ÎMJA ■XA JE III 5/1998 3000005615.5 COBISS © — LETO XX - številka 5 maj 1998 - cena 200 SIT “Čestitam vam za uspeh v državnem prvenstvu in evropskem pokalu. Dobro ime kluba in Savinjske doline ste ponovne ponesti v svet in ste tako dodali pomembenprispevek k promociji občine” je na sprejemu vodstva in košaraijev Kovinotehne Savinjske Polzele dejal župan Milan Dobnik. stojijo: Brane Turnšek (sekretar), Mladen Babič (fizioterapevt), Ivan Ožir (tehnični vodja), Veljko Petranovič, Goran Jagodnik, Rajko Rituper, Marko Šmanie, Matjaž Cizej, Roman Horvat, Boris Zrinski (trener), Boštjan Kuhar (pomočnik treneija), Čepijo: Klemen Zaletel, Elvis Kadič, Samo Udrih, Vinko Rovšnik, Miha Cmer, Primož Kobale in Walter Jeklin. T. TAVČAR Trave so ¡¡rasle do neba. Sonce nam je sleklo jopice in dež nam jih je spet oblekel. Ptičje in otroško čebetapje polni sončne dneve in pomlad z vsemi svojimi obeti vnaša neko čisto neprisiljeno zadovoljstvo in morda tudi skrivni nemir v nas. Maj prinaša nove ljubezni, v šolske klopi pa čedalje hitrejši ritem iztekajočega se šolskega leta. Zaradi vsega tega je maj tako lep in hkrati tako naporen mesec. Naporni dnevi so tudi za nami, M smo ustvarjali majsko številko Savinjčana. Najbrž ste že na prvi pogled ugotovili, daje nekoliko drugačna. Predvsem bolj pisana, kajti vseh 82 strani vam ponujamo v barvi. To številko smo pripravili s pomočjo novih sodelavcev, a v okviru že uveljavljenega vsebinskega koncepta. Tako vas seznanjamo z izidi referenduma za delitev občine Žalec, z delom občinskega sveta v aprilu, poročamo o praznovanju 27. aprila in 1. maja, o dogajanju v krajevnih skupnostih, na področju gospodarstva in seveda kulture. Prehodili smo pešpot od Kasaz do Savinje, in bili celo v Imoli, se pogovaijali z rojakinjo Sonjo Porle, M ljubi Afriko, in vas spomnili na dolgo prezrto pesnico Fany Hausmann. V aktualnih temah vas tudi mi opozarjamo na nov zakon o varnosti cestnega prometa, nekoliko bolj podrobno pa smo se s pomočjo anketirancev ozrli po mestni skupnosti Žalec. Med številnimi športnimi dogodki pišemo o dobitniku srebrne medalje z evropskega prvenstva Damirju Vrbaniču, podrobno pa si oglejte tudi mnoge javne razpise in potopise, ki vam bodo morda dali idejo, kam med poletnimi počitnicami. Z upanjem, da vam bo majski Savinjčan všeč, že nadaljujemo svoje delo in skupaj z vami stopamo vedno bliže poletju. L AVTO SOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716 - 066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE 26. MAJA OB 9. in 16. URI V ŽALCU 1. JULIJA OB 9 in 16. URJ V ŽALCU d. o. o., Celje ai|SKA »OMNO POSKOKto HiŽA Vruntcv* I, 3080 Ctljt Posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi Upravljanje s finančnim premoženjem Odkup privatizacijskih delnic Preknjižbe lastništva delnic v KDD Pred prodalo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBHI Obiščite nas v Žalcu na Savinjski cesti 21 ali pokličite 063/715-573 • Te!.: 063 40 200, fax: 063 441 491 http://www.cbh.si Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic Nagrajenci 21. kroga žrebanja 1. Helena Resman, Zasavska c. 18, Kranj 2. Zvonka Gerčar, Tabor 56b 3. Romana Novak, Stopnik 30/b, Vransko VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 ; c À uicic Ac C Ati J A ... GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI TISK Drešinja vas 49. 3301 PETROVČE Tel.: .063) 708-194. fax: 708-280 E-mail : infc@ margis-sp. si http: •• vrvrv;. margls-sp .si 31ZVODNJ A CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine jHKHhB Se priporočamo! Branke ZOTTEl, s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-880 tel. & fax 715-484 33. seja občinskega sveta Župan umaknil predlog proračuna Ponovno vroča razprava v zvezi z odpadki - Višje cene vrtca Aprilska seja občinskega sveta je bila 23. aprila, le nekaj dni po referendumu za razdelitev občine Žalec. Na dnevnem redu je bilo sprva 13 točk. Kot je bilo pričakovati, je župan na začetku seje z dnevnega reda umaknil drugo obravnavo predloga letošnjega proračuna, s čimer so se že pred sejo strinjali tudi vodje skupin svetnikov. Dodatno so bile na sejo uvrščene tri zadeve, med drugim predlog o prodaji hlevov pri Novem kloštru v Založah in predlog sprejetja garancije za najetje posojila. Kloštiski hlevi naprodaj Svetniki so po potrditvi dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje ter vložitvi pobud in vprašanj namesto proračuna obravnavali predlog da se sprejme sklep o prodaji hlevov, ki sodijo h graščini Novi klošter v Založah. Za nakup naj bi se po besedah svetnika Stanka Novaka zanimal podjetnik z območja te krajevne skupnosti. Ker tudi ti objekti propadajo, jim je treba po Novakovih besedah čim prej najti lastnika. Pogodba o prodaji same graščine Novi klošter pa je očitno neveljavna, saj novi lastnik ni nakazal kupnine niti se za graščino ne zanima več. Brez posebne razprave so svetniki soglasno podprli predlog o prodaji hlevov na javni dražbi. Izklicna cena bo 11.217.906 SIT. V komisijo za prodajo so imenovali občinskega tajnika Petra Marinška, vodjo finančnega oddelka Lojzeta Posedela in svetnika iz KS Polzela Stanka Novaka. 