SKUPNO PRIZADEVANJE ZA USTANOVITEV SLOVENSKE UNIVERZE
V LJUBLJANI IN ČEŠKE UNIVERZE V BRNU
FRANTISEK JORDAN
Fr. Jordan (1921), docent češkoslovaške
zgodovine in predstojnik katedre za češko-
slovaško in občo zgodovino na filozofski fa-
kulteti Univerze J. E. Purkyne v Brnu, je po
rodu iz okolice Uh. Hradišta. Po maturi
(1941) ni mogel nadaljevati študija, ker so
Nemci zaprli vse češke visoke šole; zaposlil
se je v tovarni pohištva in moral na prisilno
delo v Kapfenberg na Gornjem Štajerskem.
Tu se je povezal z ilegalno skupino sloven-
skih delavcev in odšel z njihovo pomočjo v
Lackov odred na Kozjaku. Pozneje je prišel
v Tomšičevo brigado, nazadnje pa v Dolenj-
ski odred. Konec vojne je dočakal kot polit-
delegat v okolici Litije.
Po vojni je diplomiral iz zgodovine in če-
ščine na filozofski fakulteti v Brnu, kjer je
tudi doktoriral. Leto dni je delal v založbi
Kovnost, nato pa se vrnil za asistenta na fa-
kulteto. Posvetil se je študiju novejše češke
in slovaške zgodovine ter preučevanju češko-
hrvatskih odnosov. O teh odnosih je objavil
razpravi Hrvatje v čeških deželah v času
češke vstaje in tridesetletne vojne (Sbornik
praci filosoficke fakulty brnenske university
1953, str. 308—337) ter Cehi in Hrvati v tur-
ških vojnah 16. stoletja (Sbornik praci FFBU
1961, str. 161—173). Objavil je tudi pregled
Deset let jugoslovanske historiografije 1945
do 1955 (Časopis matice moravske 1956, str.
311—326). Skupaj s Fr. Hejlom je izdal knji-
go Revolucionarno leto 1848 (Kromefiž 1948).
Sodeloval je pri pisanju Zgodovine Komuni-
stične stranke Češkoslovaške, ki je izšla v re-
dakciji Inštituta za zgodovino KSC v Pragi
(1961).
Kot raziskovalec se Jordan posveča pred-
vsem dvema področjema: zgodovini delav-
skega gibanja v čeških deželah v časih
Avstro-Ogrske in zgodovini Brna. Iz zgodo-
vine delavskega gibanja je objavil a) razpra-
vo Brnski program avstrijske socialne de-
mokracije iz leta 1882 in njegov pomen v
češkem delavskem gibanju (SPFFBU 1955,
str. 55—71); b) razpravo Radikalno delavsko
gibanje na Moravskem v osemdesetih letih
preteklega stoletja (Sbornik Matice morav-
ske 1960, str. 5—44); c) razpravo o vzrokih
razkola delavskega gibanja v čeških deželah
na zmerne in radikale (SPFFBU 1957, str.
120—140); č) knjigo Problemi razkola delav-
skega gibanja v čeških deželah na zmerne
in radikale (1879—1889), ki je izšla 1965 v
Pragi (razprava pod podobnim naslovom pa
leto kasneje v nemščini v SPFFBU, str.
97—124); d) kritično izdajo zapisnika Zbora
češkoslovaškega delavstva v Brnu (1887) z
uvodno študijo (1957).
Zgodovino Brna in okolice obravnava s
skupino avtorjev v knjigi Iz zgodovine de-
lavskega gibanja na Brnskem (Brno 1956).
Sodeloval je pri lani izšli Zgodovini mesta
Brna (v dveh delih). Lani je izšla tudi Zgo-
dovina brnske univerze, ki jo je napisal ko-
lektiv avtorjev pod njegovim uredništvom.
Napisal je še Pregled zgodovine Komuni-
stične stranke Češkoslovaške (teze, ki jih je
izdal Inštitut za zgodovino KSC v Pragi
1957), na začetku svoje znanstvene poti pa
razpravo Mlada češka preporoditeljska ge-
neracija na Moravskem in šturovci pred
marcem 1948 (v zborniku L'ud. Stur. Življe-
nje in delo 1815—1856, str. 405—421). V ča-
sopisu čsl. vojno-zgodovinskega inštituta
Historie a vojenstvi 1966 (str. 220—264) pa
je objavil izvrstno napisane spomine »Med
slovenskimi partizaniii, ki izidejo letos tudi
v slovenščini v reviji Borec.
Janko Liška
Zahteva po slovenski univerzi se je poja-
vila že leta 1848, v času prvega nastopa slo-
venskega političnega in narodnega gibanja,
značaj trajnega kulturno-političnega hotenja
pa je dobila šele v devetdesetih letih prejš-
njega stoletja, ko se je tudi v čeških deželah
okrepilo gibanje za drugo češko univerzo s
sedežem v Brnu (to gibanje se je navezovalo
na starejše poskuse za obnovo univerze v
Olomoucu, prve na Moravskem, ki je bila
ustanovljena kot jezuitski kolegij leta 1566,
ukinjena pa leta 1855). Boj za ustanovitev
češke univerze na Moravskem in slovenske
univerze v Ljubljani je potekal lep čas vzpo-
redno, a brez neposrednih stikov. Imel je
pretežno kulturen značaj, s politiko je priha-
jal v stik le včasih; zajemal je sorazmerno
ozek sloj prebivalstva: izobražence, kulturne
delavce in nekatere politične činitelje.^ Zna-
čaj ter intenzivnost boja za drugo češko in
za slovensko univerzo sta se spremenila
konec 19. in v začetku našega stoletja, ko se
je gibanje razmahnilo in zajemalo vse širšo
javnost, ko se je razraslo v politično vpraša-
nje; pa tudi stiki med Slovenci in Cehi so
postajali neposredni, zlili so se od časa do ča-
sa v skupen tok, ki je z gališkimi Ukrajinci
dobil značaj gibanja za slovanske univerze v
Avstriji.
Intenzivnost boja za slovanske univerze in
ožjo povezavo posameznih gibanj so spodbu-
jali po objavi Badenijevih jezikovnih odredb
čedalje ostrejši narodnostni spori v Avstriji,
spodbujale pa so ju tudi razmere v avstrij-
skem visokem šolstvu, ki je služilo predvsem
prebivalstvu nemške narodnosti. Na pet nem-
ških univerz (na Dunaju, v Pragi, v Gradcu,
v Innsbrucku in v Cernovicah) so prišle le tri
slovanske univerze, dve poljski v Galiciji (v
Krakovu in Lvovu) in edina češka v Pragi.
Položaj nenemških slušateljev na nemških
imiverzah v Avstriji že zaradi jezika ni bil
enakopraven. V času vse ostrejših narodnost-
nih sporov so bili neredko izpostavljeni na-
padom svojih nemških nacionalističnih kole-
gov; zato ni naključje, da je bil klic po novih
narodnih univerzah najmočnejši ravno iz
študentskih vrst. Češki slušatelji praških vi-
sokih šol so se udeleževali prizadevanj z;a
ustanovitev novih čeških visokih šol zelo po-
budno že od konca osemdesetih let preteklega
stoletja, na začetku zdajšnjega pa so začeli
odločno podpirati tudi prizadevanja svojih
kolegov Slovencev in Ukrajincev, ki so ta
leta prihajali v vse večjem številu študirat
na češke visoke šole v Prago.
