je nabral od duhovščine in nekterih drugih prijatlov ranjkega okoli 450 gl., in po splošni želji da-rovavcev je naročil operano podobo iz marmorja. Zraven tega je biia naročena tudi shka za „aula tentami-num", ktero je prav izverstno naredila gospa Šantelj-nova, in živJjenopis, kterega je spisal pn f. Štefan Ko-ciančč.
Ker je bilo vse to zdaj zgotovljeno, je odbor določil, naj se podoba slovesno odkrije 10. t m. Ta dan je bil odločen iz dvojnega ozira. Pervič, da duhovšina z dežele lahko pride in drugič, ker je bil „semiduplex" in se je smela brati čeroa masa.
Slovesnost sama se je veršila v tem le redu. O pol desetih je preč. gospod mons. baron Kodeli, prošt stolne cerkve, imel v semeniški kapeli veliko černo mašo, po maši se je zbralo v obedovalnici (refektoriji) mnogo gostov duhovskega in svetnega stanu. Počastili so slovesnost s svojo nazočoostjo prevzvišeni nadškof Andrej, prevzv. grof. Coronini, doželni glavar grof Coronini, okrajni glavar dvorni svetovalec baron Kechbacb, več kanonikov, profesorji semeniški in drugi. Sprednja stran obedovalnice je bila primerno okinčana, v sredi v zidu je stala zakrita podoba z lavorjevim vencem na glavi. Prof dr. Karol Evgen Valussi je imel slavnostni govor v latinskem jeziku. Opisal je v klasični latinšini zasluge in zmožnosti ranjcega, posebno je omenil njegove učenosti , radodarnosti in zglednega duhovskega življenja. Po končanem govoru je biia podoba odkrita in vsi na-zoči vstanejo, ko prevzvišeni nadškof v kratkem latinskem nagovoru pohvalijo radodarnost čast. duhovšinein omenijo življenjopisa ranjcega, spisanega po učenem profesorju Št. K. Nato so pevci (frančiškani in bogo-slovci pod vodstv* m P. Kornelija) zapeli mesto napovedane kantate Riharjevo „Kje so časi".
Razdelila se je med nazoče knjižica s podobo in življenjem ranjcega, in slovesnost je bila končana. Ne smem pozabiti omeniti, da so bili tudi nekteri duhovni iz Kranjskega pričujoči, kakor tudi deželni poslanec Lavrenčič.
Ker že pišem, naj omenim se dveh bukvic, ktere je spisal naš gosp. prof. Štef. Kociančič, in ki utegnete duhovnom prav priti. Perva knjižica je: Jubilaeum, historiea dissertatiuncula, druga pa: De bibliothecis, praeprimis parochialibus rite ordinandis, dirigendis et conservandis brevis instruetio. Perva velja 15. druga pa 20 soldov. Kdor želi eno ali drugo, naj se v kratkem do pisatelja oberne, ker ima le malo iztisov.
\ckter«* dolžnosti dobrima otroka.
2. Do duhovnih pastirjev.
Predragi otrok, poslušaj veliko resnico! Ako ti Boga z*i>s ljubiš, boš ljubil tudi duhovne pa<tirjc in u«"enike. Z veseljem boš sp; lnoval do njih dolžnosti, ktere naklada 6v. vera.
V starših imaš ti, dobri otrok, svoje naj veči dobrotnike za Bogom. V duhovnem očetu imaš pa resničnega in pravega namestnika Jezusovega. Spoštuj in imej ga v časti, zakaj Jezus je to zapovedal. ,,Kdor vas sprejme, mene sprejme,-< je rekel tvoj Bog in Zveličar. Duhovni pastir so tvoj naj boljši oče in svetovalec, tvoj tolnžnik in pomočnik v vsaki zadregi. Duhoven so tvoj vodnik na poti proti nebesam. Le sam duhovni tvoj te zamore zopet z Bogom spraviti, te k njemu nazaj pripeljati, ako bi se nesrečno zagrešil, na krivo pot zašel.