30 odstotkov kupnine bo namenjenih KS Polzela. Nižje komunalne pristojbine Zatem so se svetniki lotili druge obravnave predloga sprememb odloka o komunalnih pristojbinah, ki za nekatere taksne predmete znižujejo višino točke oziroma komunalnih pristojbin. Prav tako je v odloku dopolnilo, da so komunalne pristojbine prihodek občinskega proračuna, ki pa se porabi za potrebe območja krajevne skupnosti, v katerih je taksna obveznost nastala. Prav tako je predvidena olajšava v letošnjem letu za vse tiste zavezance, ki bodo komunalno pristojbino za lansko leto plačali po prvotno predpisani, višji stopnji. Odlok vključuje tudi določilo, da so plačila komunalne pristojbine za prvo leto poslovanja oproščeni samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki prvič pričenjajo dejavnost v občini. Spet odpadki______________________ Najbolj vročo razpravo na aprilski seji so ponovno povzročili odpadki. Na dnevnem redu je bil namreč predlog sprememb in dopolnitev programa odvoza odpadkov. Predlog predvideva racionalizacijo odvoza, tako da bi javne naprave odpadke v večjem delu občine odvažale samo enkrat tedensko. Največ ŠPORTNI VWPOLO od 1.590.264 SIT polemik je spodbudil tisti del predloga, ki ob tem predvideva samo 21-odstotno znižanje cene (in ne 50-odstotno znižanje ob dejanski prepolovitvi števila odvoza na teden). Občinske službe in predstavnik lavnih naprav so pojasnili, da se sicer zmanjša število odvozov, ne pa količina odpadkov. Mnogi bodo namreč zaradi manj pogostega odvoza najeli večje posode za smeti. Velik strošek v strukturi cene pa predstavlja prav deponiranje odpadkov. Sicer pa so imeli svetniki še veliko drugih pripomb. Helena Žnidaršič je ponovno opozorila, da plačevanje odpadkov po stanovanjski površini ni pravilen kriterij in da je cena odvoza odpadkov v žalski občini previsoka. Anton Grobler je menil, da bi moralo vozilo za odvoz odpadkov pripeljati tudi do vsake hribovske kmetije, saj je večina cest asfaltiranih. Po mnenju Franca Ciglerja je v programu premalo obdelan sistem ločenega zbiranja odpadkov, sam program pa bi bilo treba še bolj prilagoditi uporabnikom. Peter Gominšek je vprašaj, ali se ločeno zbrani odpadki v mestu Žalec res reciklirajo, Ivan Fale pa je poudaril, da je cena odvoza odpadkov previsoka in naj se vsaka krajevna skupnost sama pogaja z izvajalcem odvoza in po potrebi izbere tudi drugega. Niko Rožič je povedal, da je odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve spremembe programa potrdil, čeprav ne z veseljem. Franc Žolnir pa je ponovil zahtevo Taborčanov, da se odpadki s posameznih kmetij odvažajo z manjšim kombiniranim vozilom. Vsem tem pripombam je sledilo pojasnjevanje stroškov odvoza in oblikovanja cen, pri čemer so občinske službe in predstavnik lavnih naprav dokazovali, da cena odvoza odpadkov na mesec ni tako visoka oziroma toliko višja od cen v sosednjih občinah. Dražji vrtec__________________________ Svetniki so v nadaljevanju seje potrdili 4,4-odstotno povišanje cen programov predšolske vzgoje v vrtcih v občini, ki prav tako velja od 1. maja letos. Razlogi za zvišanje cene so povišanje izhodiščnih plač zaposlenih s 1. januarjem letos in porast cen na drobno in življenjskih potrebščin (v povprečju za 3,6%). V stroških poslovanja zavoda žalski vrtci predstavljajo plače zaposlenih 70-odstotni delež. Cena dnevnega programa z vsemi obroki hrane se je za otroke v oddelkih drugega starostnega obdobja (3 do 7 let) tako povečala z 31.280 SIT na 32.656 SIT. Največ staršev (34,6%) je uvrščenih v drugi plačilni razred in plačujejo 20 odstotkov polne cene programa. Samo 13 staršev je v najvišjem -osmem razredu (plačajo 80 odstotkov polne cene). Na dnevnem redu seje so bili tudi trije predlogi za izplačilo višjega odstotka delovne uspešnosti, kot jo določa 8. člen zakona o razmerjih plač v javnih od 32.573 SIT mesečno od 25.178 SIT mesečno DRUŽINSKA VW POLO LIMUZINA od 2.058.545 SIT zavodih. Svetniki so potrdili povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v javnih zavodih Žalske lekarne (do ene