Slovence so usmerjali v Prago vse ostrejši
narodnostni spori na nemških univerzah v
Gradcu in na Dunaju, mikala pa sta jih tudi
vse večji ugled češke univerze ter vse moč-
nejše sodelovanje češke in slovenske napred-
ne javnosti. Sonda v matricah slušateljev
Karlove univerze sicer kaže, da priliv slo-
venskih slušateljev tudi v tem času ni bil
množičen, toda kvantiteto je vidno nadome-
ščala kvaliteta. Velika večina slovenskih slu-
šateljev Karlove univerze je bila politično in
kulturno delavna že v študentskih letih ozi-
roma je pomembno posegla v slovensko
javno, kulturno in znanstveno življenje, brž
ko je končala visokošolski študij.^ Slovenski
študenti čeških visokih šol se v Pragi niso
seznanjali od blizu le s češko kulturno in po-
litično sredino, ampak so se udeleževali tudi
prizadevanj za ustanovitev druge češke uni-
verze, hkrati pa češke študente in češko jav-
nost seznanjali s političnimi, kulturnimi in
nacionalnimi zahtevami Slovencev, tako tudi
z zahtevo po slovenski univerzi. Pridružili so
se jim kmalu še ukrajinski študentje, ki so
po neuspešnih poskusih za utrakvizacijo
poljske Ivovske univerze leta 1902 manife-
stativno zapustili Lvov in se zatekli na druge
avstrijske univerze, tako tudi na češko v
Pragi.3
Po zaslugi študentov in pod vplivom vse
ostrejših narodnostnih trenj so se pridružile
boju za visoko šolstvo v materinščini v če-
ških deželah in na Slovenskem vse širše pla-
sti prebivalstva: predvsem inteligenca, a tudi
pripadniki drugih slojev mest in vasi. O tem
pričajo številni manifestativni shodi in pe-
ticije, sprejete za ustanovitev visokih šol. To
je sililo tudi vodilne javne in politične pred-
stavnike, da so začeli očitneje zagovarjati
zahteve po visokih šolah in se potegovati za
njihovo ustanovitev. Ustanovitev druge češke
univerze je kar od začetka zavrl odpor nem-
ške politične in kulturne javnosti, ki je iz
bojazni, da izgubi privilegije vodilnega polo-
žaja na Moravskem, zanikala njeno upravi-
čenost, zahtevajoč hkrati ustanovitev nem-
ške univerze v Brnu. Prizadevanje za usta-
novitev slovenske univerze pa je zadevalo
na nasprotne interese štajerskih in avstrij-
skih Nemcev, ki so se, podobno kot sudetski
glede češke univerze v Brnu, čutili ogrožene
v nacionalnih koristih in v političnem polo-
žaju v prostoru, naseljenem s slovanskim pre-
bivalstvom; prizadevanje Slovencev pa je
prihajalo navzkriž tudi s težnjami Italijanov
po lastni univerzi v Avstriji.
Gibanje za italijansko univerzo se je za-
čelo zaradi številnih sporov italijanskih slu-
šateljev z nemškimi na insbruški univerzi;
avstrijska vlada mu je bila bolj naklonjena
kakor podobnim zahtevam Čehov, Slovencev
in Ukrajincev, zakaj v pogajanjih z italijan-
skim prebivalstvom je morala upoštevati za-
vezništvo z Italijo. Čeprav zahteva po itali-
janski imiverzi v Avstriji ni bila nova in je
bila načelno upravičena, so ji predstavniki
in pripadniki drugih narodov, zlasti Slovenci
in Hrvati, sledili z vso pažnjo, saj so se nji-
hove koristi na Primorskem, v Trstu in v
Istri z italijanskimi križale, ne le dopolnje-
vale. In ko je avstrijski minister za uk in bo-
gočastje Härtel 6. novembra 1901 izjavil de-
legaciji italijanskih študentov ter nato na
interpelacijo v zboru poslancev državnega
sveta še poslancu Malfattiju, da namerava
vlada ustanoviti v doglednem času italijan-
sko univerzo v Trstu, je zbudil nejevoljo,
proteste in novo gibanje za univerze v deže-
lah, ki so se že dalj časa zaman potegovale
zanje in še nujneje čutile potrebo po njih.
2
Mladočeški Narodni listy v Pragi so takoj
izjavili, da tudi Cehi zahtevajo zase, kar je
Härtel obljubil Italijanom: drugo češko uni-
verzo na Moravskem. Hkrati pa so se zavzeli
tudi za zahteve Slovencev in Jugoslovanov,
češ: »Spričo italijanske univerze v Trstu
imajo tudi Slovenci in Hrvati pravico zahte-
vati, da se zanje ustanovi posebna univerza
za primorske dežele, kjer so v večini. Se več-
jo pravico pa imajo do univerze vsi Jugoslo-
vani, saj jih je dosti več od Italijanov v vseh
treh deželah skupaj: v Primorju, Dalmaciji
in na Tirolskem.«'' Precej ostreje so reagirali
proti nameri avstrijske vlade jugoslovanski
študentje ter slovenski javni in kulturni de-
lavci. Jugoslovanski študentje so se sestali
7. novembra 1901 v Gradcu in zahtevali, da
se ustanovi jugoslovanska univerza v Ljub-
ljani. Hkrati so pozvali klub jugoslovanskih
poslancev, da se potegne zanjo; za pomoč pa
so zaprosili tudi češke in poljske poslance.
Proti ustanovitvi italijanske univerze pred
slovensko je nastopil na zasedanju občin-
skega sveta v Ljubljani 10. novembra župan
Ivan Hribar, ki je predlagal, naj šolska upra-
va stori vse potrebno za ustanovitev univer-
ze v Ljubljani, tričlanska deputacija pa iz-
roči prošnjo za ustanovitev ministru za uk
in bogočastje na Dunaju.^
Ze naslednji dan, 11. novembra 1901, so
slušatelji praških čeških visokih šol priredili
na češki tehniki v Pragi velik javen shod.
Mimo slušateljev češke univerze in tehnike
so se shoda udeležili tudi profesorja češke
tehnike J. V. Hräsky in J. Stoklasa, poslanci
dr. Fiedler, dr. Gregr, dr. Pantuček in dr. Ba-
xa. Profesor Hräsky, ki je služboval kot ma-
gistratni uradnik v Ljubljani, je pozdravil
slovenske študente v slovenščini in podrobno
utemeljil potrebo po ustanovitvi slovenske
univerze. Poslanec Fiedler je navzočim za-
gotovil, da bodo češki poslanci podpirali ak-
cijo slovenskih poslancev v prid jugoslovan-
ski univerzi v Ljubljani. Potem so spre-
govorili o nujnosti, da se ustanovita češka
univerza na Moravskem in univerza v Ljub-
ljani slovenski študent prava E. Stare, sta-
rosta češkega Akademskega bralnega krožka
Goller, Hrvat Bole, Srb Andrič in Ukrajinec
Gerovskyj. Ob sklepu je bila sprejeta resolu-
cija, s katero so navzoči češki, slovenski, hr-
vatski, srbski in ukrajinski študentje pozvali
slovanske parlamentarne klube, da od vlade
znova zahtevajo ustanovitev slovenskih sred-
njih šol, slovenske univerze v Ljubljani in
češke univerze v Brnu. Zahtevali so tudi pri-
znanje veljavnosti izpitov, opravljenih na
zagrebški univerzi, v avstrijskem delu mo-
narhije in obratno.'
Dne 13. novembra je bilo veliko zborova-
nje slovanskih slušateljev dunajskih visokih
šol (z nekajdnevno zamudo zaradi prepovedi
zborovanja po rektorju dunajske univerze in
zaradi napada nemških študentov). Udeležilo
se ga je tudi 30 poslancev državnega sveta:
15 čeških s podpredsednikom češkega kluba
dr. Brzoradom na čelu, 3 hrvaški, 11 sloven-
skih in 1 ukrajinski. Slovenec Ivan Prijatelj,
slušatelj filozofske fakultete, je v svojem go-
voru protestiral proti nameravani ustanovit-
vi italijanske univerze v Trstu in utemeljil
memorandum za ustanovitev slovenske uni-
verze v Ljubljani ter za priznanje izpitov,
opravljenih na zagrebški univerzi, tudi v av-
strijskem delu cesarstva. K 3. točki progra-
ma, ob vprašanju vzajemnega sodelovanja
in solidarnosti slovanskih študentov na du-
najski univerzi, je predložil češki slušatelj
prava Lengsfeld resolucijo, da se ustanovi
češka univerza v Brnu in poljska gimnazija
v Tešinu. Oba predloga sta bila sprejeta in
zastopniki navzočih poslancev so obljubili,
da se bodo zavzeli za njuno uresničitev.'
