Štev. 45.
V Ljubljani, 5. novembra 1909.
IL. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
M" Leto se bliža koncu! Pošljite nemudoma zaostalo naročnino, ker moramo poravnati v tiskarni svoje račune! — AH ste že listu pridobili novega naročnika? Ako še ne, storite to takoj, najpozneje pa z novim letom! Pomagajmo si sami, ker nam drngi nečejo!
Salezijanski konvikt v Pazinu.
Našim čitateljem je znano, da so ustanovili istrski Slovenci in Hrvati, ko je država ustanovila hrvaški gimnazij v Pazinu, dijaško podporno društvo.
To društvo je nabiralo članarino in darove, s katerimi je podpiralo ubožnejše dijake in si prihranjevalo glavnico, ki so z njo nameravali sezidati dijaški dom. Na ta način je nabralo društvo in razdelilo med dijake okroglo 150.000 K, a poleg tega si nabralo tudi približno 100.000 K glavnice za dijaški dom. Pokojni Fereti<5 je zapustil ustanovo za gimnazij v Krku, ki znaša danes 140.000 kron. Sedanji škof Mahnič je razvidel, da bi težko uspeval gimnazij na Erku zaradi krajevnih razmer in najbrže ga je nagnilo to k temu, da je res sklenil {ustanoviti z dovoljenjem sv. stolice konvikt v Pazinu. Zaraditega se je pogodil z odborom dij. podpornega društva, da ustanove skupno konvikt, ki se ga |iiroči v oskrbo in vodstvo Salezijancem. Škof Mahnič in odbor dij. podpor, društva sta sklenila s Salezijanci pogodbo. Pogodba je taka, iz katere je razvidno, da Salezijancem ni mnogo mar za odgojo slovensko-hrvaškega dijaštva, pač pa jim je mar le zato, da jim bo konvikt donašal
Hi i' i	■	g^g^ig^g-;
LISTEK.
Ob odkritju Volaričevega spomenika.
Spisal Janko Leban.
(Dalje.)
Leta 1S93.
I.
(Kratka vsebina: Noče iti na Kranjsko.)
Dragi!
Oprosti, da Ti še-le danes odgovarjam (imel sem res cel pust premnogo dela). Tu sem zadovoljen, rekel bi v vsacem oziru. Tudi dohodki so tu lepi (za orglanje 150 d. in in-strukcije mi neso mesečnih 12 fl.) — tudi Francka poučuje roč. dela. Zakaj bi šel na Kranjsko?! [Hvala Ti za skrb! Želim Ti tam vse dobro, kakor meni — tu. „Debeli" petek me je osrečil z novim — dečkom. Zdravo in dobro vse! Novega nič — vedno enako življenje.
Pozdrav od obeh obema! Živi!j Tvoj
H. Volarič.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
dobiček, kratko po trgovsko rečeno, Salezijanci so naredili dobro kupčijo.
Ko je bila že sklenjena pogodba, se je spomnil odbor dij. podpor, društva, da potrebuje v to pooblastilo društvenega občnega zbora. Sklical je zaradi tega 23. septembra t. 1. društveni občni zbor. Mi bi ne pisali o tem občnem zboru, ako bi ne poročala „Pučki Neprijatelj" in list, ki se v Trstu tiska, „Zarja", med Slovence neresnico. [Tako pa hočemo pokazati narodu, da so klerikalci mojstri t laži, naj že stanujejo v Ljubljani, Gorici, Trstu ali v Istri.
Odbor je čutil, da mu bo predla huda na občnem zboru, ker so izdali nekateri rodoljubi zadnje dni pred občnim zborom knjižico „Osvrt", v kateri so nepobitno dokazali, da bo imela izročitev konvikta Salezijancem za slo-vensko-hrvaški narod v Istri slabih posledic. Zaraditega je nabral odbor po onih, ki so klerikalnega mnenja in ki vidijo edino rešitev po Vs prebivalcev slovanske Istre v italijanskih Salezijancih, tik pred občnim zborom novih članov, ki so se ali sami udeležili občnega zbora, ali pa so izročili nabiralcem pooblastila. Nabiralci so plačali letnino za te člane sami. Na ta način je nabral en sam duhovnik 1900 pooblastil, a trije so jih imeli toliko, da so preglasovali ves občni zbor z vsemi drugimi pooblastili. Mi ne zamerimo novim članom, ker vemo, da oni niso vedeli pravega pomena občnemu zboru in niso vedeli, kaka nevarnost preti slovanskemu narodu v Istri ravno od Salezijancev.
Opazilo se je, da 89 na občnem zboru pritrjevali novi člani dr. Janežiču, ko je dokazal s pomočjo člankov iz „Slovenca" to nevarnost. Bila je nevarnost, da bodo priganjači presenečeni, kar jim je dalo povod, da so zapustili svoja mesta, se pomešali med člane, in ko je kdo govoril proti Salezijancem, jih ščuvali proti govorniku, a če je kdo govoril
n.
(Kratka vsebina: Ne skladam več — čemu?)
Devin 8./3. 93.
Dragi Janko!
Oprosti, da Ti šele danes vračam. Jaz ne delam nič več — komu — zakaj ? Imam pa tudi premnogo opravila in drugih skrbi dovelj. Edino razvedrilo mi je tu kak — tarok ali pa če grem v Nabrežino.
Tam so izvrstni pevci in dobim lepo družbo. Besman je odšel prvega — škoda! Pri nas vse v starem tiru. Želim Ti vse dobro! Pozdrav obema! Živi 1
Tvoj
H. Volarič.
m.
(Kratka vsebina: 1. Nada, da pride v mesto. 2. Založnik Schwentner v Brežicah. 3. Glasbena matica vrnila skladbe. 4. Bazmere v Devinu. 5. Knjeginje pogreb. 6. O goriških razmerah. 7, „Slovenec", „Narod". j„Zvon",
„Dom in Svet". 8. Zopet libreto.
Dragi Janko !
Vem, da sem grešil, kaj ne, da se jeziš zaradi mojega molka. Oprosti: preobilna opravila, pa nekaj — lenobe — toraj Ti šele danes kaj pišem.
Pri nas vse v starem tiru. V Devinu sem še zadovoljen, no upam, da mi bo mogoče v bližnji bodočnosti možno priti v mesto, kar bi bilo meni v vsakem oziru jako ljubo.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Ozianila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
za, jim pa žugali, naj kriče živijo, ker ta je njihov.
Iz tega je razvidno, da so odločili o usodi slovenskega-hrvaškega dijaštva na hrvaškem gimnaziju v Pazinu po večini oni gospodje, ki niso imeli, nimajo in ne bodo imeli svojih otrok, ali v nasprotnem slučaju nočejo in ne smejo priznati narodu, da so ti otroci kri njih krvi, zato tudi niso čutili skrbi, ki jo ima oče, preden zaupa svoj najdražji zaklad v od gojo človeku tuje narodnosti.
„Pučki Neprijatelj" trdi, da je bila mlajša inteligenca nasprotna vsaki ustanovitvi konvikta. To je prava klerikalna laž, in kdo pita naš narod z lažmi, ta se ne sme več imenovati narodov prijatelj, ta je in ostane narodov neprijatelj, ker laž je bila, je in bo vedno zlo, hudobija in gorje zaradi tega greh pred Bogom in narodom.