Naj veči dobrote sv. vere prejemaš po duhovnih. V sveto Cerkev Kristusovo te je duhoven sprejel pri
ifr. kerstu, — sv. Duha v tvoje mlado serčice so poklicali visi duhoven, to je škof. Duhovni delijo vse druge zakramente Jezusove Cerkve. Duhoven te ne zapusti nikoli v življenji; le tudi ti ostani duhovnu zvest. Na smertni postelji te lepo pripravi za srečno večnost, te z Bogom spravi, pa zapustil te bo še le potem, ko ti bo jamico kakor posteljo za tvoje truplo blagoslovil in bo tvojo dušo priporočil svetim in angelom, da naj jo spremijo v naročje Božje.
Vidiš tedaj, pridni otrok, kolike dobrote ti delijo duhovni pastirji, in koliko spoštovanje, pokoršino in hvaležnost si jim dolžan! Vari, vari pa se tistih, kteri duhovne sovražijo, hudo čez nje govore in jim krivice deiajo. Ako kdo čez duhovne gerdo spregovori, le urno beži » d njega, zakaj to je znamnje, da je hudoben človek. Ako ti pride v roke knjiga, časnik, spis, ki za bavlja čez duhovski stan: le hitro preč z njim! Zakaj to je delo od prijatlov peklenske kače. Kristus je rekel: „Kdor vas (duhovna) zaničuje, mene zaničuje." Vidiš tedaj, kako hudo bi Kristusa razžalil, ako bi od njega poslanih namestnikov ne spoštoval, ali ko bi jih celo se žalil ali zaničeval. Kristusa samega bi s ti m zaničeval !
Razgled po svetil.
Laško. Laški liberalni poslanec ,,1'onorevole" Crispi je na Montečitoriu (v novolaški zbornici) ministrom in liberalcem strašno mastne in debele resnice drobil une dni. Rrkel je in v novo zaterdil, da Sicilija do leta 1SG0 ni vedila, kaj je brigantovstvo (ropanje denara, blaga in ljudi, kakoršno se godi, odkar je bil Garibaldi deželo njenemu lastniku po pili vzel), da od tistega časa S3 napreduje v strahovitih razmerah. Nato je opomnil, da hudobije rastejo po vsi Italiji, in ne samo v Siciliji. Ali se ne pravi to, da tako gospodarstvo je vredno v preiskavo priti? —
Nemško. Nemški rudečkarji so bili razdeljeni v dve ločini; zdaj so se zedinili in imeli shod v (iothi. Ve se pa malo, kaj so golčali, ker njih glavna časnika k ve-čemu le nasledke naznanujeta, o obravnavah pa silo malo zineta. V shodu je bilo zastopanih 294 mest in tergov z 25.000 glasovi — vsi iz strank Eisenachove in Lassallove. Malih strančič niso dopustili. Stesali so neko osnovo in hočejo, da bodi to podlaga za deržavo! V tej osnovi zahtevajo n. pr.: vesoljno pravico v volitvah in glasovanji brez kacih stopinj, ki se začne z 20. letom; — vse bodi vojak in oboroženi narod namesto stalnega vojenstva; vse tiskarsko postavodajstvo pod klop, polno svobodo v besedi, v misli, v vedi (t. j. polna razuzdanost, kakoršna že zdaj obilno gospoduje); — ljudstvo naj ima pravico soditi; — opravilo sodnij zastonj; — splošna odreja ljudstva po deržavi (to je, vsi naj so lastina ali sužnji deržave); — vse mora v šolo; — nauk ves zastonj; — deržava naj nič ne vč o kaki veri (malo dalje pa vender osnova govori o „nedelji", ki je menda iz katoliške Cerkve vzeta. Ali se jim ne meša v možganih?!); — določna prepoved, da otroci ne smejo delati, pa tudi ženske ne, ako bi to njih zdravju ali moralnosti škodovalo. - Od kod neki skerb za „moral-nost", ako deržava vero zaverže? Ni čudo, da je zmešnjava čedalje veči, ako ljudje s takimi nauki hočejo svet oblaževati.