Po zaslugi študentov je prihajala zahteva
po novi slovenski oz. jugoslovanski univerzi
v Ljubljani in po drugi češki univerzi v Brnu
v ožji kontekst in se širila vse bolj tudi v za-
vesti drugih slojev ter med češkimi, sloven-
skimi pa tudi drugimi slovanskimi državnimi
poslanci. Ni nujno in tudi ni možno navajati
vse sestanke v tem času, ki so zahtevali usta-
novitev omenjenih dveh slovanskih univerz,
treba pa je omeniti vsaj še manifestativno
zborovanje na Vinohradih v Pragi.
To zborovanje je bilo 1. decembra 1901.
Sklical ga je Slovanski klub v Pragi, udele-
žilo se ga je po takratnih vesteh okr. 3000
ljudi. Navzoči so bili številni češki poslanci:
dr. Edv. Gregr, dr. Herold, dr. Engel, urednik
Anyž, dr. Pantuček, dr. Fiedler, prorektor
tehnike Hräsky, profesor Blažek in drugi.
Praško občino je zastopal prvi namestnik
staroste (župana) dr. Frič, Vinohrade pa sta-
rosta J. Višek. Zborovanja se je udeležilo tudi
predsedstvo Slovanskega kluba z dr. J. Schei-
nerjem na čelu, predsedstvo in članstvo ju-
goslovanskih akademskih društev, prišli so
profesorji srednjih šol, odvetniki, uradniki,
prisotna je bila delegacija slovenskih poslan-
cev, ki so jo sestavljali I. Žitnik, dr. Ploj in
Gabršek, navzoč hrvaški poslanec dr. Ferri.
Med zborovanjem so prišli tudi ukrajinski
poslanci dr. Koral, Pihuljak in Javorskyj.
Glavni govor je imel mladočeški poslanec dr.
Herold; obsodil je nemški odnos do slovan-
skih kulturnih teženj in poudaril, da imajo
Slovenci pravico do svoje visoke šole ter ob-
ljubil podporo vsega češkega naroda: »Ka-
kor se ne bo več ustavil mogočni tok, ki se
je sprožil v našem narodu s potrebo po drugi
češki univerzi na Moravskem,« je dejal, »tako
tudi ne bo utihnilo in ne sme utihniti giba-
nje, da z vsemi silami delamo za uresničitev
3
pravične zahteve naših jugoslovanskih bra-
tov, ki se lahko zanesejo, da v tem boju ne
bomo na njihovi strani le mi, tu zbrani, am-
pak ves češki narod vse do uspešnega konca.«
Za Slovence je spregovoril poslanec in dvorni
svetnik dr. Ploj. Poudaril je, da je ustanovi-
tev slovenske univerze v Ljubljani življenjsko
vprašanje Jugoslovanov in ocenil stališče če-
ške javnosti v tem boju. »Vi Cehi,« je dejal,
»ste dosegli z lastnimi močmi in z vztrajnost-
jo, s svojimi zmožnostmi in s svojim delom,
da vsa Evropa gleda z občudovanjem nra vaše
kulturne in gospodarske uspehe. Vaši uspehi
so spodbuda nam Slovencem, mi zasledujemo
vaš kulturni in gospodarski razvoj in se ga
veselimo kot svojih lastnih uspehov. Zato nas
še bolj navdaja z veseljem, da nastopate z
dejanja tudi v obrambo naših pravic, ki se nam
oporekajo, in dvigate svoj močni glas, da do-
sežemo tudi mi svoje pravice. Verjemite, da
bomo tudi mi vaše težnje podprli, kolikor je
le v naši moči. V zahvalo za vašo pomoč v
korist ljubljanski univerzi bomo zvesto zago-
varjali vašo zahtevo po češki univerzi v Br-
nu, ki z vso pravico pripada veliki večini
češkega prebivalstva na Moravskem.« Po go-
vorih poslancev je bila sprejeta resolucija, s
katero so navzoči »docela soglašali z zahteva-
mi jugoslovanskih bratov in z njihovimi ko-
raki za ustanovitev jugoslovanske univerze
ter z izvajanji, ki so bila povedana na tem
shodu,« ter se obrnili na »češko delegacijo v
državnem svetu s prošnjo, da zahteve in tež-
nje jugoslovanskih bratov po ustanovitvi uni-
verze podpre z vsem poudarkom, kjerkoli bo
to potrebno«. Ker so prišli ukrajinski poslan-
ci šele po sprejemu resolucije, so dobili
takoj besedo, resolucija pa je bila dopolnjena
s soglasjem z njihovimi prizadevanji za usta-
novitev ukrajinske univerze. Zborovanje je
sprejelo številne telegrame, tako iz Ljublja-
ne, Trsta, Ljutomera, Gradca in Šoštanja.**
Manifestacijski shod v Ljubljani dne 1. de-
cembra 1901 pa je prejel iz čeških dežel mno-
go pozdravov oziroma izjav v podporo usta-
novitvi slovenske univerze. Shodu je predse-
doval ljubljanski župan Ivan Hribar, o potre-
bi ljubljanske univerze pa so govorili pred-
vsem dr. Triller, dr. Gregorič, dr. Kokalj,
Lavrenčič in drugi. Po soglasnih govorih za-
stopnikov slovenskega delavstva je bila spre-
jeta resolucija, ki ni terjala ustanovitve
slovenske univerze le zaradi koristi sloven-
skega naroda, ampak zaradi avstrijskega juga
sploh. Shod se je končal s Hribarjevim zatr-
dilom, da so »Cehi in Poljaki pripravljeni
podpirati naše prizadevanje za univerzo«.*
Ivan Hribar je poslal v imenu ljubljanskega
shoda pozdrav manifestacij skemu shodu za
drugo češko univerzo 2. decembra 1901 v
Brnu. Tega shoda se niso udeležili le brnski
občani, ampak tudi številni zastopniki mo-
ravskega prebivalstva sploh. Poglavitne go-
vore pa so imeli dr. A. Stränsky, dekan pra-
ške filozofske fakultete J. Zubaty in predsed-
nik univerzitetne komisije v Pragi Fr. Sis.
Ob sklepu so navzoči sprejeli resolucijo, naj
se poslanci z vsemi sredstvi potegnejo za
ustanovitev druge češke univerze in za zgra-
ditev češke tehnike v Brnu.'"
Za ustanovitev češke univerze v Brnu in
slovenske v Ljubljani se je 24. novembra 1901
soglasno izjavil tudi praški mestni svet, ki je
posebni komisiji naročil sestaviti izjavo zbo-
ru občinskih starešin (občinskemu odboru).''
Ta zbor je o izjavi razpravljal in jo na pred-
log dr. Groša 2. decembra 1902 tudi sprejel.
»Ne politični ali celo agitacij ski razlogi, am-
pak kulturna in zato praktična nuja češko-
slovanskega prebivalstva, njegova upraviče-
na težnja, da vzdrži tekmo z drugimi izobra-
ženimi narodi na znanstvenem področju,«
pravi izjava »utemeljujejo zahtevo po izpo-
polnitvi in ustrezni opremi češke tehnike in
po skorajšnji ustanovitvi druge univerze v
Brnu... Ko se potegujemo za uresničenje te
kulturne potrebe svojega naroda, pa ne mo-
remo molče mimo podobnih kulturnih pri-
zadevanj naših jugoslovanskih bratov — Slo-
vencev. Razlogi, ki govore za to, da bi tudi
drugi slovanski narodi v državi, zlasti Slo-
venci kmalu dobili samostojno slovensko uni-
verzo v Ljubljani, so enako upravičeni, pri-
merni in koristni, saj bi univerza z vzgojo
inteligence v narodnem jeziku prispevala h
kulturnemu razvoju stoletja tako krivično za-
postavljenega ljudstva in tudi ostalega števil-
nega jugoslovanskega prebivalstva.«'-
Vse te izjave in shodi pričajo, da sta bili
akciji za ustanovitev druge češke in sloven-
ske univerze koordinirani; zasledovali sta cilj
zanesti misel na nove visoke šole med širše
sloje prebivalstva, da bi se v češki in sloven-
ski javnosti izoblikovala zavest o nujnosti te
potrebe in o nujnosti podpore prizadevanju
čeških in jugoslovanskih poslancev. O uspe-
hu prve namere pričajo številne peticije in
zborovanja slovenskih občin, mest inkorpora-
cij za ustanovitev univerze v Ljubljani ter
številni manifestacij ski shodi in mnoge re-
solucije v čeških deželah za ustanovitev uni-
verze v Brnu. Mimo shodov in peticij za
drugo češko univerzo, ki jih je bilo na sto-
tine, da na tisoče, so bili v čeških deželah
tudi številni shodi, ki niso sprejemali le pe-
ticij za ustanovitev češke univerze v Brnu,
ampak tudi za ustanovitev slovenske univerze
v Ljubljani in ukrajinske v Lvovu. Primer
takega shoda je javno zborovanje v Pisku 2.