Mlajša inteligenca je bila za to, da ¡se ustanovi konvikt, a ne pod vodstvom italijanskih Salezijancev, ampak pod vodstvom domače istrske slovensko-hrvaške duhovščine. Škof Mahnič se izgovarja, da ni sposobne duhovščine, in ker je temu pritrdila vsa navzoča duhovščina, moramo biti prepričani, da je to resnica, kar pa je res žalostno od mož, ki se hvalijo, da so »kadamično izobraženi.
Edini vzrok, ki so ga navedli za Salezi-jance, je bil ta, da je dijaštvo na pazinskem gimnaziju pokvarjeno.
Župnik in deželni poslanec Kirac je trdil, da je med 12 dijaki 10 pokvarjenih, ako je slišal, da tudi iz osrednjega semenišča ne pridejo samo dobri, je umolknil tudi on s to svojo trditvijo.
Mi ne trdimo, da ni r Istri pomanjkanja slovensko-hrvaške duhovščine, a je pomanjkanje tudi drugih slovensko-hrvaških izobraženih mož, vendar v to ne moremo dolžiti hrvaškega gimnazija ▼ Pazinu, ker obstoji še premalo časa, a je v Istri tudi premalo slovensko-
Skladbe moje sem prodal Schvventnerju, ki je „Zvezdico" izdal. Ne misli pa, da sem — obogatel! Da mi za vsako skladbo — oziroma zvezčič — 15 fl. — kadar izda kaj. Ni mi znano, kako je z razprodajo „Zvezdice", zdi se mi, da je od tega odvisno nadaljno izdavanje mojih del. Glasbena matica mi je po dveh letih skladbe — vrnila. Kaj pa G. et Co. — delajo za-se: Bog jim „pogmeraj" slavo! Tu se morem malo gibati v narodnem delu — lahoniti je treba. Saj nam Lega obljublja svojo šolo. Zato pride menda sem i učiteljica ter se šola spremeni v „dvojezično".
O knjeginje smrti in pogrebu si bral? Bilo je res nekaj veličastnega. Zdaj je v gradu vse prazno.
Večkrat pogledam v Nabrežino, tam imajo res izvrsten pevski zbor. O pustu napravimo dve veselici.
Kaj praviš o goriških burkah? Ali ni vreden palice, kdor nasprotuje Gabrščeku ? Soča in Primorec sta izborna — kaj še hočejo ? Ubogi Slovenci! Se ve, „Vi" Kranjci ste še na slabšem: kak Slovenec je „Slovenec". In Narodu bi tudi ne trebalo biti tako „gor-janskim". „Zvon" nas je letos vozil le z „luft-balonom" — za bodoče leto obljublja res veliko, kakor navadno, a konečno nam bo čitati razprave ala Lahova krajevna imena, „Dom
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
hrvaških ljudskih šol in tiste, ki so, so prenapolnjene, da ne morejo dajati pravega in dovoljnega dijaštva. Vzrok, da se zadnja leta ne posveča dijaštvo duhovskemu stanu, je iskati tudi v tem, da so se ravno pred kratkim godile v Istri razne Tomsičjade, Komparjade in še druge take—jade, tako je duhovščina trpela mnogo na svojem ugledu. Ali bodo dijaki drugačni, ki bodo prišli iz Salezijanskega konvikta, je vprašanje časa. Mi vemo, da se tudi po konviktih dogodi rado kako Fridolinstvo in če se dogodi, tak tujezemski red prestavi po-hujševalca v tujo državo in niti sodnija mu ne more odmeriti zaslužene kazni. Dijaštvo ostane pohujšano, ker ena garjeva ovca okuži celo čredo, t. j. cel konvikt.
List „Zarja" trdi, da je dr. Laginja ukazal molčati vsem nasprotnikom Salezijancev. To je zopet prava klerikalna laž. Dr. Laginja je govoril šele potem, ko se je že izvršilo glasovanje in nato se je vršila šele podrobna razprava o pogodbi, pri kateri pa ni molčala mlajša inteligenca, akoravno ni mogel odbor nič premeniti na pogodbi, ker jo je že poprej sklenil s Salezijanci.
Vendar pa ¡ni tudi dr. Laginja govoril tako, da bi mu ne bilo mogoče oporekati. Trdil je, da so bili v Kastvu 150 let italijanski jezuitje, a vendar ni na Kastavščini niti enega Italijana, povedal pa ni, ali so se pečati ti jezuitje z odgoj j mladine ali s čim drugim. Mi pa vemo, da je imel prosluli Krstih ravno y Liburniji največjo zaslombo. Ali ni bilo mogoče to naposled bivanje italijanskih jezuitov ? Ali ni mogoče tudi to nasledek tega bivanja, da se izroči slovensko-hrvaško dijaštvo v oskrbo in vodstvo redu, ki je nam nasprotne narodnosti? Vemo pa toliko, da ne Italijani ne Nemci ne bi izročili svojega dijaštva slovanskemu redu.
Hudo je zaklinjal dr. Laginja, da mora vsak z mirno vestjo izročiti slovensko-hrvaško
Irt I	II	-BB—-	I	■
in Svet" mi vedno bolj ugajaž podpirajmo ga — Lampejemo, na pravem mestu. Priporoči ga u č i t e 1 j s t v u v „Popotniku". Pri tej priliki omenim naj, da si dobro povedal o spisih za mladino. Slava tudi Bezenčku! Ali ni pametna misel — Gabrščekova knjižnica? Bazširjajmo jo, saj nam manjka zabavnega berila.
Kaj uganjaš pa Ti? Si se li še kaj opital? Jaz sem suh, dasi sem pri morju. Vreme imamo tu krasno, zime ni. Gospa soproga? — Obljubim Ti, da se poboljšam ter Ti večkrat kaj napišem!
Veš kajl Spiši mi kak libreto (v enem dejanji) lotiva se kaj skupaj saj sva „za to"! Kaj meniš?
Pozdrav od obeh obema! Vedno Tvoj
H. Volarič.
Devin 15./12. 93.
Leta 1894.
I
(Kratka vsebina: 1. Na Kranjsko ne bi šel. 2. Le malo se sklada 3. Veselica v Devinu.)
Dragi Janko!
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petrt-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
dijaštvo v Pazinu italijanskim Salezijaneem. Dr. Laginja in predsednik dij. podpor, društva sta trdila, da zadobita polno dobrot za slovansko ljudstvo in še posebe dovoljno število ljudskih šol, samo da bo novi deželni red od deželnega zbora potrjen in sankcioniran. Že je preteklo leto, kar so se izvršile deželnozborske volitve po novem redu, a kaj sta Slovanom pridobila? Mi ne vidimo in ne čujemo drugega kot to, da ne bo še šest let v Istri občinskih volitev samo zato, ker se boje Italijani, da bi padlo vodstvo nekaterih občin v slovanske roke. S tem sta dosegla, da se bodo vršile občinske volitve še šest let tudi v mate-rijski občini, kjer jih ni bilo že šest let. Mate-rijski župan bo z njima zadovoljen. Iz hvaležnosti bo gotovo priporočal „Pravo našo slogo", ako se dobi še kakšen Kratic, da jo bo izdajal. Najbrž jima taki možje ugajajo in zato sta zadovoljna, da bodo odgojevali slovansko dijaštvo v Istri italijanski Salezijanci.