polovice razlike med prihodki iz proste prodaje in nabavne vrednosti iz prodaje), UPI Ljudske uni: verze (do 20%) in Zavodu za kulturo (vendar ne več kot 5%). Prav tako so sprejeli sklep o objavi informativnega razpisa za dodelitev koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti v vzhodnem delu žalske občine. Za koncesijo se zanima sedanja direktorica jZ Žalskih lekarn, lahko pa, da bo interesentov več. Glede na velikost območja bi namreč lahko bilo razpisanih več koncesij. Ne za garancijo Svetniki so se seznanili tudi s poročilom lavnega komunalnega podjetja Žalec o razmerah na vodovodnih sistemih v občini. Le-to opozarja, da v sušnem obdobju, kakršno je bilo to zimo, lahko pride do precejšnjih težav pri oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Svetniki so sprejeli tudi sklep o pomoči trem občinam v Posočju, ki jih je na velikonočno nedeljo prizadel potres. Zavrnili pa so predlog za garancijo za najetje posojila, s pomočjo katerega naj bi šempetiski gasilci nabavili novo vozilo. KR. Referendum brez velikih presenečenj V nedeljo, 19. maja, so tudi volivci v Spodnji Savinjski dolini odšli na volišča. Na petih referendumskih območjih so se odločali za razdelitev občine Žalec in ustanovitev novih občin: Polzela, Vransko - Tabor, Braslovče, Prebold in Žalec Na sedežih sedanjih krajevnih skupnosti Polzela, Prebold, Vransko, Braslovče in Žalec so bili tudi sedeži volilnih komisij, ki so takoj po koncu glasovanja (ob 19.uri) zbrale zapisnike z vseh volišč in razglasile rezultate. Na referendumskem območju za udeležencev je glasovalo za občino ustanovitev občine Polzela (območje sedanjih krajevnih skupnosti Polzela in Andraž) se je referenduma udeležilo 65,80 % volilnih upravičencev, od tega jih je 60,18% glasovalo za ustanovitev občine Polzela. Na referendumskem območju za občino Prebold (sedanji krajevni skupnosti Prebold in Šešče) je na referendum prišlo 65,40% volilnih upravičencev. 54,12% jih je glasovalo za občino Prebold, 45,03% pa proti. Ostalo predstavljajo neveljavne glasovnice. Na referendumskem območju za ustanovitev občine Braslovče je bil izid referenduma negativen (območje krajevnih skupnosti Braslovče, Letuš, Gomilsko in Trnava). Na tem območju je bila udeležba 64,29-odstotna. 44,88% volivcev je glasovalo za občino Braslovče, 55,12% pa proti. Glede na to, da sta bili stališči zborov krajanov in krajevnih skupnosti Gomilsko in Trnava proti občini Braslovče, tak izid referenduma ni presenetljiv. Na referendumskem območju za ustanovitev občine Vransko - Tabor (območje krajevnih skupnosti Vransko in Tabor) je bHa udeležba 44-odstotna. 71 % Vransko - Tabor, 27% proti. V Taboru so vodstvo krajevne skupnosti Tabor in krajevni odbori strank, ki delujejo na območju te krajevne skupnosti, krajane nekaj dni pred referendumom pozvali k bojkotu. Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica sveta KS Vida Slakan, se v Taboru bojijo predvsem tega, da bodo kot večinoma demografsko ogroženo območje preveliko breme v novi občini Vransko - Tabor, predvsem s finančnega vidika. Svoj razvoj so si začrtali predvsem na osnovi projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, pred njimi je obnova središča Tabora, radi bi pridobili dve triadi nove devetletne osnovne šole, vsega tega pa po svojem prepričanju ne bodo mogli uresničiti v okviru občine Vransko. Poziv k bojkotu referenduma je uspel. Na območju te krajevne skupnosti so bila tri volišča. Na enega ni prišel nihče, na enem so od 12-ih krajanov (2,1%) štirje glasovali za, osem pa proti občini Vransko - Tabor, na tretjem volišču pa od 16 (5-odstotna udeležba) 9 za in 7 proti tej občini. Tudi v ostalem delu sedanje žalske občine je bil referendum (krajevne skupnosti Galicija, Petrovče, Uboje, Griže, MS Žalec, Gotovlje, Vrbje, Ponikva in Šempeter). Volivci so se lahko odločali za predlog ali proti njemu, da se občina Žalec razdeli in da se ustanovi nova občina Žalec s sedežem v Žalcu. Udeležba je bila po pričakovanjih skromna - 25,89-odstot-na. 47 % udeležencev referenduma se je izreklo za razdelitev sedanje občine, 50,87% pa proti. KR. Na podlagi 13. člena zakona o lekarniški dejavnosti ( Ur. I. RS, št. 9/92) in sklepa občinskega sveta Občine Žalec z dne 23. aprila 1998 Občina Žalec objavlja INFORMATIVNI RAZPIS O NAMERI ZA DODELITEV KONCESI| ZA OPRAVLJANJE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI 1. Razpisovalec: Občina Žalec, UL Sainjske čete 5, Žalec; 2. Namen razpisa: ugotoviti interes za podelitev koncesij in lokacij; 3. Predmet razpisa: koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju, ki