januarja leta 1902, sklicano po tehnični ko-
misiji za ustanovitev češke univerze na Mo-
ravskem. Zborovanje se je začelo s predava-
njem dr. Zd. Tobolke »O slovanski vzajem-
nosti«. Sledil je referat slušatelja tehnike J.
Krušine o potrebi druge češke, slovenske in
ukrajinske univerze, ob sklepu pa je bila
sprejeta resolucija, ki je izrazila željo ude-
ležencev, »da češka delegacija čvrsto vztraja
pri že izraženi zahtevi vladi, da se ustanove
češke visoke šole v Brnu, in vneto podpre
vsa prizadevanja slovanskih narodov za nji-
hove najvišje kulturne zahteve. »Zlasti bo
pravično,« pravi resolucija, »da se mimo če-
ške univerze v Brnu ustanovi slovenska viso-
ka šola v Ljubljani in ruska visoka šola v
Lvovu.«iä
Velik manifestacijski shod te vrste je bil
1. junija 1902 tudi v Pragi v zbornici Staro-
mestnega rotovža. Priredili sta ga univerzi-
tetna in tehnična komisija za ustanovitev če-
ških visokih šol pod pokroviteljstvom mestne-
ga sveta in v sodelovanju s kluboma sloven-
skih in ukrajinskih akademikov. Udeležila so
se ga vsa visokošolska društva, učiteljska,
profesorska in literarna društva, Moravsko-
šlezijska beseda, zastopniki odborov Osrednje
šolske matice, zastopniki jugoslovanskih in
ukrajinskih slušateljev, ženska društva in
številne osebnosti iz znanstvenih, literarnih
in pedagoških krogov. O potrebi novih slo-
vanskih univerz sta spregovorila rektor uni-
verze Sykora in rektor tehnike Blažek. Za
češke študente je govoril predsednik univer-
zitetne komisije JUC Fr. Sis, za slovenske štu-
dente namesto napovedanega A. Dermote R.
Sega, za ukrajinske slušatelje pa Hosovskyj. V
imenu kluba mladočeških poslancev je izja-
vil poslanec dr. Pantuček, »da je postalo vpra-
šanje slovanskih univerz vsem slovanskim za-
stopnikom v državnem svetu eno od načelnih
vprašanj in se zlasti klub svobodomiselnih
poslancev prizadeva z vsemi silami za po-
večanje števila slovanskih univerz«.'*
Podobne resolucije so bile sprejete tudi na
shodih v Mladi Boleslavi, v Strakonicah, v
Visočanih, v Jaromefu, v Plznju, v Vlašimu,
v Železnem Brodu, v Novem Bydzovu in naj-
manj še v 50 krajih na Češkem in Morav-
skem.
K skupni akciji zaradi novih univerz pa ni
prišlo le med študenti ter med češko in slo-
vensko javnostjo, ampak' tudi med češkimi in
slovenskimi poslanci. To se je pokazalo pri
obravnavi nujnega predloga za ustanovitev
univerze v Ljubljani ko j po Hartlovi izjavi
o italijanski univerzi v poslanskem zboru dr-
žavnega sveta 12. novembra 1901; predložili
so ga poslanci dr. Ferjančič, dr. Ivčevič in dr.
Sušteršič. Njihov predlog se je obravnaval
6. decembra. Utemeljil ga je vsestransko dr.
Sušteršič. Strnil je zgodovino dotedanjega
prizadevanja za ustanovitev univerze v Ljub-
ljani, utemeljil potrebo po njej in menil, naj
bi služila vsem narodom na jugu Avstrije.
Proti predlogu so nastopili italijanski in nem-
ški poslanci, zanj pa so se potegovali jugo-
slovanski. V razpravo je posegel tudi mini-
ster Härtel. Govoril je o težavah v zvezi z
ustanovitvijo in vzdrževanjem nove univer-
ze in izjavil, da v Avstriji ne gre le za usta-
novitev slovenske univerze, ampak za pet
univerz: za italijansko, slovensko in hrvatsko,
ukrajinsko, nemško in češko. Pa še oprema
starih univerz ne ustreza. Zato in ker je nuj-
no ustvariti za novo univerzo najprej potreb-
ne pogoje, predloga ne more izvesti, tudi če
bo priporočen. Za češke poslance je sprego-
voril v razpravi dr. Jan Žaček. Dejal je, da
ga ministrova izvajanja k jugoslovanskemu
predlogu ne zadovoljujejo in da »vsi člani
njegovega kluba, tako lahko izjavi v njego-
vem imenu, predlog Jugoslovanov najtopleje
podpirajo, da bodo glasovali zanj, ker je do-
cela upravičen in utemeljen«. V nadaljevanju
svojega govora pa je obravnaval vprašanje
druge češke univerze.'*
Kljub vsemu prizadevanju in solidarnosti
slovanskih poslancev nujni predlog za usta-
novitev univerze v Ljubljani ni prodrl."
Minister Härtel je 28. novembra sicer priznal
deputaciji ljubljanskega občinskega sveta pod
vodstvom Hribarja, Majarona in Požar j a, da
imajo Slovenci pravico do univerze, hkrati
pa izjavil, da se bo ustanovila šele tedaj, ko
se za to ustvarijo pogoji. Tako je bil edini
uspeh univerzitetne kampanje obljuba, da
bo vlada mladim slovenskim znanstvenikom,
ki bi se želeli posvetiti profesorski karieri na
bodoči slovenski univerzi, dala možnost na-
daljevati študij na univerzah v inozemstvu;
to se je v nekaj primerih tudi uresničilo."
Nič bolje ni uspela hkrati akcija za ustano-
vitev druge češke univerze. Vlada je sicer 31.
januarja 1902 v proračunskem odboru poslan-
ske zbornice po ministru za uk in bogočastje
Hartlu priznala potrebo po novi češki uni-
verzi na Moravskem, je pa hkrati ustregla tu-
di nemškim zahtevam in obljubila ustanoviti
v tej deželi še nemško univerzo. Ustanovitev
obeh univerz je vezala na soglasje in dogo-
vor obeh, v deželi bivajočih narodnosti; to
pa se je izkazalo zaradi nepopustljivosti in
nestrpnosti Nemcev za docela neizvedljivo.'*
Gibanje za slovensko univerzo je znova
oživelo leta 1903. Takrat so prodrle v jav-
nost vesti, da namerava vlada ustanoviti ita-
lijansko pravno fakulteto v Trstu ali v Gori-
ci, slovenski študentje na Dunaju pa so zato
sporazumno z univerzitetno komisijo v Ljub-
ljani sklicali 14. maja 1903 zborovanje slo-
vanskih visokošolcev, da zavzamejo k vladni
nameri stališče. Zborovanja se je udeležilo
okr. 600 študentov, navzoča je bila tudi šte-
vilna delegacija čeških in jugoslovanskih po-
slancev. Govorila sta filozofa Grafenauer in
Kobal ter pravnik Žerjav. Nastopili pa so
tudi zastopniki srbskih, hrvatskih, poljskih,
čeških in ukrajinskih slušateljev. Ob sklepu
so sprejeli resolucijo proti italijanski in za
slovensko univerzo v Ljubljani."