In koliko ljudskih šol sta pridobila ? Nobene!
Ciril-Metodova družba mora vzdrževati ravnotako kot prej slovanske ljudske šole, ako nečemo, da nam Lega nazionale ne pograbi slovanskih otrok vsaj v glavnih krajih. Iz tega je razvidno, da so nas Italijani ociganili ob sklepanju kompromisa zaradi deželnega reda in najbrže je nekaj takega tudi sedaj ob sklepanju pogodbe z italijanskimi Salezijanci. Naj dr. Laginja zaklinja kakor hoče, če ima on mirno vest, mi je nimamo in zaraditega bomo še kdaj govorili o tem. Mi smo že povedali, da vemo, da je pomanjkanje slovanske duhovščine v Istri, a tudi vemo, da je bolje, ako je v župniji en sam pravi narodni in pobožen duhoven, kot deset narodno indiferentnih, ki navadno pozabijo tudi dolžnosti svojega stanu.
Dalje trdi list „Zarja" v Trstu, da je dr. Laginja zagovarjal v svojem govoru škofe. To je tudi prava klerikalna laž iu čudimo se, da je ni zavrnil dr. Laginja, zakaj ako bi dr. Laginja zagovarjal škofa Flapa in škofa Nagla, bi to pomenilo, da tudi dr. Laginja sovraži slovansko narodnost v Istri. Mi imamo toliko zaupanja in spoštovanja v dr. Laginjo, da bi mu ne podtikali tega. Dr. Laginja je zagovarjal končno škofa Mahniča in je edino povedal, da je bil edini izmed istrskih škofov, ki se je potegnil za slovansko liturgijo v Istri. Mi priznavamo radi škofu Mahniču to°zaslugo, a še nismo zaradi tega prepričanja, da bi morali slepo ubogati vse, kar on želi. Mi vemo, da je bil tudi Marka Pohlin naroden Slovenec, a tudi vemo, da nam je s svojimi knjigami več škodoval kot koristil.
Še nekaj istrskemu učiteljstvu! Kje si bilo, ko so razni klerikalci nabirali pooblastila? Vemo, da nisi imelo na razpolago 5000 K, a vemo pa, da si bilo lahko dalo narodu pojasnilo, kaka nevarnost preti hrvaškemu gimnazij u v Pazinu?
Si li mogoče tudi ti prepričanja, da bodo rešili slovanski narod v Istri Salezijanci, ali si že upreglo svoj vrat v klerikalni jarem? Ce je to, potem se lahko zgleduješ na Kranjskem, kaj imaš potem pričakovati. Pripravili so na Kranjskem do tega, da so dva ljudskošolska in eden srednješolski učitelj izdali v deželni
so pač „altri paesi, altri costumi. Meni bi tudi ne bilo „nasprotno" kaj tacega, pa človek more in sme vživati le to — kar ima.
Vendar na Kranjsko jaz bi ne šel — tu sem kolikor toliko zadovoljen. No zdaj so nam naši „deželni očetje" tudi priložili stotak na leto, to je tudi nekaj. Mogoče, da me pa tudi čaka — kaka druga sreča.
Pri meni vse po starem, „novega" nič. Skladam pa le malo, me je prešlo veselje do dela, ker vidim, da je vse zastonj. Slovenci ne znajo ceniti delavcev, ako jih ni, jadikujejo, če se pokažejo, jih pa prezirajo.
O pustu smo imeli v Nabrežini dve lepi veselici. A tudi v Devinu sem „stolkel" veselico, ki je bila jako všeč — pomisli v tem lahonskem gnezdu — slovenska beseda 1 Epur si muove.
S prih. šol. letom pride sem i učiteljica, ter dobimo tako dvorazrednico z ital. in slovenskim poukom. Take so razmere in potrebe v Devinu.
Piši kaj pogosteje. Pozdrav!
Tvoj
H. Volarič.
zbornici v Ljubljeni svoj stan; prelomili so Slomškarjem dano besedo in veruj, da so taki možje sposobni o prvi priliki izdati svoj narod. Zato, učiteljstvo, zbudi se in nastopi edino kot en mož za svoj narod in svoj stan 1 Delaj in skrbi, da bo narod spoznal, kje ima svoje prave prijatelje in da ne bo nikdar zaupal od-goje svoje mladine Italijanom, potem naj so ti Salezijanci ali kaj drugega!
Nujna prošnja.
Naše uredništvo nujno potrebuje fotografijo pokojnega Mateja Močnika, bivšega urednika „Učit. Tov." — Prosimo tistega, ki to fotografijo ima, naj nam jo takoj pošlje. Vrnemo mu jo v kratkem času. Uredništvo „Učiteljskega Tovariš a".
Prof. dr. Drtina za varstvo manjšin in manjšinske šole,
Predminolo nedeljo so imeli češki starši XII. dunajskega okraja zborovanje, na katerem je govoril tudi znani češki profesor in poslanec dr. Drtina. V XII. okraju so namreč nasilno dali zapreti češko šolo. Zborovanje sklicano po s oc i a 1 no dem o krašk i organizaciji, se je pospelo v impozantno manifestacijo proti nemškemu nasilju.
Profesor dr. Drtina je izrekel socialno-demokraškim poslancem v deželnem zboru nižje-avstr. zahvalo na njihovem nastopu za narodno pravičnost. Govornik je govoril proti predlogu Kolisko-Axmann, proti dvoličnemu vedenju vlade, proti jezikovnim načrtom za deželne zbore v alpskih deželah ter je protestiral zlasti proti nezaslišanemu pojavu, da so se ti jezikovni načrti pripravljali ob dejanskem sodelovanju in patronanci vlade. Samosvojnost naroda se ne daj a vezati na kako določeno ozemlje in tvori sestaven del državljanske pravice modernega človeštva. Podlago narodnostne pravice, ki jo moramo ravno v Avstriji ustvariti, tvori varstvo manjšin in pred vsem uveljav-ljenje državnega zakona o manjšinskih šolah, ki naj bi jih ustanovljala in vzdrževala država. Govornik je opozarjal na intere-santno dejstvo, daje država v Trstu, Pulju in Galiciji ustanovila manjšinske šole in jih vzdržuje za — Nemce!
Lahi za Schulverein.
Slovenci, ki so se udeleževali volitve v laški splošni kuriji na Goriškem, so lahko opazili, kako intenzivno se je udeleževala nemška kolonija, ki je glasovala za laške liberalce. Kar je nemškega v Gorici — razni železniški in drugi uradniki in profesorji — se je kar pehalo za laške liberalce.
Mi smo to opazovali, in nekam čudno se nam je dozdevalo, ko smo videli celo take nemške obraze, ki jih navadno ni videti o takih prilikah. No, končno je vsa stvar pojasnjena.