ga sedaj pokriva javni zavod Žalske lekarne. To je območje krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Ponikva, Petrovče, Vrbje, Žalec; 4. Informativno vlogo lahko oddajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o lekarniški dejavnosti ( Ur. I. RS 9/92 ); Kandidati morajo biti pripravljeni si na lastne stroške urediti lekarno za verifikacijo in skleniti delovno razmerje z delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas v javnem zavodu žalske lekarne, odkupiti zaloge in opremo v primeru lokacije v Zdravstvenem domu Žalec. Kandidati morajo v vlogi navesti lokacijo, na kateri želijo opravljati koncesijo, pri čemer je treba upoštevati gravitacijo najmanj 5000 prebivalcev; 5. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici, opremljena z imenom in naslovom ponudnika in napisom "Ne odpiraj - koncesija za lekarniško dejavnost." 6. Upoštevane bodo ponudbe, predložene v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, UL Savinjske čete 5, Žalec. OBČINA ŽALEC JAVNI RAZPIS O PODELITVI NAGRAD INOVATOR LETA 1997 Za nagrado INOVATOR leta 1997 lahko kandidirajo prebivalci občine Žalec, ki dosegajo uspehe na inovacijskem in raziskovalnem področju. Nagrade bodo podeljene za enkratne dosežke ali večletno inovativno dejavnost: 1. inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke, 2. raziskovalnim delavcem za pomembnejša razvojno-raziskovalna dela na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Prijava na razpis mora vsebovati: - osnovne podatke o kandidatu (ime in priimek, naslov, zaposlitev...), - opis in predstavitev inovacijskih dosežkov oziroma raziskovalnih nalog, - druge podatke, ki se nanašajo na inovacijsko dejavnost kandidata. Diplome z nagradami bodo podeljene INOVATORJEM LETA 1997 na podlagi pravilnika. Prijave pošljite najkasneje do 15. junija 1998 na naslov: OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec s pripisom: Razpis - INOVATOR LETA 1997. Mg OŽINA ', S.p. ER VIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE PROSTORNI VWPOLO VARIANT od 2.053.771 SIT od 32.573 SIT mesečno Kredit - Leasing Volkseragen, ko veš kaj imaš Celje, Kidričeva 36 063/411336,411298 Udeleženci redne letne krajevne konference ZZB NOV Žalec 18. aprila 1998 sprejemamo naslednjo I Z | A V O: Slovenski narod je tako kot večina ljudstev na svetu pomembne in usodne zgodovinske dogodke ali cela obdobja zaznamoval s spomeniki in spominskimi znamenji, poimenovanji po pomembnejših osebnostih in dogodkih in s spominskimi objekti. In vsak narod mora biti ponosen na svojo zgodovino in na te pomnike, ki leto izpričujejo in ohranjajo v spomin kasnejšim rodovom. Še zlasti je bilo usodno za slovenski narod obdobje NOB že od začetkov naprednega delavskega gibanja, začetkov upora proti okupatorju do izbojevanja svobode. In prav to obdobje zaznamuje mnogo spomenikov, saj je tudi terjalo največ žrtev in trpljenja zavednih Slovencev. Zato od oblasti upravičeno terjamo in pričakujemo, da se za redno vzdrževanje in ohranjanje teh pom nikov zagotavljajo dovoljšna sredstva iz proračunov občine in države. Marsikaj postorimo mi sami s prostovoljnim delom, hvaležni pa smo za skrb tudi šolski mladini, krajevnim skupnostim in drugim. Spoštujmo našo zgodovino in pomnike! Krajevna organizacija ZZB NOV Žalec &2P SiSTIKKHHl TORMAN Doslej več kot 700 krvodajalcev V žalski med humanitarnimi aktivnostih prav posebej poudarjajo krvodajalstvo. Območna organizacija RK je skupaj s krajevnimi organizacijami za letošnje leto načrtovala 11 akcij. Minuli konec tedna je bila že četrta in sicer v Šempetru v Savinjski dolini. Bila je v prostorih osnovne šole, udeležilo pa se je je 125 krvodajalcev. Dosedanjih štirih akcij v žalski občini se je udeležilo 705 krvodajalcev, največ, 257, na Polzeli, kjer že nekaj časa vodijo po številu krvodajalcev, najmanj pa v Žalcu, samo 124, kar je bilo za organizatorje razočaranje. Seveda je udeležba na akcijah odvisna tudi od posluha krajevnih delovnih organizacij, kar je očitno tudi na Polzeli, kjer obe delovni organizaciji. Polzela, tovarna nogavic in Garant krvodajalstvo podpirata. Vsekakor si med krvodajalci na šempetrski akciji posebno pozornost zasluži Edi Žličar, doma iz Prebolda, ki je dal kri 107-krat. T. Tavčar Hvaležni otroci in starši V akciji Rdečega križa Slovenije "Nikoli sami 97" se je kar 19,18% darovalcev sredstev odločilo, naj se njihovi prispevki namenijo za letovanje in okrevanje otrok iz socialno šibkih družin, in to v novem objektu RK Slovenije na Debele rtiču, ki je bil zgrajen s solidarnostnimi sredstvi dobrih ljudi in