Dunajskim študentom so se pridružili slu-
šatelji čeških visokih šol v Pragi. Zbrali so
se 24. maja v karolinški predavalnici z rek-
torjem češke univerze Horbaczewskym, pro-
rektorjem Sykoro in z dekanom medicinske
fakultete Reinsbergom vred. Zborovanju je
predsedoval prijatelj Slovencev profesor K.
Chodounsky. O vprašanju slovenske univerze
je govoril spet pravnik Egon Stare, potrebo
po narodnih univerzah je utemeljil s prena-
polnjenostjo dunajske univerze. Zahtevo po
slovenski univerzi so podprli tudi zastopniki
čeških, hrvatskih in srbskih slušateljev.^"
Ko je prišlo jeseni 1903 ponovno do nemi-
rov na univerzi v Innsbrucku in je vlada raz-
pravljala o premestitvi italijanskih stolic
menda na Dunaj, so dunajski slovanski štu-
dentje 3. decembra spet sklicali shod sluša-
teljev, ki se ga je udeležilo tudi 30 slovanskih
poslancev. Glavni govor za slovensko univer-
zo je imel A. Ribnikar, dr. Ploj pa je oblju-
bil v imenu poslancev, da bo »Slovansky sväz«
(Slovanska zveza) storil vse, da se ta stara
slovenska zahteva uresniči. V imenu čeških
poslancev je spregovoril V. Hruby. Potrebo
po češki univerzi v Brnu pa je utemeljeval
poslanec Cerny. O potrebi novih visokih šol
so razpravljali tudi zastopniki čeških, sloven-
skih, hrvaških in ukrajinskih slušateljev.
Predlagane in sprejete so bile tri resolucije:
za češko univerzo v Brnu, za slovensko v
Ljubljani in za ukrajinsko v Lvovu.-' Že
pred tem pa se je izrazil za kulturne zahteve
Slovencev in Ukrajincev — to je za sloven-
sko in ukrajinsko univerzo — zbor čeških,
moravskih, šlezijskih in slovaških akademi-
kov v Lipniku na Moravskem, ki je 30. avgu-
sta 1903 zahteval ustanovitev češke univerze
v Brnu in še drugih čeških visokih šol.^^
Novo spodbudo k prizadevanjem za sloven-
sko univerzo je dal vladni načrt zakona v
državnem svetu, da se ustanovi italijanska
pravna fakulteta v Roverettu. Dne 6. aprila
1904 je ljubljanski občinski svet vložil zahte-
vo za ustanovitev slovenske univerze, 30. apri-
la pa so slovenski študentje na Dunaju pri-
redili shod, ki sta se ga udeležila tudi dva
češka poslanca (Cipera in Sokol). Udeleženci
shoda so zahtevali, da se ustanovi v Ljublja-
ni vsaj pravna fakulteta, ki bi se kmalu raz-
širila v popolno univerzo.^* V javnosti pa so
se pojavili tudi glasovi, da bi se ustanovila
v Trstu univerza za Slovence in Italijane. Ta
predlog pa je slovenska javnost odklonila.
Ni bila sicer načelno proti rešitvi italijanske-
ga visokošolskega vprašanja, zahtevala pa je,
da se hkrati z ustanovitvijo italijanske pravne
fakultete oz. univerze ustanovi tudi sloven-
ska pravna fakulteta oz. univerza. V tem so
jo podpirali češka javnost in mladočeški po-
slanci, ki so se sporazumeli s poslanskim
klubom »Slovansky svöz.«^"*
Češki poslanci so si prizadevali pridobiti
za ustanovitev slovenske univerze tudi so-
glasje Italijanov,^' a niso uspeli. To se je
pokazalo že pri prvem branju vladnega na-
črta za ustanovitev samostojne fakultete v
Roverettu 13. maja 1905.
Italijani so soglašali z ustanovitvijo pravne
fakultete, ne pa s krajem, kjer naj bi bila
ustanovljena (Roveretto). Zahtevali so, da se
ustanovi v Trstu. Slovenci niso prigovarjali
ustanovitvi predlagane pravne fakultete, na-
sprotovali pa so, da bi bila v Trstu. Svoje
soglasje so vezali s pogojem, da se hkrati z
italijansko univerzo ustanovi tudi slovenska.
Minister Härtel se je sicer simpatično izrazil
o slovenski in ukrajinski zahtevi po univer-
zi, priznal je tudi pravico Moravske do nje,
toda končno stališče vlade je obljubil poveda-
ti šele v proračunskem odboru, priporočil pa
je, da se utemeljitev vlade za ustanovitev
italijanske pravne fakultete obravnava ta-
koj .^^ Kljub ugovorom slovenskih ter drugih
zainteresiranih slovanskih poslancev je bil ta
načrt dan proračunskemu odboru v razpra-
vo."
V razpravi o visokih šolah v proračunskem
odboru poslanske zbornice državnega sveta
je minister Härtel 24. junija 1905 priznal
upravičenost teženj Slovencev po lastni uni-
verzi, hkrati pa je opozoril, kot že večkrat
poprej, na pomanjkanje usposobljenih učnih
moči in na nujnost, da se upoštevajo tudi
zahteve nemškega prebivalstva.
Temu bi se po njegovem dalo ustreči z
ustanovitvijo slovensko-nemške pravne fa-
kultete v Ljubljani. Tudi ta kompromisni
predlog je zadel na odpor, zlasti nemških
nacionalnih krogov na Štajerskem, pa tudi
z zahtevami slovenske radikalne študentske
mladine, ki je hotela slovensko univerzo, ni
bil v skladu.^^
Že pred tem, 21. junija 1905, je nastopil v
proračunskem odboru z nestrpno pričakova-
no izjavo o univerzitetnem vprašanju sam
ministrski predsednik Gautsch. Obljubil je, da
bo vlada v prihodnjem parlamentarnem ob-
dobju predložila načrt zakona o ustanovitvi
dveh samostojnih univerz na Moravskem: če-
ške in nemške, v proračun za leto 1906 pa
dala postavko »za pripravljalne korake«. V
tej izjavi je Gautsch opustil stališče, ki ga je
zastopal kot minister šolstva leta 1896, ko je
obljubil ustanoviti na Moravskem nemško-
češko univerzo (pa dalj od besed ni prišel,
podobno kot minister Härtel, ki je leta 1901
obljubil ustanoviti na Moravskem dve uni-
verzi). Ministrski predsednik se je ognil jas-
nemu odgovoru na vprašanje, ki je bilo v da-
nem položaju najbolj žgoče in odločilno, kje
bosta novi univerzi. Izrazil je le upanje, da se
s političnim pomirjen jem med Čehi in Nemci
na Moravskem doseže tudi sporazum v tem
pogledu.^'
Čeprav se je zdelo, da se je vprašanje dru-
ge češke univerze v Brnu približalo rešitvi,
pa se stanje pogajanj zanjo dejansko ni razli-
kovalo od prizadevanj zia slovensko univerzo v
Ljubljani. Gautschevo upanje, ki je zanj težko
reči, ali je bilo iskreno ali le taktika, se seveda
ni izpolnilo. Nemška buržoazija na Morav-
skem in v Šleziji, ki načelno sicer ni mogla
zanikati pravice češkega naroda po drugi
univerzi, se je postavila ob podpori Nemcev
vse Avstrije z vsemi silami in sredstvi proti,
češ da bi ustanovitev češke univerze ogrozi-
la nemški značaj Brna. Da bi preprečila usta-
novitev češke univerze v Brnu in dokazala
nemški značaj mesta, ki je imelo sicer nem-
ško upravo in po uradnem ljudskem štetju
tudi večino prebivalcev z nemškim občeval-
nim jezikom, bilo pa dejansko povečini če-
ško, je sklical nemški Narodni svet na Mo-
ravskem v Brno tkim.Volkstag. Na isti dan
(l.oktobra 1905) je tudi češki Narodni svet
sklical v Brnu veliko zborovanje, manifesta-