Faiduttijevo glasilo je iztaknilo, da je goriški magistrat kupil nemške g 1 a -
H.
(Kratka vsebina: Zadnje njegovo delo „Slov. pesmi".
D. 30./7. 94.
Dragi Janko!
Imam mnogo delo — največ z muziko. Izdal sem sedaj nov zvezek svojih skladb: nadejam se da bodo glasb, občinstvu ugajale. A prav imaš: Več dobiš Ti s „pisarjenjem" nego jaz „za note". Prosim Te, da spišeš za Popotnika „oceno" in da me prav močno močno priporočiš. Da bi le imel dovelj naročnikov! Delo me stane (400 iztisov) čez 110 fl. — res lepo urejeno, a razmeroma tudi ni drago. Piši v Popotnika prihodnjo številko med drugim:
Skladbe se naročajo pri g. H. Volariču, učitelju v Devinu (Duino) ¡pri Trstu. — Cena zvezku je s pošto 85 kr. Naročnina pošiljaj se naprej.
Nadejam se, da mi željo izpolniš!
V Gorici se v zborovanji vidiva. Sicer pa, če prideš kaj v dotiko z učiteljstvom ali kom drugim, priporoči me — vse pride prav.
Pozdrav od obeh obema!
Verni Tvoj
H. Volarič.
__(Dalje.)
sove s tem, da je dovolil tik p r e d v o 1 i t v a m i z a šolo Schul-vereina znesek 200 kron! Kakor se vidi, je možno kupiti goriško nemštvo [s prav malim denarjem, dočim sta Bombig in Venier ponujala v Ajševici za par slovenskih glasov kar cel vodovod in ulično rasvetljavo! To je lepo prepričanje!
Zimska kmetijska šola na Grmu.
S preuredbo kmetijske šole na Grmu so se strokovni izobrazbi naših kmetiških mlade-ničev odprla vrata na stežaj. Sedaj se ne more nihče več izgovarjati, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, da obiskujejo šolo lahko Dolenjci in Notranjci iz vinorodnih krajev, kakor tudi Gorenjci in drugi deželani iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za kmetiške sinove iz vinorodnih krajev se je uvedla letna šola, za vse druge pa zimska šola, tako, da ustreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev.
Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je napravil s tem, da se je uvedla zimska šola. Koliko kmetiških mladeničev, ki so pouka potrebni in željni, pohaja pozimi doma brez vsakega dela! Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo!
Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic! Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil, v izboljšanju hlevov, v perutninarstvu itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh.
Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej vsako leto polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenji za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, ki mu je na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi na kmetiški stan, kakor se je sam pripravil. Ne le da se vrši ta pouk pozimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetiške mladine in ko se kmetiški sin najlažje odtrga od hiše, ampak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Z mesecem aprilom gredo učenci domov, da pomagajo pri očetovem gospodarstvu. Bavno s to uredbo so se te šole tako priljubile, ker se v resnici ozirajo na potrebo domačega gospodarstva in gredo kmetu najbolj na Jroko. Velika ugodnost je tudi to, da je za obisk te šole določenih 20 štipendij po 150 kron za vsak tečaj.
Velike so tedaj prednosti in ugodnosti zimskega šolanja in zato opozarjamo naše gospodarje na to novo preosnovo šole, s katero je obisk šole izdatno olajšan in se tudi raznim potrebam kranjskih kmetovalcev veliko bolj ustreza kakor dosedaj. Obračamo se obenem pa tudi na vse tovariše, ki so prijatelji kmetijskega šolstva, z nujno prošnjo, da opozarjajo naše gospodarje na prednosti zimske šole.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo zs celjski okraj
zboruje v petek, 19. novembra t. 1., v Celju v okoliški šoli po sledečem vzporedu:
1.	Petje.
2.	Zapisnik. B. Dopisi.
4.	Društvene zadeve in nasveti.
5.	Poročilo: a) Zavezinega zborovanja v Mariboru, b) Lehrerbundovega v Gradcu.
6.	Eventualno predavanje.
7.	Slučajnosti.
Zborovanje se začne V4 črez 11. uro dopoldne, da se ga lahko udeleže vsi tovariši, ki bi bili navzoči pri eventualni šol. maši. K točni in obilni udeležbi vabi
odbor.
Učiteljsko Idruštvo za mariborsko okolico bo zborovalo dne 11. t. m. ob pol 11. uri v Narodnem domu. Vzpored:
1.	Dopisi.
2.	Bazna poročila.
2. Predlogi in nasveti.
Ob 10. uri bo odborova seja.
Na mnogoštevilno snidenje.
Odbor.
Sevnlško-brežlško učit. društvo ne
zboruje ta mesec, kakor se je bilo določilo pri zadnji skupščini, ampak šele prvo nedeljo meseca decembra. Vzpored se objavi pravočasno.
Odbor.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo
ima svojo glavno skupščino v nedeljo, dne 7. novembra 1909, na Ljubnem v tamošnji šoli točno ob pol 11. uri dopoldne.
Vzpored:
1.	N a g o v o r predsednikov.
2.	Zapisnik in dopisi.
3.	O skupščini „Zaveze" v Mariboru. Poročata delegata tovariša Korban in Šijanec.
4.	O „Lehrerbundovem" zborovanju v Gradcu. Poroča tov. Šijanec.
5.	Društveno stanje in delovanje vi. 1909.
a)	Tajnikovo poročilo.
b)	Blagajnikovo poročilo.
c)	Socialni odsek.
6.	Volitev treh pregledovalcev računov.
7.	Volitev odbora.
8.	Volitev socialnega odseka.
9.	Slučajnosti.
K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri
„Tolminskemu učit. društvu".
Bratsko društvo! Žalost in toga sta napolnila naša srca, ko smo doznali o tragični, grozni smrti tov. Jožefa Tavša. Preminul je v strašnem prepadu 2 m globoko v vodi.
O, ti nemila usoda, o ti neizprosna, nikdar sita tatica: smrt! Oropala si naš voj za enega moža, ki je šele pričel živeti. Ugrabila si ga na poti, vračajočega se od svojega tovariša ! Obiskal je v Lazu sotrpina, da se z njim porazgovori o naših tožnih dneh, da se z njim malo razveseli in pozabava po svojem truda-polnem in mučnem delu ter tako vsaj hipno pozabi na „udobnosti", ki mu jih nudi njegov stan v kršnih tolminskih gorah.
Poslovivši se od Tebe, laški | tovariš, je gotovo zaklical: „Na snidenje!" Trdno je bil uverjen, da se to zgodi čimprej. A fgroza! Usoda je bila njemn nemila in ni dopustila mu sestati se s komurkoli od nas njegovih ¡bivših sotrpinov; spotoma mu je bila prestrižena nit življenja! Zopet groza! V strašnem prepadu v 2 m globoki vodi, borečemu se s smrtjo je moral žalostno umreti.
Obupan, od vseh ločen, popolnoma sam je izdihnil svojo dušo n a š in Vaš Jože! Kdo mu je zatisnil oči, kdo ga tolažil v poslednjih hipih? Nihče drugi kot hladna voda in črna noč! Ni bilo matere ne očeta, ni bilo znanca in sploh nikogar, ki bi ga tolažil in bodril v zadnjem boju s smrtjo. Sam, čisto sam je umrl.