— Vradni Bizmarkovi časniki pravijo, da nič ni res, da bi Bizmark namčrjal nekaj majčkeno pokoja dati katoličanom. Po drugi strani naznanujejo nove zapore katoliških duhovnov. Stari Olem pa med praskanjem katoličanov po Bizmarku sedi v toplicah v Emsu,
in potem bode boje šetal v Kobler.ec, Vizbaden, I šel, Solnograd in Gastein; še le proti koncu julija se verne v Berlin. Bizmark je med junaškimi djanji tudi ukazal zakleniti kmetijsko šo šolo v Zabikovu, in zapoditi a pruske zemlje vse profesorje, pa 67 učencev. Pravica Bizmarkove jeze se neki opravičuje s tem , da učeniki in profesorji niso imeli nemškega deržavljanstva. Kako „tolaživen zgled" za bizmarkovce po nepruskih deželah!
Amerikansko. (Postavnost pravega republikanca.) Misurski poglavar v severni Ameriki je v veliki stiski, ktero dela deželi kobiličja kuga, razglasil naslednji klic, ki je vreden, da naj g* tudi Evropa sliši ter se uči, kaj je postavnost in pvšteno obnašanje. Poglavar pravi:
,,Ker je velik del našega ljudstva imel veliko pomanjkanje terpeti zavolj« vsestranskih slabih žetev in kaže, da se veči nesreče žugajo, in bi se utegnile razširiti čez vso deželo ter bode velika revšina in lakota, če se ne ustavijo: toraj se vam naznanja, d i tretji dan mesca rožnika je oaločen za post in molitev. Kličite vsemogočnega Boga, naj odverne od nas grozečo nevarnost, ter nam nasproti dodeli blagoslov bogatih in obilnih pridelkov. Ljudstvo in vsi vradniki v deržavi so prošeni, naj ta dan opu3te vse opravila in se zbirajo tam, kjer Boga časte ter ponižno in pob« žno molijo; tudi sic-r naj se ta dan obnaša svak kot v dan posti in molitve.
Karol II. Hardin, governčr.
Časnik „Amerika" pristavlja: Misurski governer je imel dober vzrok ta oklic razglasiti. Zakaj okrajem naše deržave žuga ena tistih šib, ktere je bil Vsega-m<>gočni nekdaj v dnevih Mojzesovih poslal nad Egipčane. Na bilijone mladih kobilic se je izleglo, in zdaj žrejo vse, kar je zelenega. Velike žitne polja zginejo v teku enega dneva. Pšenične polja so pokončane v malo urah. Kjer so se včeraj zibali zeleni travniki polni trave, je danes puščava. Se celo drevje je ob listje in moli suho kakor po zimi proti nebu.
Sem ter tje kmetovalci poskušajo to hudo kužlji-vost pokoneavati. Primeroma naj več opravijo tisti, kteri 18 palcev globoke in dva čevlja široke jame kopljejo in vanje kobilice pometavajo s 16 čevljev dolgimi in en čevelj širokimi deskami. Potem namečejo persti nanje in jamo terdo zateptajo.
Tam kjer se zverjad še ni preveč razširila, bi se jim moglo tako do živega priti. Cela deržava se s to vravnavo ne more rešiti. —
Ako pomislimo pa mi tukaj v čisto katoliški deželi, kako nekteri zaverženi ljudje sovražijo in ljudem pristuditi hočejo molitev, post, posvečevanje praznikov, kar celo krivoverska gosposka priporočuje v svobodni" Ameriki: kaj si moremo misliti o tacih kužljivcih, ki s svojim 8mertnim strupom hočejo naš narod v brezno nejevere stermoglaviti, pa lažejo, da ga j^Iikujejo"! Ali niso to pervi in naj bolj stekli sovražniki domovine? To so peklenske kobilice, ki hočejo duhovno žetev katoličanom tako j ozreti kakor amerikanske kobilice žrejo prebivalcem njih poljske pridelke in vse, kar je lepega in dobrega.
šole V Ameriki. Pred 25 leti je bilo v severni Ameriki le 6-j šol; katere so vodile redovnice. Zdaj je pa že 400 akademij in 246 šol pod vodstvom redovnic. Razun teli naprav, v katerih morajo učenci plačevati, je pa še veliko farnih šol, veliko šol za revne in uboine in veliko obertnijskih šol, v katerih se zastonj podučuje; vse te obiskuje na tisuče otrok. V novojorški škofiji jo sedaj 46 tacih šol z 29,000 učenci, potem je 3000 0tr6k
po ubožnih hišah in druzih dobroti j ivih napravah. Škofija Filadeltija ima 35 šol z 10 O00 otrčei brez druzih ubožnih
naprav. P. štfli so, da je blizo 25/mV) otrok ženskega spola v odgoji redovnic, ki iaajo memo tega še tudi vodstvo naprav za sirote, za slepe in mutaste.