cijo za ustanovitev druge češke, brnske uni-
verze. Zborovanja se je udeležil tudi sloven-
ski poslanec I. Žitnik, ki je med drugim iz-
javil naslednje: »Vaš boj z Nemci in z vlado
za češko univerzo v Brnu je tudi naš boj. Po-
daj mo si roke in zmaga ne izostane. Vi boste
dosegli češko univerzo v Brnu, mi Slovenci
pa z vašo pomočjo univerzo v Ljubljani!«
Manifestaciji sta potekali napeto, v znamenju
uličnih demonstracij in spopadov nemškega
prebivalstva s češkim, ki jih je zatrla šele
vojska. V nastopu zoper mirno množico
čeških občanov pred Besednim domom je
smrtno ranila Františeka Pavlika iz Ofecho-
va, ki je postal simbol žrtev in bojev za dru-
go češko univerzo v Brnu.^"
Boj za drugo češko univerzo pred prvo sve-
tovno vojno je dosegel z brnskimi dogodki
leta 1905 višek, ni pa prenehal; pa tudi pri-
zadevanje za ustanovitev slovenske univerze
v Ljubljani ni utihnilo. Ko je Gautscheva
vlada odstopila, so 25. januarja 1906 češki po-
slanci predložili v novo izvoljenem poslan-
skem zboru državnega sveta nov načrt, da se
ustanovi v Brnu univerza s češkim učnim jezi-
kom. Utemeljili so ga z dolgoletnim prizade-
vanjem češkega naroda za drugo univerzo, s
številom slušateljev, s priznanjem potrebe po
drugi češki univerzi po ministrskem pred-
sedniku Gautschu in z zgodovinsko pravico
Moravske do ene ali dveh univerz.'' Načrt
čeških poslancev je bil očitno začetek nove
skupne akcije slovanskih narodov v Avstriji
za ustanovitev narodnih visokih šol. Poslan-
ci slovenskega poslanskega kluba (dr. Sušter-
šič in drugi) so v poslanskem zboru državne-
ga sveta 27. junija predlagali, da vlada začne
z neodložljivimi pripravami za ustanovitev
univerze s slovenskim in hrvatskim jezikom,
23. junija pa je v istem zboru predlagal usta-
novitev slovenske univerze v Ljubljani posla-
nec Ivan Hribar. Njegov predlog je podpisalo
100 jugoslovanskih, čeških, ukrajinskih in ita-
lijanskih socialističnih poslancev.^-
Da podpro predloge svojih poslancev in do-
sežejo uspešno razpravo o njih, so začeli če-
ški in slovenski študenti novo petično in
manifestativno gibanje za ustanovitev slovan-
skih univerz. Prvi tak zbor je bil v Pragi 9.
junija 1907. Udeležilo se ga je veliko študen-
tov čeških visokih šol, rektor univerze J. Hla-
va, profesorji T. G. Masaryk, J. Celakovsky,
A. Velich, J. Sobotka in profesor češke teh-
nike J. V. Hräsky. V imenu slovenskih štu-
dentov je spregovoril dr. M. Rostohar. Razlo-
žil je željo Slovencev, da se ustanovi sloven-
ska univerza v Ljubljani in zagovarjal pred-
log, da se Slovenci habilitirajo na češki uni-
verzi v Pragi. Za Ukrajince je nastopil slu-
šatelj V. Struk. Pozval je k solidarnemu na-
stopanju pripadnikov slovanskih narodov tu-
di v boju za ukrajinsko univerzo v Lvovu.
O potrebi in pomembnosti druge češke uni-
verze pa je razpravljal tajnik Zveze češko-
slovanskega študentstva pravnik J. Tvrzicky.
Ob sklepu je bila sprejeta resolucija, ki
je zahtevala od avstrijske vlade, da na pr-
vem zasedanju državnega sveta dä v razpra-
vo predloge zakonov, s katerimi bi se brez
odlašanja ustanovila češka univerza v Brnu,
slovenska v Ljubljani in ukrajinska v Lvo-
vu.'*
Na češki tehnični visoki šoli je bil 22. juni-
ja podoben shod slušateljev in predstavnikov
profesorskega zbora z rektorjem A. V. Vef-
likom na čelu. V imenu čeških študentov je
spregovoril slušatelj Fiala, v imenu Slovencev
Bernot, za Ukrajince pa Struk. Slušatelj
Sychrava je predlagal in utemeljil resolucijo,
ki je zahtevala ustanovitev narodnih univerz
v Brnu, Ljubljani in v Lvovu, priznavala pa
tudi potrebo po italijanski univerzi na Juž-
nem Tirolskem.*"* Na dan, ko je začel zase-
dati poslanski zbor državnega sveta, je bila
manifestacija za slovanske univerze na češki
tehniki v Brnu. Govor o njihovem pomenu je
imel profesor VI. Novak, s stališča študentov
pa je o nujnosti teh univerz razpravljal kan-
didat inženirstva Novak. Tudi na tem shodu
so sprejeli resolucijo, ki je zahtevala od vla-
de, da o prvem zasedanju državnega sveta
predloži načrt zakona o ustanovitvi češke uni-
verze v Brnu, slovenske v Ljubljani in ukra-
jinske v Lvovu ter poskrbi za izpolnitev in
primerno opremo brnske češke tehnike.^''
Enako resolucijo je sprejelo tudi reprezen-
tativno zborovanje čeških mest, občin, na-
rodnih in kulturnih društev, šol, starešinskih
zborov in političnih strank, ki jih je sklical
v Besedni dom v Brno 23. junija moravski
odbor češkega Narodnega sveta. Manifestaci-
je so se udeležili predstavniki vseh čeških
političnih strank od katoliške, agrarcev in
moravske ljudske stranke do socialnih demo-
kratov. Govor o potrebi druge češke univer-
ze in novih slovanskih univerz sploh je imel
profesor J. Celakovsky iz Prage. Spregovorili
so predstavniki vseh političnih strank in kul-
turnega življenja. Zborovanje je sprejelo
okrog 240 telegramov in pozdravov čeških
društev, organizacij političnih strank, občin in
okrajnih zastopstev z Moravskega, Šlezije in
s Češkega.^"
Akcija za drugo češko, za slovensko in uk-
rajinsko univerzo pa se ni omejila, le na češke
dežele. Dne 24. junija so priredili univerzitet-
ni shod tudi slovanski študentje v Gradcu,
27. junija sta sklicala društvo Pravnik in Slo-
venska matica manifestativni zbor v Ljublja-
ni, ta dan pa je bil tudi velik shod v češkem
Narodnem domu na Dunaju, ki se ga je mimo
slovenskih študentov udeležila tudi delegaci-
ja čeških in slovenskih poslancev (Hräsky,
Hajna, Drtina, Biiiovec, Hribar, Korošec).
Tudi na teh shodih so sprejeli enake resolu-
cije v prid ustanovitvi slovanskih univerz ka-
kor že prej v Brnu in Pragi.^^
Študentskim in javnim manifestativnim
shodom so se pridružile na Moravskem števil-
ne občine, pridružila so se društva, pridružili
starešinski zbori z zahtevo, naslovljeno če-
škemu ministru Pacaku, da vlada sprejme
na sledečem zasedanju državnega sveta na-
črte zakonov, s katerimi bi se ustanovile če-
ška univerza v Brnu, slovenska v Ljubljani
in ukrajinska v Lvovu.
Ker vlada na skupščinske predloge ter na
predložene resolucije in peticije očitno ni
reagirala, so češki in slovenski poslanci spo-
mladi leta 1908 izkoristili razpravo v prora-
čunskem odboru o italijanski fakulteti in vla-
do opomnili, da končno že izpolni njihove
zahteve glede visokih šol. V imenu češkega
narodnega kluba poslancev je izdelal in 23.
marca predložil kompromisno resolucijo J.