V najlepši mladeniški dobi je zapustil Vaše vrlo društvo, zapustil nas kolege v obupnem, a v končno zmago gotovem boju za naše pravo, ki nam pristoja po božji in človeški postavi. Izginil je nepričakovano iz naših vrst, dasiravno nerad, a zaman moledovati ... njega ni več med živimi.
Z izgubo pok. tov. Tavša se je zmanjšalo naše število za enega moža, zmanjšalo se je Vaše društvo za enega člana. Ta izguba pa naj ne brdi naš obup, temveč: vsak podvoji svoje sile, da nadomestimo to, kar nam ugra-blja neizprosna smrt, ter da premagamo to, kar nam dan za dnem provzroča nezavednost raznih naših...
Sedaj pa:
Dragi Tolminci, vrli tovariši! Na tragični izgubi tovariša Tavša žaluje in sočuvstvuje z Vami ves učiteljski stan, med katerega spadamo i mi Istrani. Da Vam pa pokažemo res-uično in odkritosrčno sožalje, je sklenil odbor „Slovenskega učiteljskega društva v Istri" v svoji seji, vršeči Fe dne 5. pret. m. pri Ce-žarjih, na predlog tajnika tov. Bertoka ml. izreči Vam tem potom sledeče:
Slavnemu učiteljskemu društvu tolminskega okraja izreka podpisani odbor najiskre-neje in najglobokeje sožalje na občutni in tragični izgubi pok. tov. Jožefa Tavša.
Tebi pa, dragi Jože: Večnaja Ti pamjat!
Odbor
„Slovenskega učiteljskega društva v Istri."
Srednješolski vestnik.
** Vsenemškl furor. na tržaški c. kr. državni gimnaziji. Že dolgo se ni naša javnost bavila s kričečimi razmerami, ki vladajo na tem c. kr. zavodu. Mislili smo že, da se po odhodu Swide, znauega „prijatelja" Slovencev in slovenščine v pokoj, razmere na tem zavodu ¡korenito izpremene. Motili smo se. Prišel je njegov naslednik dr. Kauer, goreč pristaš vsenemške ideje. Ni torej čudo, da je podrejenim mu profesorjem zrastel tudi njihov vsenemški grebenček. V duhu že vidijo, kako mati Germanija izteza svoje grab-ljive roke tudi po našem Trstu, kako vihra že nad tem mestom vsenemška zastava; in zaradi tega so postali jako pogumni, kar dokazuje nastopni dogodek:
Na tržaški državni gimnaziji službuje zaradi svojega slovanožrstva prosluli profesor Stark. To je tisti mož, ki mu je slovenska govorica naših dijakov trn v peti in ki je svoje-časno — bilo je na nekem izletu — prepovedal našim fantom slovensko peti. Ta mož je sedaj razrednik V. razreda, v katerem tvorijo Slovenci in Italijani ogromno večino, ker Nemca sta samo 2. Začetkom tega leta je naročil nekemu nemškemu dijaku, naj napravi stenski koledar za pismene naloge in naj ga obesi na določeno mesto. In glej: takoj prihodnjega dne se je pojavil na steni lično izdelan koledar — obrobljen z vsenemškimi barvami. Naravno, da so Slovenci in Italijani skupno protestirali proti takemu izzivanju velikanske večine razreda; in ko ni ničesar pomagalo, so koledar raztrgali. A gospod Stark, ne bodi len, je dal nabiti drugega, popolnoma enakega. A tudi ta koledar je zadela tista usoda kakor prvega. To pa je globoko razburilo Starkovo vsenemško žilico; razkoračil se je in v sveti jezi zavpil na dijake: „Mir scheint, hier wollen einige Politik treiben, wir sind hier an einem deutschen Gymnasium 1" In sedaj pride najlepša! Da bi se maščeval, je določil tri Slovence, ki so se mu zdeli najbolj „sumljivi" ter jim pod kaznijo karcerja ukazal, da morajo koledar nanovo napraviti — zopet v vsenemških barvah — in ga pritrditi na steno. — Dijaki so se grožnje ustrašili in so proti svoji volji izvršili profesorjev ukaz.
** Laške gonje proti slovenskemu moškemu učiteljišču v Gorici še ni konec. V zadnji seji goriškega mestnega sveta je zopet godrnjal goriški župan Bombig zaradi slovenskega moškega učiteljišča ter zahteval, da se mora odstraniti do konca šolskega leta. — Za tega Bombiga pa je bil nagnal dr. Gregorčič slovenske klerikalce v Gorici na volišče in sam ga je bil šel volit; da je videla laška komisija, kako priden je dr. Gregorčič ter da voli res laške liberalce, je volil z odprto glasovnico. Lepe zaveznike ima dr. Gregorčič; zvezan je z našimi najhujšimi sovražniki.
** Popolna srbska gimnazija t Skoplju. Ta teden so se otvorili višji razredi na skopljauski srbski gimnaziji, da imajo torej Srbi sedaj v Makedoniji, v tej nekulturni zemlji, dve popolni gimnaziji.
** Stavka dijakov v Sarajevem, Peti razred Sarajevske realke stavka zaradi strogosti enega profesorja. Pred tremi leti so pa stavkali osmošolci na gimnaziji zaradi katoliškega veronauka.
** Stavka dijakov. Iz Gotharda poročajo : Ysi dijaki 7. razreda državne gimnazije so začeli stavkati zaradi strogosti dveh profesorjev. Preiskava je uvedena.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana xadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca oktobra K 205.26039.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»2.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Književnost in umetnost.
Popotnik. Vsebina 10. zvezka: 1. Anton Kosi: 0 vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok. — 2. Dr. Jos. T o m i n -š e k : 0 napakah in pravilih slovenskega pisanja. — 3. Ivan B u r d i a n : 0 vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok. — 4. Slovnica, zanesljiv kažipot določujočim in razlagajočim jezikovno obliko in vsebino zamotanih stavkov v pesniških proizvodih. — 5. Književno poročilo. — 6. Bazgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Toplo priporočamo !
Mali lord. (Lord Fauntleroy.) Boman. Angleški spisal F. H. B u r n e 11. V Ljubljani 1909. — Založila Narodna založba. — Cena 1 K 60 h, s pošto 1 K 80 h. — To znamenito pripovedno delo toplo priporočamo.
Spomenik Simonu [Jenku. 40 let je preteklo letos, odkar počiva na pokopališču v Kranju veliki slovenski lirik Simon Jenko, čitalnica v Kranju mu postavi spomenik in prosi vse zavedne Slovence, naj prispevajo vsak po svojih močeh.
Umetniško razstavo hrvaškega društva umetnikov „Medulič" v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani so otvorili dne 3. t. m.
Politiski pregled.
