LISTEK. ALBINA MALAVAŠIČ: Kako sem pričeia tirez vsakiti sredstev z dešKimi roinjtni deli na osemrazredni osnovni šoli. (Konec.) Višja skupina. Tu je šele dela, vsaka ura nam je prekratka. Kar sem naštela v prejšnjih stopnjah, to tu spopolnjujem, ra« bimo žago, kladivo in klešče, smo mizarji, kolarji in knjigovezi. Preveč bi bilo, ako bi naštevala vsa dela. Še nekaj splošnega iz moje dosedanje prakse. Ne misli nikdar, da si v delavnici kot mojster med vajenci; zavedaj se, da si pa* stir med pastirji na paši, otrok med otroci na travniku, pri potoku, na dvorišču. Pusti, da ti oni razkažejo svoje zmožnosti in ču= dil se boš njihovim iznajdbam. Pri gnete= nju boste šli v duhu na pašnik, zidali boste iz ilovice: zatvornice, mlinčke, predore, ob= like raznih vrhov, postavite kar celo zida« nico, oblikujte kravo s teličkom, kozico in ovčko; marsikdo pa se bo lotil pastirčka s psičkom. To bo tekma! Ko bo šolski zvo= nec- naznanil konec druge ure, se bodo oglasili tudi vaši pridni delavci: »Oh, osta* nimo še v šoli!« S pašnika ženemo živino na vodo. Ob potoku bomo zgibali čolničke, velike Iadje z dvema dimnikoma; iz vrb si bomo urezali piščal — zapiskali nanjo in ladja bo odplula v daljni svet med Zamorce in Kitajce, bogate Američane in revne Eski* me. Vidite, kako neizmirno lep je ta pred= met! Proč vsi ugovori, začeti je treba le z ljubeznijo in s pogumom, žal ne bo niko* mur. Lepi uspchi, ki se pokažejo baš pri tem pouku v polni luči, bodo vsakemu po* plačali ves trud. »In zdaj se oglasi jih sto: Koncentrični pouk ni to!« Po vsem res ni in tudi biti ne more, dokler ne bo vsak razrednik sam poučeval ta predmet. Odkar sem nastavljena za učiteljico moških ročnih del, posvečam vse sile ene» mu cilju, in ta je: »Da dobi otrok ljubezen do dela!« Živimo v dobi splošnega lenuhar* jenja. Ljubezen do dela je izginila. Otroku se nudi vse polno prilik, da okuša sladkosti brez dela. Mladina ima danes dostop vse* povsod. — Letos je bila celo maškarada zanjo, goji vse športe; prilike, da bi spo* znali sladkosti dela, jim ne da, ne dom in ne šola. — Naj bo pouk tak ali tak, dosegla sem svoj namen. Otroci so se oklenili dela z vso Ijubeznijo. Naštejem naj le nekaj dc kazov. 1. Reden pouk. 2. Za prvo polletje sem z njihovim denarjem krila skoraj vse stroške — pri* manjkljaja je le 68 Din. 3. Odmerjeni dve uri sta jim vedno prekratki. 4. Neštevilni domači izdelki, ki jih zgotove, ne da bi jim to ukazala. 5. Ljubezen in navdušenje do dela, ki žari s teh delavnih lic in mi daje vedno no* vih moči, da bom šla tudi v prihodnje pre= ko vseh ovir. Nič ne omaje moje vcre: »Dclavna šola bo prodrla na celi črti!« Kdaj? Čim preje, tem bolje! Če hočemo našo dr* žavo osrečiti s pridnimi delavci, katerih žalibog tako manjka, gojimo z vso vnemo na vseh šolah rokotvorni pouk!