Začek. Z njo je pozval vlado, da začne čim-
prej s pripravami za ustanovitev univerze s
češkim učnim jezikom na Moravskem. Ni pa
omenil roka za ustanovitev ne kraja, kjer naj
bi se ustanovila; zato je poslanec V. Klofač
predlagal drugo resolucijo — pooblastilo vla-
di za vse potrebne ukrepe, da se mora druga
univerza s češkim učnim jezikom odpreti v
Brnu ob začetku šolskega leta 1909/10. Reso-
lucijo za ustanovitev slovenske univerze je
predložil v proračunskem odboru poslanec Ko-
rošec. Ukrajinski poslanec Romanczuk pa je
menil, da predlog za ustanovitev Ivovske
univerze ne bo uspel; zato ga sploh ni pred-
ložil. Razen češke in slovenske resolucije je
proračunski odbor obravnaval še italijansko,
ki jo je predložil Conci, in Silvestrov pred-
log za ustanovitev nemške univerze na Mo-
ravskem. Vse resolucije razen Klofačeve so
bile sprejete in priporočene vladi v obravna-
vo, toda upanje na uspeh je imela kvečjemu
italijanska zahteva, saj so bili zanjo tudi
mednarodnopolitični razlogi.^^
Tudi velik manifestativni shod, ki ga je
sklicala 29. marca v Brnu zoper mečkanje
vlade in proti zadržanju čeških vladnih
strank v univerzitetnem vprašanju napredna
ljudska stranka, ni mogel več ničesar spre-
meniti; prav tako ne shod, sklican po klubu
češke napredne stranke v Pragi 31. marca,
kjer je profesor Fr. Drtina skritiziral Začkovo
in Klofačevo resolucijo.""
Proti Koroščevi resoluciji so se postavili na-
predni slovenski študenti v Pragi na shodu
dne 29. marca."'
Napredni slovenski visokošolci v Pragi so
se spet sešli konec letnega semestra 1907/8. O
slovenskem univerzitetnem vprašanju jim je
govoril znova dr. Rostohar; ob koncu refera-
ta je predlagal, naj se slovenski docenti, po-
trebni ljubljanski univerzi, habilitirajo na
češki univerzi v Pragi, kjer si ne bi dobili le
pravice do predavanja (venia docendi), am-
pak bi slovensko tudi predavali. Vendar se
je zavedal, da bi slovenska predavanja lahko
vpeljali tudi v primeru, če bi se slovenski
docenti in slušatelji zbrali na tej univerzi.
Češki značaj univerze bi se s tem ne spreme-
nil (zaradi začasnosti predlagane ureditve, tj.
zgolj v zvezi z ustanovitvijo slovenske uni-
verze). Na podlagi tega referata so slovenski
visokošolci v Pragi zaprosili akademski se-
nat praške univerze, da omogoči habilitacijo
slovenskih docentov-''^
Odgovor akademskega senata na to prošnjo
nam ni znan. Toda verjetno proti habilitaciji
slovenskih docentov ni bilo načelnih prigovo-
rov. Misel na slovenske habilitacije na češ-
ki univerzi ni bila nova. Pojavila se je že leta
1898 v zvezi s takratnim predlogom za usta-
novitev slovenske univerze v Ljubljani, ko je
M. Savič priporočal, naj se kandidati za slo-
vensko univerzo habilitirajo ali na praškem
ali pa na bodočem brnskem češkem vseučili-
šču, v ta namen pa naj bi študiralo na češki
univerzi vsako leto po nekaj pravnikov, filo-
zofov in tudi medicincev.^ä
Čeprav v tem času na češki univerzi v Pra-
gi ni prišlo do habilitacije slovenskih docen-
tov, pa bi se dalo dokazati, da so nekateri
izvrstni slovenski študenti prišli tja študirat
8
z namenom, da se uposobijo za univerzitetno
kariero.
Ker je kazalo, da bo pot habilitacije slo-
venskih docentov in ustanovitev slovenske
univerze s pomočjo praške najugodnejša, se
je ukvarjal v začetku leta 1909 z mislijo na
to tudi visokošolski odbor v Ljubljani. Poob-
lastil je Ivana Hribarja, da se je šel pogajat v
Prago z rektorjem univerze dr. L. Heyrov-
skym. Obe odločilni fakulteti, filozofska in
pravna, sta se o slovenskih habilitacijah iz-
razili naklonjeno. Tej nameri pa se je posta-
vila na pot vrsta ovir. Pri razdelitvi praške
univerze na češko in nemško je bilo sklenje-
no, da se na nemški univerzi predava le nem-
ški, na češki le češki. Za predavanja v sloven-
ščini bi bilo potrebno posebno dovoljenje.
Slovenskim docentom pa bi bila v Pragi ma-
terialno zagotovljena mesta le v primeru, če
bi bili imenovani za izredne profesorje.
Skratka bilo je premalo mest in prostih sto-
lic. Ljubljanski visokošolski odbor je razmiš-
ljal tudi o tem, da bi se ustanovitev pravne
fakultete pospešila z namestitvijo čeških do-
centov (vlada je namreč odlagala ustanovitev
te fakultete in univerze sploh z izgovorom na
pomanjkanje ustreznih učnih moči). Tudi v
tem pogledu je bila praška univerza priprav-
ljena pomagati in rektor Heyrovsky je spo-
ročil ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju
imena 5 mladih čeških docentov, ki so bili
pripravljeni prevzeti v Ljubljani profesure,
če se ne ustanovi češka univerza v Brnu, ki
je računala z njimi.-**
Tesnejšemu sodelovanju češke univerze v
Pragi pri pripravah za ljubljansko univerzo je
nasprotovala Slovenska ljudska stranka; pra-
ška univerza ji je bila presvobodomiselna. Za-
to bi ji bilo ljubše, da se slovenski vseučiliški
provizorij organizira na krakovski ali na za-
grebški univerzi, kjer se je bolj uveljavljal
katoliški duh.*^ Toda ta zamisel je bila še
manj realna od načrta s praško univerzo.
Namera naprednih slovenskih študentov in
naprednega dela slovenske javnosti, da se
ustanovi slovenska univerza ali vsaj pravna
fakulteta s pomočjo praške češke univerze, se
ni dala ostvariti, ker je bilo za uresničenje po-
gojev potrebno soglasje avstrijske vlade, ki pa
ni imela ne prave volje ne dovolj moči ustre-
či upravičenim zahtevam češkega in sloven-
skega naroda. Tudi pozneje, ko so se znova
oglasile zahteve po češki, slovenski in ukra-
jinski univerzi, se položaj ni spremenil.
Tako 31. oktobra 1909, ko so priredili štu-
dentje v Pragi hkrati dva manifestativna
shoda: za vso tehniko in posebej za vso uni-
verzo ob udeležbi nad 3000 študentov, zastop-
stva profesorjev in jugoslovanskih slušateljev
čeških praških visokih šol. Po govorih za
ustanovitev češke univerze v Brnu, slovenske
v Ljubljani in ukrajinske v Lvovu so navzoči
slušatelji krenili manifestativno na Starome-
stni trg, kjer se je zborovanje končalo z go-
vorom predsednika Zveze češkoslovanskega
študentstva J. Trvzickega.*' Mogočen mani-
festativni shod za slovanske univerze je bil
organiziran tudi 8. maja 1910 v zvezi s če-
škim študentskim kongresom v Brnu. Udele-
žilo se ga je veliko visokošolcev in srednje-
šolcev, brnskih občanov, več visokošolskih
profesorjev in nekaj poslancev. Glavne govo-
re so imeli predsednik Zveze češkoslovanske-
ga študentstva Tižek, rektor češke tehnike v
Pragi J. Kräl, poslanec dr. A. Velich, dr. H.
Bulin in dr. J. Začek. Spregovorili pa so tudi
predstavniki hrvaških, slovenskih in ukrajin-
skih študentov. Mimo resolucije, ki je zahte-
vala ustanovitev češke univerze v Brnu, so
bile sprejete tudi resolucije za ustanovitev
slovenske in ukrajinske univerze in za hrvat-
ske visokošolske zahteve.""