drugih darovalcev. Letos bo lahko v okviru te akcije letovalo 300 šoloobveznih otrok in nekaj tudi iz naše občine. Tako so že v drugi letošnji izmeni na Debelem rtiču preživeli prijeten in koristen teden počitnic 4 učenci iz žalske občine : Davor Zupanek iz OŠ Šempeter, Matjaž Kodre iz OŠ L M. Žalec, Andrej Jegrišnik iz OŠ Griže in Aleksandra Piki iz OŠ Žalec, ki je tudi napisala prijazno pisemce Savinjčanu. Učence so določila vodstva šol s sodelovanjem socialnih delavk. Prihodnjič bodo upoštevane preostale šole in prav tako potrebni in pridni učenci. Za izvedbo akcije je poskrbela Majda Pilih, sekretarka Območnega združenja RK Žalec. Dober odziv občanov, podjetnikov in firm pričakujemo tudi v letošnji akciji "Nikoli sami 98", ko bomo lahko sami določili, za katero obliko pomoči namenjamo svoj prispevek! Janez Meglič KRUH GOIPODMJJKIH flPARRTOU BOR TCHDIKR HlfiDilfK flfiPRRV/C miKROUflioune pečice BOJIERJI mnu GOSPODirusKi APARATI... Aleksander DRAGAR, s.p. ul HíROJñ rmnern 6.33 io žni« TÍL: 063/717-718. GSfll: 041 /666-531 KOGUM WALKER. IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s.p. Šempeter v Savinjski dolini 27, 3311 Šempeter ® 063/701-582 V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila : ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF in OPEL ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE FIRME WALKER In BELGIJSKE BOSAL. DELOVNI ČAS : od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIC Kaplja vas 16, Prebold tel.:063 /724-198 POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN ZA VARNOST VAŠEGA AVTOMOBILA! - AVTOAKUSTIKA - AVTOALARMI Avtoradio _ _______ 17.890,00 SIT. od 26.300 sit naprej - CENTRALNA ZAKLEPANJA z montažo - ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL Nižje cene - POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE akumulatorjev MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV Od leve proti desni Peter Zabukovnik, predsednik domačega društva upokojencev, Ferdo Krk, predsednik KO ZB, slavljenec lože Menih in predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič. Prava kmečka korenina V krajevni skupnosti Andraž je te dni dopolnil 90 let jože Menih. V tem kraju imajo lepo navado, da se sokrajanov ob tako visokih okroglih obletnicah spomnijo tudi na KS in v društvih. Predstavniki le-teh slavljence obiščejo in jih priložnostno obdarijo. Jožeta Meniha so prejšnji konec tedna obiskali Ferdo Krk, predsednik KO ZB, Peter Zabukovnik, predsednik domačega društva upokojencev in predsednik KS Anton Mešič. Prav prijetno so se pogovorili. Slavljenec je povedal, da je kmečki sip in da je vse svoje življenje preživel na kmetiji, kjer živi še sedaj s hčerko Dragico in njeno družino. Njegovo življenje so bolj bridko zaznamovali trije dogodki in sicer vojna, potem težka operacija in smrt žene. Drugače pa je kar štiri desetletja mlel v domačem mlinu. Seveda, je povedal, mlini včasih niso mleli vse leto, ampak takrat, ko je bilo dovolj vode, to je spomladi, ko se je topil sneg, in ob večjih deževjih, jože Menih je s svojim življenjem čisto zadovoljen. Teče mu mirno v družbi petih vnukov in pravnukinje, za njega skrbi hčerka Dragica, sam pa še vedno rad bere knjige, posluša radio in v zadovoljstvo domačih pripoveduje prigode in o starih šegah iz svojih mladih let. T. TAVČAR 16. srečanje mladih tehnikov Osnovna šola Polzela je bila gostiteljica 16. srečanja mladih tehnikov občine Žalec. Nastopili so 103 učenci v dvanajstih zvrsteh, prva mesta pa so dosegli: Ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij z zbirko Fischer technik, Leon Rozman - OŠ Šempeter, predstavitev in zagovor nalog iz konstrukcij iz elektrotehnike jaka Petek, izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije s programom Caddy junior ali cic cat Boris Cencen - oba iz OŠ Griže, izdelava izdelka iz lesa Gašper Strahovnik in Luka Strahovnik - OŠ Žalec, tekmovanje z modeli raket s padalom jemej Basle, tekmovanje z raketoplani Uroš Drča, oba OŠ Braslovče, tekmovanje z ladijskimi modeli MČ 1 Gregor Mastnak, konstruiranje z elektronsko zbirko Mitja Trojar, oba OŠ Griže, predstavitev in zagovor nalog iz robotike Klemen Stebmak OŠ Braslovče, tekmovanje avtomobilov na električni pogon Goran Dončič, tekmovanje s prosto-letečimi jadralnimi modeli jernej Knevžič, oba OŠ Griže in tekmovanje z modelskimi zmaji, ki je bilo na letališču v Levcu, Tina Bizjak OŠ Braslovče. Da je tekmovanje tako lepo uspelo gre zahvala tudi zunanjim sodelavcem Stanetu Plaskanu, ložetu Kočevarju in Borisu Korunu. T.Tavčar WS M i ■m l||IIN lili I mu m lili lili V