Posvečenje v Jezusovo Serce. Republika Ekvador
se je že pred dvema letoma posvetila Jezusovemu najsv. Sircu. IS. vinotoka 1873 sta starašinstvo in zbornica poslancev določila; „Se consagra la Republica del Ecua-d'»r al Santisirao Corazon de Jesus, declarandole su pa-tron y protector." To je: Republika Ekvadorska se posvečuje naj svetejšemu Sercu Jezusovemu, in razgla-suje si ga varha in zavetnika." — Tako skerbijo modre gosposke in srenjski očetje za podložnike. —
Iz Svete dežele. Iz Galileje naznanujejo, da se ondi katoliške šole prav pridno obiskujejo; pri anglikancih -«» ostali le še sami krivoverski otroci. Vsi, ki so bili k uiim pobegnili, so se vernili v katoliško šolo, in zdaj zato Boga hvalijo. Pri teh krivovercih so se otroci naučili le svetnike zaničevati in pa v verskih rečeh vnemami biti. Z »to so anglikanci tudi jenjali svoje poslopja zidati, ker imajo malo zaupanja do stanovitnosti svojih : • idebljencev, prozelitov. (Ti ljudje imajo !e bolj serč-l.ost v trošenji biblij po svetu, kar pač ni težko delo!)
Spomina vredne so zadeve razkoiniških grekov v Jeruzalemu. Pred dvema letoma so njih duhovni v Je-r o zalemu prisilili svojega patri jarha Cirila, da se je mogel odpovedati, in Prokop nadbilkop iz Gaze, je postal patrijarh razkolnikov. S tim so si pa neprijaznost rusko :>a glavo nakopali in gerška cerkev ondi je imela čedalje manj m«Vi in veljave. Prokopov lastni riragoman (tolmač) pa s popi gre k pašu in 11111 naznanijo, da patriarha Prokopa nočejo več iineti. Paša telegrarira v Ca-rgrad in kar prece| je prišel ukaz, da Prokop se mora zdajci odpovedati. In hitel je Prokop se odpovedati, in v Caiigradu bode nova volitev. Kako je bilo t» Rusu i i ibo, s* je pokazalo s tim, da precj potem se je ruski konzul v Jeruzalemu zopet o veliki noči vdeležil raz-k lniških procesij, kar je že dve leti opušal. Kako živo •odi to kaže, kakošne veše so naj viši cerkveni dostoj-t.:ki, ako s«* od Cerkve Kristusove ločijo. Kakošen raz .<-ček iue-1 temi in pa katoliškimi šk« ii na Nemškem in jetvsod.
Nenavadno za Palestino je, kar se je godilo veliki p-tek. Ob treh je tako strahovit«) trešilo, da je sleher-j oga pretreslo, in sicer ravno pred Umerjevo niošejo. Potem je obilno snežilo, tudi celo toča je šia. Po hribih je bilo polno snega Prod Jato se je nekoliko bark raz-;».!«», in neki iud je vsled prehudega vremena na poti iz Jate proti Ranili umeri.
Turk katoliške arinence v prid razko!nikov tako -tiska, kak« r Hizmark io drugi njegovega škvarta. V Boruti so ;im uzeli že live cerkvi, Razkolski pa'rijarh Kupehan je pa s svojo p;ederznostjo ljudi že tako raz dražil, da s»* celo en del njegovih priveržencev hoče od njega ločiti in bode razkolstvo v razkoistvu.