* Stranke v parlamentu. Sedanji drž. zbor nam glede na stranke in- njih narodnost predstavlja to-le sliko: Parlament ima sedaj 513 poslancev, ker so dr. Srb (Praga), dr. Dorfmann (Meran) in Pagnini (Trst) odložili svoje mandate. Po narodnosti se delijo poslanci na: Nemcev 230 (1 manj), Čehov 106
(1 manj), Poljakov 80, Malorusov 32, Slovencev 24, Hrvatov 11, Srba 2, Italijanov 18 (1 manj), Bomunov 6, nacionalnih Židov 4; skupaj 513 poslancev. Po dosedanji politiški kon-stelaciji so razdeljeni poslanci tako-le: B r e z-pogojnavladna stranka šteje 160 Nemcev, 56 Poljakov, 10 Italijanov in 6 Malorusov, torej 232 (45%) poslancev. Ob gotovih pogojih more vlada računati še na 16 poslancev poljske ljudske stranke; 14 svobodnih Vsenemcev in na 4 nar. Žide, torej še na 34 (6'6 %) poslancev. Opozicionalne stranke so: Protivne obstrukciji: socialni demokrati 87 (17% ). V narodnih opozicional-nih strankah je: Čehov 71, Malorusov 30, klerikalnih Slovencev 18, Hrvatov in Srbov 13, torej 132 (26%) poslancev. V pogojno opo-zicionalno stranko spadajo: 6 lib. Slovencev in 4 lib. Italijani, torej 10 (2%) poslancev. — Badikalne stranke štejejo 12 Čehov, 1 Poljaka in 5 Nemcev, torej 18(3'4%) poslancev. Skupaj torej imajo vladne stranke 266 (51-6%) opozicionalne pa 247 (48'4%).
*	Jugoslovanski minister. Pod tem naslovom priobčuje zagrebški „Obzor" z ozi-rom na vest, da vlada misli na jugoslov. mi-nistra-rojaka, daljši članek, v katerem se bavi s tem vprašanjem. List prihaja do zaključka, da sedaj ne gre za to, da bi poedine slovanske stranke spravile zaupnike v kabinet,';t e m -več gre za premeno vladnega sistema, in jugoslov. poslanci naj dobro premislijo, preden opustijo za jugoslov. portfelj svoje opozicionalno stališče in se ločijo od Čehov. Jugoslovanski minister-rojak bi pomenil pri sedanjih razmerah malo ali nič, saj se vlada niti ne ozira na željo češkega ministra-rojaka, ki ima celo stotino poslancev za seboj! Poprej premeno sistema — potem ministra!
*	Učni minister grof Stiirgkh je praznoval v soboto svoj petdeseti rojstni dan. On je posestnik fideikomisov v Obrajni in na Kleku (Halbenrain in Kloch). Bojen je bil kot sin grofa Stilrgkha in matere Eleonore, rojene Meraviglia.
*	Nemška nesramnost. Nemškonacio-nalni poslanec dr." Sylvester je v poslanski zbornici vložil nujni predlog, naj se proglasi nemščina za edini poslovni in razprav ni jezik državnega zbora, Med slov. poslanci je zbudil ta predlog opravičeno ogorčenje.
*	Novi goriški deželni zbor. Volitve so končane. Izvoljenih je vseh 29 poslancev, Slovenska stran: iz splošne kurije: Jerič, Manfreda, Fon; iz kmetiških občin: Marinič, Berbuč,' Kosmač, Zega, Stepančič, Gregorčič, dr. Gregorin; iz trgov: Andrej Ga-bršček: iz veleposestva: dr. Franko, Klančič, Butar. Laška stran: iz splošne kurije: dr. Faidutti, dr. Bugatto, Piccinini; iz kmetiških občin: baron Locatelli, dr. Meizlik, Gasser; iz trgov: Bombig, dr. Pinavčig, dr. Venier, Nigris; iz veleposestva: dr. Pajer, Blasig, Antonelli.
*	Za italijansko pravno fakulteto ni postavke v proračunu za 1. 1910. Pa seveda tudi ne za našo slovensko! Kolikor moremo vobče soditi, se vlada razen na nekatere cerkvene ni ozirala pri sestavi proračuna prav nič na slovenske kulturne potrebe.
*	Kulturni boj na Francoskem.
Francoski kardinali, nadškofje in škofje so izdali pastirski list, ki nalaga katoliškim staršem, naj ne pošiljajo svojih otrok v javne šole, temveč edino v konfesionalne. Obenem prepovedujejo rabo mnogih učnih knjig, ter izjavljajo, da so pripravljeni k odločnemu boju proti javnim šolam. — Francosko šolstvo je bilo z zakonom izza 1. 1881. laicizovano. Verouk se je iz državnih šol izključil, za to pa je bil določen zanj ferialni dan četrtek, ko smejo starši po lastni volji dajati otroke poučevati v kateremkoli veroizpovedanju. Ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno poučevati. Od 1. 1889. ne smejo učitelji niti za plačo niti zastonj vršiti mežnarske ali organistovske službe.
*	57 ženskih kandidatov. Za volitve v lokalni grofijski svet v Londonu kandidira 57 žen, povečini učiteljic in vzgojiteljic. Te kandidature podpirajo z veliko vnemo konservativci in liberalci.
*	Španska. Pod pritiskom javnega mnenja je moralo odstopiti klerikalno ministrstvo Maura. — Novo vlado je sestavil naprednjak Morel, ki je proglasil za svojo prvo nalogo, da pripomore postavam do veljave tudi napram menihom in posvetni duhovščini, ki so dosedaj pač imeli v državi glavno besedo, plačevali pa niso nobenih davkov. Ako se novi napredni vladi posreči napraviti mir in red, bo zasijala tudi Španski srečnejša bodočnost.
Obrambni vestnik.
* Protlalkoholna zveza učiteljstva se snuje. Zasnovali so jo „krščansko misleči" učitelji. Pri vsej stvari ne bi imeli česa omeniti, če bi ne videli njih oglas natisnen v „Slovencu" in podpisan od gromovnika in strastnega nasprotnika naprednega učiteljstva, tajnika „Slomškove Zveze", tovariša Štruklja. Spomnimo se nekoliko, kakšno stališče je zavzemal „Slovenec" tedaj, ko je napredno učiteljstvo širilo isto idejo med učiteljstvom in ljudstvom na podlagi roditeljskih večerov! Dasi je bil namen našega učiteljstva isti, kakor je
sedaj klerikalnega in je gotovo blag — ga je „Slovenec" gnusno izrabil in tudi v tem oziru hujskal ljudstvo zoper učiteljstvo. In kako sedaj! čisto gotovo je, da se iz tega jasno razvidi, da je tej frakciji — izvzemši Slapšaka — ideja le vada, na katero naj bi začasno sedlo še naše učiteljstvo in s katere se ga spelje potem v „Slomškovo Zvezo". Toda dasi idejo podpiramo z vso vnemo, moramo biti proti akciji, ker ni nič drugega nego stvar, s katero naj se po zadnji h d e ž e 1 n o z b o r s k i h dogodkih preslepi učiteljstvo in skrije nekoliko vtisk, ki ga je dobilo o Slomškarjih, ko so se pokazali v pravi luči. Pribijemo pa že vnaprej, da bo „Slovenec" zopet zavijal in ob tej priliki govoril o kroničnih pijancih.