S tem so se nehali skupni javni shodi in go-
vori za ustanovitev češke univerze v Brnu in
slovenske v Ljubljani. Gibanje za drugo češ-
ko in za slovensko univerzo sicer ni utihnilo,
vendar je iz več vzrokov slabelo: zaradi trdo-
vratnega odpora Nemcev zoper nove slovan-
ske univerze, zaradi neprijaznosti in nezmož-
nosti avstrijske vlade, da reši to vprašanje,
zaradi utrujenosti, razočaranja pa tudi novih
zapletov v političnem razvoju na češki in slo-
venski strani. Nove univerze so se lahko usta-
novile šele po razpadu habsburške monarhije
oziroma po ustanovitvi narodnih držav. Dru-
ga češka univerza je bila ustanovljena v Brnu
s sklepom skupščine CSR 28. januarja 1919,
zakon o ustanovitvi slovenske univerze v
Ljubljani pa je bil sankcioniran, potem ko je
bil sprejet v jugoslovanski skupščini 23. juli-
ja 1919. Čeprav sta bili obe univerzi ustanov-
ljeni že neodvisno druga od druge, vendar je
bila njuna ustanovitev vsaj delno pripravlje-
na s skupnim bojem in prizadevanjem češke
in slovenske javnosti pred prvo svetovno
vojno.
OPOMBE
1. O prizadevanjih za ustanovitev slovenske
univerze v Ljubljani prim. J. Polec, Ljubljan-
sko višje šolstvo v preteklosti in borba za slo-
vensko univerzo. Zgodovina slovenske univer2«
v Ljubljani do leta 1929, str. 3 in d. Gibanje za
ustanovitev druge češke univerze je v celoti ob-
delano v Zgodovini brnske univerze, ki jo je
sestavil s kolektivom sodelavcev pisec te razpra-
ve in je izšla lani (1969). — 2. Prim. V. Burlan,
Slovinci na universite Karlove, Slovansky pfe-
hled XXXV, 1946, str. 140 in d. — 3. Prim.
Zprävy, Slovansky pfehled IV, 1902, str. 102, 199
a 394. — 4. ftišska rada. Poslaneckä snemovna.
Z Dunaja 7. novembra. Narodni listy, č. 308, 8.
XI. 1901. — 5. J. Polec-B. Senekovič, Vseučili-
ški zbornik, Ljubljana 1902, str. 235—245. — 6.
Osrednji državni arhiv Praga, MKV/R, pres., kr.
24, čj. 2545, 1901; Pražske studentstvo pro no-
ve slovanske university. Dnevne vesti. Lidove
noviny 9, št. 262, 13. XI. 1901; Všestudentska
schuze v češke vysoke škole technicke, NL 41,
št. 312, 12.XI. 1901; J. Polec-B. Senekovič, c. d.,
str. 254—257. — 7. Polec-B. Senekovič c. d.,
str. 253—267. — 8. Manifestačni schuze piro nove
sloivanske university, NL 41, št. 332, 2. XII.
1901. — 9. Prim. J. Polec-B. Senekovič, c. d., str.
274—285. — 10. Za českou universitu v Brne, LN
9, št 279, 3. XII. 1901. — 11. Praha pro druhou
českou a sdovinskou universitu. Dnevne vesti.
LN 9, št 272, 24. XI. 1901. — 12. Sbor obecnich
staršich Icralovskeho hlavniho mesta Prahy,
NL 41, št 333, 3. 12. 1901. — 13. Pisek pro slo-
venske university, NL 42, št. 7, 6. 1. 1902. —
14. Manifestačni schuze pro zfizeni slovanskych
universit, NL 42; št 150, 2. 6. 1902; Praha pro slo-
vanske university, Dnevne vesti. LN 10, št 126,
4. 6. 1902. — 15. Stenographische Protokolle über
die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des
österreichischen Reichsrathes im Jahre 1901.
XVII. zasedanje. IX. zvezek. Wien 1902, str.
7586-98. — 16. Prim. 15. str. 7626. — 17. Zgodo-
vina slovenske univerze, str. 109—110. — 18. Vy-
soke skaly v rozpočtovem vyboru, LN 10, št.
27, 2. 2. 1902. Tudi Zd. V. Toboika, Politicke
dejiny československeho naroda od r. 1848 až do
dnešni doby, del II, zv. 2, str. 319. — 19. Zgo-
dovina slovenske univerze, str. 112. — 20. Gl. 19.
— 21. Projev slovenskeho studentstva ve Vidni
o otazce novych universit Dnevne vesti. LN 11,
št 281. 6. 12. 1903. Tudi Zgodovina slovenske uni-
verze, str. 114. — 22. Studentstvo pro druhou
českou universitu. Dnevne vesti, LN 11, št 221,
27. 9. 1903. — 23. Zgodovina slovenske univerze,
sta-. 114. — 24. Gl. 23. sfir. 116-117. — 25. Slovinsikä
universita. Iz Ljubljane 6. aprila. Telefonske in
telegrafske vesti »Narodnich listu«. NL 44, št.
97, 7. 4. 1904. — 26. Stenographische Protokolle
über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten
des österreichischen Reichsrathes im Jahre 1905.
XVII. zasedanje, XXXIII. zv. Wien 1905, str.
29638—29652. Tudi Zgodovina slovenske univerze,
str. 114, Rišska rada, NL 45, št 131, 14. 5. 1905.
— 27. Stenographische Protokolle, str. 29674. -
28. Zgodovina slovenske univerze, str. 119. —
29. Rišska rada. Z Dunaja 21. junija. LN 13, št
142, 24. 6. 1905. Tudi Zd. Toboika, cd., sitr. 379-
380. — 30. Obrovska manifestace pro českou uni-
versitu v Brne, LN 13, št 224, 3. 10. 1905. Tudi
V. Slesinger, Zäpas pül stoleti, Brno bd., str.
113-117, F. Sujan, Dejepis mesta Brna, Brno
1928, str. 442 in d. — 31. Archiv university Kar-
lovy, Moravska universita, Rišska rada, NL 47,
št 174, 26. 6. 1907. — 32. Zgodovina slovenske
univerze, str. 122. — 33. Jeho Excellenci mini-
stru dr. Pacakovi ve Vidni. V Pragi 23. decem-
bra 1907. AUK, Moravska universita; Manifestač-
ni schuze za druhou českou universitu a uni-
versitu slovinskou a ruskou, NL 47, št. 158, 10.
6. 1907. — 34. Dnevne vesti. Pro českou universi-
tu v Brne. LN 15, št 172, 24. 6. 1907. — 35. Ces-
kie studentstvo pro slovanske university v Rako-
usku, LN 15, št 165, 17. 6. 1907. — 36. Manife-
stačni schuze pro zfizeni češke university v Br-
ne, LN 15, št 172, 24. 6. 1907. — 37. Zgodovina
slovenske univerze, str. 122. O shodu na Dunaju
tudi Manifestace slovanskeho studentstva viden-
skeho pro českou universitu o Brne, LN 15, št
176, 28. 6. 1907. — 38. Osrednji državni arhiv
Praga, MKV/R, kr. 35. — 39. Rozpoctovy vybor,
LN 16, št 84-87, 25. 3.-28. 3. 1908. — 40. Brno pro
českou universitu a proti vlade, LN 16, št. 89,
30. 3 1908; Schuze češke strany pokrokove o mo-
ravske universite, LN 16, št. 91, 1. 4. 1908. —
41. Zgodovina slovenske univerze, str. 123. — 42.
Gl. 41, str. 123. — 43. O bodoči univerzi v Ljub-
ljani, Slovenski narod, str. 252, 3. 11. 1898. Ci-
tirano po J.Polec-B. Senekovič, cd., str332—335.
— 44. Zgodovina slovenske univerze, str. 125-
126. — 45. Gl. 44, str. 127-130. — 46. Pražska ma-
nifestace pro universitu v Brne, LN 17, št 301,
2. 11. 1909. — 47. Manifestace pro zfizeni češke
university v Brne, LN 18, št 126, 2. 5. 1910.
10