Drobce novice. V G»nevi na Švicarskem je r.eka razkolniška komisija pred i.ekterimi dnevi zapečati!« e« rkev Marije Device, ktero je bil sozidai slavni t' in zdaj pregr.anec zarad vere, milgosp. Mermilloii: te oni pa so j«» naravnost katoličanom vzeli in za la-tino odpadnikov razglasili! Taka je pravica pri odpadnik ii : tatvina, rop! — Rimski časniki pripovedujejo, da na rimskem p« lji so se kobilice prikazale. - Narodni zbor v Versailles-u je verŠil obravnavo postave za naučno *vobodo, dasiravno so levičarji na V8e žile nasprotvali. Dupanloup je v obravnavi za svobodo viših naukov rekel, tla katoličani hočejo svobodo za vse. Hoče svobodo ne sicer brez vsih mej. Zahteva ravno tiste pravice za
katoliške kakor za svetne družbe. — Pariški časniki pripovedujejo, da une dni umerli sloveči deržavnik Re-inusat je poslednjo noč svoje bolezni imel pri* sebi katoliškega duhovna in je prejel pred smertjo ss. zakramente. — Razne francoske škofije, glavniši mesta in cerkvene družbe so imele 16. rožnika poslati (t« r so gotovo poslale) svoje posebne poslanštva v Paray-le Monial (slavno Božjo pot, začetek pobožnosti do Jezusovega Serca), da naj jih tam zastopajo in posvečujejo v Jezusovo Serce ta imenitni dan.— V Telšu je umeri milgosp. Matija AVolonczowsky, Škof v Samogitiji, sufragan Mo-hilevskega nadškofa na Ruskem. Rojen je bil 26 grudna 1799, škof postal 28. kira. 1849. Bog mu daj večni mir. — V preklinjevanji zasmrajeoi Garibaldi je sv. Rešnj. Telesa praznik v Fraskatu pred nekterimi bolj vsakdanjimi ljudmi tako bogokletno krojil, da si nobeden tudi naj bolj liberalnih časnikov ni upal omeniti bruhanja tega obsedenega zanikarneža. Tudi naznanujejo, da naj veči večina ondotnega prcbivavstva se do tega sovražnika Božjega tako obnaša, kakor se spodobi takemu zaveržencu. — Na otokih Figiških v Avstraliji je izro-jila neka kužna merzlica, ki je pobrala že 50.CHX) ljudi.
Z Dunaja. (Telegram 17. rožn.) Izvoljena škofa p. n. gg.: Za Terst Dobri la; za Kraljevogradec Heiss.
Vrel in sati zre s te malitre.
Velika hvala presv. Sercu Jezusovemu in naši ljubi Gospej presv. Serca za naglo uslišanje molitve v naj veči britkosti v neki prav hudi bolezni!	B. J.
Hči v št. V. je priserčno hvaležna Bogu 111 naši ljubi Gospej za naglo in nepričakovano zboljšanje preljube matere, ki so bili za smert bolni.
Duhorske spremembe*
V Goriški nadškofiji: C. g. France Avgust Košuta, dekan v Bovci, je dobil dekanijsko faro v Ločniku. — C. g. Jožef Golja, vikar v Lomu, je dobil faro Vol če. — 0. g. France Sitar, farni os^erbnik na Bukovem, postal je ravno tu fajmošter. — C. g. Peter Kobal, vikar v Sedlu, je imenovan za farnega oskeibnika v Bovci, in č. g. Janez Červ, vikar v Logeh, gre za vikarja v Sedlo. — Fara Bovec je razpisana do 10. julija.
Dobrotni tlarori•
Za sv. Očeta: Dve osebi iz Vipave po č. g Jož. N. (I g!. — Po g. M. Skala-tu gospa T. B. iz Tersta 2'> fr. v zlatu s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. (Ravno ta 2<> fr. zl. za red Trapistov v Bo*ni.) --- P. n. kan. Fr. K. f> gl. — Anton in Frančiška Santelj 1 gl., s prošnjo sv. blagoslova za zdaj in na zadnjo uro. (l)riiKi dar. prili.)
Pogovori z gg. ilopisovalfi.
G. S.-»j. v M.: Pejeli pismo; odg. v kratkem. — G. S. v K.: Kmaio pismeno.
l*o|»ra\ki. V zadnjem listu stran 192 v spisku ,,Iz Ljubljane" v 7. versti od spodej beri: zjutraj in pozneje" (ne: zjutraj in ,,popoldne"), in 5 verst dalje: „slovesno '(ne: ,,slovesnost").
I*ri zadnjih darovih za Mavčiče in Strahomer naj se bere : ,,Poslano po g. A. K."
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazuikovi dediči v Ljubljani.