I Lekcija SlomŠkarjem od „Slovenca" ne diši prav po medu, ampak bolj po nagobčniku in pasjem biču. „Slovenec" piše: „Gonja Zavezarije, ki je bila namenoma uprizorjena in namenoma je tudi Gangl svoj predlog sprožil
—	je vplivala celo na nekatere, na katere bi ne smela, kajti z napadi na S. L. S. in s pretenjem ne bo učiteljstvo nič doseglo." — Slomškarji, tudi z brcami se morate zadovoljiti in tudi zanje se gospodom zahvaliti, ker: „Kar gospodje deželni poslanci narede — posebno Jaklič kot predsednik in Bavnikar kot odbornik Slomškove Zveze — vse prav store! Capito!
% Boli! Seveda je neupravičljivo stališče S. L. S., ki ga je zavzemala pri regulaciji učiteljskih plač; kajne „Slovenec", kulturni davek bi rešil učiteljstvo iz bednega stanja, če bi ga S. L. S. namenoma ne pehala v b e d o. In to je povsod, da izkuša „Slovenec" zaviti naše poročilo in hoče vse zvrniti na narodno napredno stranko. Ni nam namen, da bi opravičevali nar. napr. stranko izza zadnjih časov, pribijemo le fakt, da se je pred časom
—	nar. nap. stranke v dež. zboru — dvakrat reguliralo plače, poleg tega se je sklenil še penzijski zakon.
* Socialni demokrati! Bodi in bilo je! Kar na povelje. Ali nas morebiti „Slovenec" zamenja s Slomškarji in meni, da se pri nas diktira in lazi vedno za koštrunom? Mi imamo vsak svoje lastne možgane. Prosta volja je dana vsakomur za politiško prepričanje — posamezniku kakor celoti. „Zaveza" nima politiškega patronatstva nad nikomur, ker ona ni politiška organizacija kakor „Slomškova Zveza", temveč je stanovska organizacija, ki zaradi tega tudi ne pripada kot taka nobeni politiški stranki. Politiškega prepričanja ne diktiramo nikomur! Konštatirali smo samo dejstvo, da se stališče, interes in misel učiteljstva — razen točke internacionale — najbolj krije z idejami socialne demokracije, da precej divergirá z liberalizmom in je popolnoma diamentralen stremljenjem klerikalizma.
| Pobožne želje. „Slovenec" namiguje, da je pravi prostor učiteljstva S. L. S. in naj sedaj, ko se premišlja — tako tudi stori. Pro-rokuje, da bi učiteljstvo v soc. dem. stranki bilo še bolj zaničevano in zasužnjeno nego je bilo v napredni stranki — in je vse „krščansko učiteljstvo" v S. L. S. — No „Slovenca" poučimo, da učiteljstvo ne napravlja v tem oziru nikakih špekulacij in slepomišenja, ker ono je že po svojem prepričanju točno in vestno na svojem mestu.
% Podemokratenje šolstva. „Liberalno učiteljstvo ni na višini časa in ne ume pode-mokratenja šolstva, marveč živi še popolnoma v duhu šolske postave iz leta 1869." Tako piše „Slovenec". Menda si ti gospodje predstavljajo to podemokratenje pod izginom šolstva — prav po njih principu! 0 tej točki in glede politiškega vprašanja učiteljstva bi lahko še obširneje govorili, a se s „Slovencem" polemizirati ne izplači in se nam zdi poniževalno, ker nas navdaja gnus na zavijanja in izrab-ljenje vsake poštene besede.
Učiteljiščni vestnik.
Spionaža — privatna last in dostojnost! Vadniška učiteljica, idoča za kandi-datinjo na koridoru, opazi, da ima kandidatinja med notami, ki jih je slučajno pregledovala, neko knjigo. — Prvič je nedostojno, čez ramo in zahrbtno špionirati in prežati: kaj ima li kandidatka med notami? — Takoj ide za njo v razred, zahteva od nje dotično knjigo, jo vzame in odide. To je predrznost, si prilastiti tujo last brez volje lastnice! Vprašamo na pristojno mesto, so li podvržene kandidatinje nadzorstvu vadniških učiteljic ali profesorskemu osobju? če pa misli prizadeta vadniška učiteljica, da ima pred seboj otroke ljudske šole, ki jim edinole sme predpisovati, kaj smejo čitati in česa ne — se sila moti! Vadniška učiteljica sme biti kandidatinji pač prijateljica kot bodoči koleginji z nasveti, ne pa varuhinja in policijski organ. Ta dogodek ima še drugo ozadje, in lahko tudi postrežemo z dogodbico o „dohtarju", če se bo vršil še dalje te vrste terorizem. Za sedaj opuščamo to dvoje, a nikakor ne moremo opustiti stvari, ki še kr-vaveje potrebuje pouka o dostojnosti. Če ima kdo nalogo, si ogledati stanovanje gojenca, li odgovarja zahtevi predpisov, se to vrši le iz higieniških ozirov, nikakor pa ne iz vzroka vohunstva, da se iztika po gojenčevih knjigah in se pregleduje, da se pri njem najde kak
časopis ali knjigo (prepovedan sad kloštrskega zidu), s katerim bi se gojenca denunciralo. Infamija! Menimo, da se bodo takih obiskov branili stanodajalci, se jih bodo branili starši in bodo skupno z vsem učiteljstvom protestirali proti takim vzgojnim sredstvom! časi take srednjeveške vzgoje so minuli že na vseh zavodih, kjer se vzgaja stanovnike, naj minejo tudi tu!
Jubjlejski dar.
Učiteljstvo — sebi! „Zopet učiteljstva up je splaval povodi; prijatelji, podpiraj mo dom, ki zavetišče sirotam bodi!" — s tem geslom je zložila vesela družba v Busovi gostilni v Loškem potoku 15 K; tov. Ludovik K a b a j , učitelj v Slivjah 5 K; Jakobinca Dimnikova iz Ljubljane 2 K; skupaj 22 K; zadnjič izkazanih 2938*10 K; doslej darovanih 2960*10 K. Bog plati!
Vestnik.
Dr. Lampe obsodil na smrt — sebe!
V sobotnem „Slovencu" je priobčil dr. Lampe članek, kjer pravi doslovno: „V politiki je sicer marsikaj dovoljeno, a ena stvar je smrt za vsakega politika, namreč če se mu primeri, da nevede neresnico govori." — Ker je dr. Lampe na svojem shodu v Vodmatu o tov. L. Jelencu nevede govoril neresnico, ki je še do danes ni popravil, je torej samega sebe obsodil na smrt. B. i. p.!
Letnino za učiteljski konvikt je plačal tov. L. K a b a j iz Slivja. Bog plati 1
Tovariši in tovarišice, kupujte in raz-pečavajte pridno mladinsko knjižnico, ki jo izdaja Društvo za zgradbo učit. konvikta!
V Šmartnem pri Litiji je umrl nad-učitelj v pokoju tov. Matija A r k o. Blag mu spomin!
Prljatelj-tovariš našega lista nam je
poslal iz dolenjskih hribov v dar lep šopek zrelih rdečih jagod. Lepa mu bodi hvala za pozornost.