m Hill' lili I lllll lililí 3302 GRIŽE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT Cesta žalskega tabora 1, Žalec v stavbi Hmezada HKS Tel.: 063 / 715-410, 717-238, popoldne 715-480 mobitel: 0609 / 616-750 Ponujamo vam: - lamelne zavese - žaluzije - plise zavese - roloje p0jeg fega - senčila screen opravljamo tudi prevoze s kamioni in kombijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu Jama Škadavnica pri Vranskem Majhna kraška kapniška jama Škadavnica, ki je na območju jeronima, severnozahodno od Vranskega, pod vrhom Medvedke (604 m), je ponovno opozorila nase. Doslej je v strokovnih krogih prevladovalo mnenje, da je bil pnri strokovnjak Avstrijec, prof. k. Penecke iz Gradca (Graz), ki jo je obiskal leta 1902 in dve leti kasneje kot pnri objavil razpravo o jamskih hroščih na Štajerskem. Prevladovalo je tudi prepričanjem, da je vodna jama Pekel, na obrobju Ponikovske planote, prva na Štajerskem, ki je prišla v strokovno literaturo leta 1868 po zaslugi njenega raziskovalca prof. A. T. Reibbenschuha iz Gradca. Mednarodni simpozij "ALCADI 96", ki je bil spomladi leta 1996 v Postojni, je bil namenjen osvetlitvi zgodovine krasoslovja in jamoslovja na območju Alp, Karpatov in Dinarskega gorstva. Predavanja s tega strokovnega srečanja so objavljena v drugem zvezku lanskega ( šestindvajsetega ) letnika revije "Acta Carsologica". Med predstavljenim gradivom je tudi prispevek angleškega raziskovalca Trevorja R. Shawta, " ŠKADAVNICA CAVE EXPLORED BY ENGLISH TRAVELLERS IN 1737" ( Kako sta angleška popotnika 1737 raziskovala jamo Škadavnico), ki obsega 22 strani. Članek je objavljen v angleščini in ima povzetek ter izvleček v slovenščini. Rihard Pacocke ( 1704-1765) in jeremiach Milles (1714-1784) sta bila sorodnika (bratranca), izobraženca in vedoželjna popotnika. Leta 1756 je R. Pacocke postal škof na Irskem, j. Milles pa dekan v angleškem mestu Exeter leta 1762. Že v letih 1733-1734 sta prepotovala znaten del Evrope. V okviru drugega razgledovanja po evropskih deželah, ki sta ga pričela leta 1736, sta v naslednjem letu bila 20 dni tudi v Sloveniji, in sicer v juliju ter v začetku avgusta. 12. julija 1737 sta se napotila iz Ljubljane v Celje. Zvečer sta se ustavila na Vranskem. Naslednje jutro, 13. julija sta obiskala bljižnjo kraško jamo Škadavnico. Pocockev opis jame je izredno podroben in je nenavadno natančen za tedanji čas. Ogledala sta si tudi kraški izvir Podgrajščice, Podgreško jamo ter mogočna graščinska poslopja v Podgradu. Zapis Angležev, ki sta obiskala Savinjsko dolino, je ohranjen v Pacockevem popotnem dnevniku, in sicer v rokopisni obliki ter je shranjen v Britanski biblioteki. Tudi omenjeni članek kaže, da so značilnosti in posebnosti naših pokrajin vzbujale pozornosti med tujci že v preteklosti. V njihovih, nam znanih ali še vedno neodkritih delih se kažejo enkratne in neponovljive lepote in znamenitosti slovenske zemlje, ki pod svojim površjem skriva prenekatere dragocene posebnosti. T. R. Shaw je s svojim prispevkom obogatil naše vedenje o nekdanjih raziskovalcih slovenske zemlje in našega savinjskega predela. Bolj po naključju kot načrtovano pa je spomladi let 1996 F. Drole z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne odkril v Škadavnid črepinje lončene posode. Raziskava je pokazala, da so ostanki lonca iz pozne antike, po vsej verjetnosti iz 4. ali 5. stoletja našega štetja. To pa je nova spodbuda za temeljitejšo raziskavo jame in sveta ob njej. Milan Natek GOSTIŠČE Savinja • Marinka PLEVČAK LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Polepšajte si prosti čas v prijetnem pomladnem okolju ob reki Savinp in v Gostišču PLEVČAK, kjer vas pričakujemo: - od torka do petka med 9. in 22. uro, - ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 22. uro. Ponujamo malice, nedeljska kosila ter ostala jedila iz naše bogate ponudbe. Za večje skupine ter obhajila, birme, poroke in podobno priporočamo rezervacije. Skrbimo, da boste pri nos zadovoljni in se boste radi vračali. Pridružite se nam. KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Sonce močno sije. Vedno pogosteje bomo iskali senco in hlad pod drevesnimi krošnjami. Ob tem se bo prilegla osvežilna pijača in kakšen dober prigrizek. Ko se boste podajali na izlet na Gozdnik, kamnik, Mrzlico vas vabimo, da nas obiščete in se oskrbite z dobrotami iz naših polic. Vaš izlet bo tako prijetnejši! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Pokojninska reforma Drugi steber je le še eksperiment Odklanjamo konstrukt o implicitnem dolgu, ker upošteva le naše pokojnine, ne pa tudi celotnega našega dela, je stališče upokojenske koordinacije. Tako imenovani implicitni dolg naj bi nastal, poenostavljeno povedano predvsem zato, ker smo upokojenci v svoji življenjski dobi v sedanjem prispevnem sistemu vplačali manj, kot dobimo izplačanih pokojnin. Razlika je implicitni dolg, ki ga za nas plačujejo sedanji zavezanci. Upokojenci smo namreč v naši aktivni življenjski dobi, razen pokojninskih, plačevali še neštete druge prispevke in davke ter drugače, tudi z neplačanim delom, ustvarili velik del sedanjega družbenega bogastva. Šele to pa je predlaga, da lahko sedanji zaposleni ustvarjajo novo vrednost in tudi prispevke za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Torej nesporno drži trditev, da smo upokojenci svoje pokojnine v celoti zaslužili s svojim delom in nismo nikomur pustili ne implicitnega ne dejanskega dolga, ampak sorazmerno veliko družbeno bogastvo. Čeprav Bela knjiga ta implicitni dolg korektno predstavlja, je veliko javnih odmevov, ki so povsem enostranski in za upokojence žaljivi in ponižujoči. V zadnjih letih se nam je že nekajkrat poslabšal gmotni položaj, npr. z začasno zamrznitvijo pokojnin v letu 1993 ali s spremembo valorizacije pokojnin februarja 1996, kar je bil poseg v uveljavljene pravice. Tokrat se to ne bi smelo ponoviti, ampak se lahko obstoječi sistem le dopolnjuje, npr. z novo ureditvijo vdovskih pokojnin, z uvedbo državnih pokojnin, z uvedbo trinajste pokojnine namesto sedanjega dodatka za rekreacijo itd. Posamezniku se torej lahko takšne pravice doda ali spremeni na bolje, ne more pa se mu trajno odvzeti ali poslabšati, npr. z novo prevedbo. V koordinaciji zato še manj razumejo pozive in pričakovanja nekaterih državnih funkcionarjev, politikov in gospodarstvenikov, da je potrebno takoj reformirati pokojninski sistem in s tem zmanjšati sredstva za pokojninsko blagajno. Kako, če ne z zmanjšanjem pravic? Kar pa se tiče II. stebra, lahko samo ugotavljam, da je tudi koordinacija pravilno ocenila nevarnost uvedbe II. stebra za sedanjo generacijo upokojencev, saj je v celoti sprejela ugotovitve DESUS-a. Ugotovila je še, da je finančno tveganje na majhnem slovenskem trgu preveliko, evropske izkušnje pa prarriajhne, kajti tega sistema še ne uvajajo niti v tako razvitih državah, kot so Nemčija, Francija, Avstrija itd. Izkušnje Švice pa niso povsem primerljive. Da je sedaj tako, je potrdil dogovor vladnih stank, ko so se odpovedali uvedbi II. stebra z utemeljitvijo, da v Sloveniji še niso dozoreli potrebni pogoji. Še bolj karakteristična pa je izjava predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v prilogi Dela, češ da je II. steber vendarle še eksperiment. Upam, da je usoda II. stebra zapečatena in stvar naslednje generacije upokojencev. Glede pokojninske dobe so vladne stranke tudi že sprejele določeno stališče. Gre za spremembo Bele knjige oziroma popuščanje javnim pritiskom. Po mnenju koalicije naj bi se ženske upokojevale s 63 leti, moški pa s 65 leti. 0 vprašanju polne delovne dobe pa koalicija ni povedala svojega mnenja. Koordinacija se zavzema še za večjo fleksibilnost pri upokojevanju, da s podaljševanjem pokojninske in starostne dobe ne bi zapirali delovnih mest mladim, ki vstopajo v življenje, ter podaljšanje odložimo za nekaj let in ga uvedemo obenem z uvedbo 35-urnega tednika. Območni odbor DESUS Žalec Podpredsednik Rado Rotar ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. In faks: 063/717 333, 715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@sayinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 VELIKA IZBIRA^AKLJUČNIH LETEV ZA KERAMIČE PL0SCICE IN TALNE OBLOGE NUDIMO VAM TUDI: • SIPOREKS • LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE • JUPOL • JUBOLINKIT • BETONSKI TLAKOVEC m3/13.300,00 SIT 25 kg/1.120,00 SIT 25 kg/2.790,00 SIT 30 kg/2.390,00 SIT hi?/1.390,00 sn poleg tega vam nudimo ostali gradbeni material. Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM M avtomehaniki AVTO URI med nastavitvijo geometrije koles s sodobnim računalniškim sistemom znamke Corghi. AVTO URI v 30 let v družbi avtomobilov Skoda Avtomobili znamke ŠKODA so pri Berglezovih s Savinjske ceste v Žalcu že tridesetletna družinska tradicija. Kar težko bi našli koga v žalski občini, ki bi bil toliko časa zvest tej avtomobilski znamki. Zaslugo za to ima predvsem oče janez, ki si je prvi avtomobil Škoda kupil 1968. leta. Že nekaj časaa pa to družinsko tradicijo nadaljuje sin Uroš, ki je sedaj lastnik nove škodove limuzine Oktavia, avtomobila, ki je pravi hit češke avtomobilske industrije. Zgodovina Škodovih avtomo- novodobnimi