„Akademija" v Ljubljani ima 15. novembra t. I. svoj občni zbor.
Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici so pričeli s poukom dne 3. novembra.
Da dokaže svojo nedolžnost, se je
vrgla pod vlak meščanska deklica Božiča Sam-bolek iz Varaždina. Ker so ji lastne sorodnice predbacivale nepoštenost in razuzdanost, se je vrgla pod vlak in tako našla smrt. Materi je zapustila pismo, v katerem prosi, naj se jo zdravniško preišče, in izkazala se bo njena nedolžnost. — Kaj vse store zlobni jeziki!
Svarilo staršem. Branjevka Defanti v Senju je strašila svojega triletnega sina vedno z dimnikarjem. Pred dnevi je šla z dečkom po potu, kar jim pride zamazan dimnikar naproti. Dečko se je moža tako prestrašil, da je zaradi razburjenosti čez dva dni umrl. — Opominjajte zlasti pri roditeljskih večerih starše, naj ne strašijo otrok!
Po sklepu lista.
Protislovanski zakoni nemških deželnih zborov — sankcionirani.
Dunaj 2. t. m. Zakoni, ki so jih sklenili dolenje In gornjeavstrijski, solnograškl in predarlberški deželni zbor in s katerim se doioča nemščino kot edini učni jezik na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah ter obenem kot edini uradni in poslovni jezik avtonomnih oblasti, so dobili cesarjevo potrjenje.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 7. nov. t. 1., ob pol 3. popoldne v Velenju.
Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Poročilo o zborovanju „Zaveze" v Mariboru.
4.	Poročilo o zborovanju „Lehrerbunda" v Gradcu.
5.	Slučajnosti."
Tudi se bo takrat pobirala članarina za „Slov. Šolsko Matico"!
K točni in polnoštevilni udeležbi vabi _____ Odbor.
Članom društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks".
Dne 28. septembra je umrla članica, gospa Helena P o 111 o v a , dne 1. oktobra pa članica, gospica Henrieta Hluscikova. Obsmrtni donesek 4 K naj se za 80. in 81. smrtni slučaj vplača tekom meseca novembra. 79. obsmrtni donesek je bilo plačati po Banerju.
Odbor.
Listnica uredništva.
Na Kras: Porabimo vse danes teden. Oglasite se večkrat! Pozdravi
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2736.	Kranjsko.	171 1—1
Na trirazredni ljudski šoli na Ježici je stalno oddati novoustanovljeno ueno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 1. decembra 1909.
V kranjski javni ljudskošolski službi ie ne stalno nameščeni prosilci marajo z državnozdravniškim izpriča valom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dna 26. oktobra 1909
St. 1551.
170 1-1
V litijskem okraju se razpisuje s tem učiteljska služba na enorazrednici v Hotiču v stalno name-ščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 20. novembra 1909.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Krškem, dne 22. oktobra 1909.
Št. 2800.
169 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Narapljah se bode stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja z dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni i» pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpravičevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v Narapljah p. Ptujska gora do 30. novembra 1909. 1.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 25. oktobra 1909.
Št. 978
Štajersko.
164 1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Sent Janžu na Tinsklgori je stalno popolniti mesto nadučitelja z dohodki III. plačilnega reda.
Prosilci za to mesto naj vpošljejo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 20. novembra 1909 pri krajnemu šolskemu svetu v Št. Janžu n» Vinski gori, pošta Velenje.
Dokazati je znanje obeh deželnih jezikov.
Predsednik.
Izjava.
Jaz spodaj podpisani Anton Boh srčno obžalujem, da sem raz-žaiii gospoda Ivana Petriča, učitelja in šolskega voditelja.
Izrecno potrjujem, da je izjava od 11. junija t. 1., katero smo podali jaz in dva draga člana krajnega šolskega sveta v Rudniku glede imenovanja gospoda Petriéa nadučiteljem, v polni veljavi in da sem jo lastnoročno podpisal.
Zavežem se, da bom to izjavo v 8 dneh objavil neizpremenjeno v „UČit. Tovarišu" in v „Domoljubu".
Orlje pri Rudniku, dne 29. oktobra 1909.
Anton Boh,
posestnik, občinski svetovalec in podpredsednik krajnega šolskega sveta v Rudniku.
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel,Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru in
hotel „TRIGLAV"
v Bohinjski Bistrici.
Krasna lega, največji konfort, planinsko letovišče.
A. Seidel,
68 12—7	restavrater.
Krasne diplome
namenjene častnim članom
je natisnila v različnih barvah in jih priporoča ob priliki takih imenovanj si. šolskim vodstvom, krajnim in okrajnim šol. svetom, si. sokolskim, bralnim, pevskim in drugim društvom, si. občinam in uradom itd.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
z?
T«
Hfetfigg as
V" najinem založnlštru Je izAlm:
vojvodina k
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih narokov v barvo tisku z besedilboi in dodani» pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Scctavil la narisal
FRAN MAROLT,
učitelj T Ljubljani.
Visoki deželni svit kranjski je z razpisom z dne 25. mata 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meSfanskih Mah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nartski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. - Velikost 87 x 80 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih iolab izbrano učHo v taki velikosti m preglednosti, (h ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena M K.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku t besedilom
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svit z razpisom z dne 27. decembra 1903, š». 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrte« šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih Joi Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to deki odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
Ig. pl. Kleinmajrr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.
Našim rodbinam priporočamo 35
- Kolinsko cikorijo -
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1058,737.839-88 Zavarovalnine . . . . „ 8,090.621-62 Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ..... 4,361.283-89
Rezervne in poroštvene
zaloge......41,335.041-01
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296 40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509-80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430-97
Vsa pojasnila daje 14 26~žl
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani, <3-ospos3s:e ulice ¡št. ±2.
Prva avstro-ogr. c. In kr. priv. amerlkanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿\0
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Y^Yffffffffffff^
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-32
Zagrebška tovarna, tvrdke K^rik francka sinov, vvsakem 02* novodobno ««¡jena,
izdeluje svoje proizvode izključno ie ¡z najboljših sirovin.	Jb^
V Vaš prid bode, bodete G pri nakupovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
30 24-16
2 . O 10
tM>
4» i
•va C
T3 >
« 5
c« «
C
O rt
j* s
>C/5 3
ss
1.
u
*o
o „ ©.¿S v «cS
bi i- x
-	> s
rt o « £
3*« « O N
S- .5
aE t
—	u >0
« 2 "¡3
bû o. rt
ows «
>•0-0
& B 3 S"
M > E g
« .H, ■o ? _ c
t- i— o v
a 3
O "o - o.
Ž o
52
53
O
C
•— tj *> •»
¿C c» n
3 I
O M
S
°	g
I	i
3	I
«	£
KO	BO
i*	•
s	O
N^J)

Najlepše darilo
b vsakemu otroku je lepa a knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so;
A. Rape: Mladini
A. Rape: D&ne
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino
Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
17* »—1


Tovarniška za&zaka.
•L Z«i»V. T 1162,5:81. V.
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STERMECKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20 — franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8-—. 65 26 21
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev it češke tkalnice lil 52—17
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta. 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.