znanji ter sodobno bilov se pri Berglezovih pravzaprav začenja že dosti prej, saj je bil |anez Berglez zaposlen pri AMD Šlander Celje, kjer je kot mehanik popravljal Škodina vozila. Kmalu si je tudi sam kupil avto te avtomobilske znamke. Ko je leta 1982 postal zasebni avtomehanik - obrtnik, je jedro njegovega dela predstavljalo popravilo in vzdrževanje Škodinih avtomobilov. Bil je zelo cenjen avtomehanik in lastniki Škod so mu z veseljem zaupali svoje jeklene konjičke. Leta 1992 je Janez zaradi zdravstvenih razlogov delavnico prepustil sinu Urošu in ta, obogaten z očetovimi izkušnjami in tehnologijo, nadaljuje njegovo delo. Skupaj s svojimi fanti vzdržuje in servisira vse vrste osebnih vozil. Med njimi ne manjka Škod, saj nekdanji lastniki teh avtomobilov, ki so ostali zvesti avtomobilski znamki, vedo, da je pri Berglezovih Škoda simbolni avto in se mu zato posvetijo že kar z ljubeznijo. Vsekakor pa je treba isti hip povedati, da z znanjem in izkušnjami prav v ničemer ne zaostajajo pri popravilu, vzdrževanju in servisiranju ostalih osebnih avtomobilov. Še posebno v zadnjem času so razširili ponudbo svojih storitev. S sodobnim računalniškim sistemom znamke CORGHI opravljajo nastavitve geometrije koles. S pomočjo tega pa tudi ugotavljajo napake v podvozjih in le-te tudi popravljajo. Za to investicijo so se odločili zlasti zaradi pomanjkanja tovrstnih storitev v žalski občini. S tem lastnikom vozil omogočijo kompletno servisno ponudbo. Sicer pa pripravljajo vse vrste vozil za tehnične preglede. Prisegajo na olje in maziva Aral ter na amortizerje Monroe. Delajo po evropskem delovnem času od. 8. do 12. ure in od 13. do IZ ure. Če bi radi dobili še kakšno informacijo, jih lahko pokličete na telefon 715-650. Kot zanimivost pa ob koncu tega sestavka še povejmo, da je Uroš Berglez in z njim vsa družina, velik ljubitelj in organizator avtorelijev. Ima tudi svojo ekipo in se z njo redno udeležuje takšnih tekmovanj. EP - da GRADBENIŠTVO - INŽENIRING - IZVAJANJE INVESTICIJSKIH ___________OBJEKTOV - TRGOVINA - FINANCE_________ ALEA d.o.o. Celje, Glavni trg 12, tel.: 063 / 40-110, faks: 063 / 481-665, žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Celje: 50700-601-14146, davčna številka: 69808643 VABILO K SODELOVANJU! iščette msmvm pmsmM? Oddajamo lokale in pisarne v Žalcu. Kvalitetno, strokovno in ažurno vodimo poslovne knjige za različne dejavnosti. Vabimo vas, da nam zaupate vodenje knjigovodstva, svetujemo tudi na področju davčne zakonodaje in poslovnih financ. Osemletno tradicijo dejavnosti vam odslej ponudimo tudi v Žalcu. v Ce imate probleme z izterjavo dolgov in posledično s financiranjem svoje dejavnosti, vam jih uspešno izterjamo. Za dodatne informacije smo vam dosegljivi po telefonu 063/40-110, faksu 063/481-665,481-667, kontaktna oseba ga. Mojca Kolar Bivšemu Ferralitu grozi zaprtje Podjetje Feniks, ki je stoodstotni lastnik Kovinotrade Celje, je po stečaju bivšega Ferralita najelo poslovne prostore in v zdravih delih dosedanje livarne nadaljevalo proizvodnjo. Ker pa mu je zaradi ekoloških težav poteklo začasno obratovalno dovoljenje in ker Slovenska razvojna družba še ni odgovorila na njihovo prošnjo, da bi podjetje dokapitalizirali, sredstva pa namenili za ekološko sanacijo, bivšemu Ferralitu grozi zaprtje. To pa pomeni, da bo 150 delavcev zopet ostalo brez dela, kar bi državo doslej, če ne bi podjetja najel Feniks, stalo 130 milijonov tolarjev.Zaradi tega je vodstvo Kovinotrade in Feniksa sklicalo tiskovno konferenco. Predsednik uprave Kovinotrada Dušan Zorko je povedal, da so v Feniksu ustavili vsa naročila in dodal, da v Žalcu ne bo nikoli več livarske proizvodnje, če jo bodo primorani ustaviti, ker bodo izgubili kupce, ti pa si bodo dobili druge proizvajalce. Stečajni upravitelj Rudi Hramec je povedal, da je Kovinotrade resen kupec, ki bi lahko preprečil zaprtje in razprodajo tovarne. Za to je odnos razvojne družbe toliko bolj nerazumljiv, je še dodal. Direktor Feniksa Srečko Senčic je s podatki opozoril, da je podjetje proizvodnjo precej povečalo kar pomeni, da tudi bolj onesnažuje okolje. Zato je razumljivo nezadovoljstvo okoli dvesto okoliških prebivalcev, ki niso več pripravljeni živeti v nezdravih razmerah in ob praznih obljubah ekološke sanacije. Telefon: 063/708 173 Telefax: 063/ 708 248 HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE UGODNI NAKUPI v KMETIJSKI PRESKRBI PETROVČE in KMETIJSKI PRESKRBI VINSKA GORA Telefon: 063 / 708 235 Telefon: 063 / 851 963 Velika izbira: semen, lončnic, sadik, gnojil in sredstev za varstvo poljščin, vrtnin, sadovnjakov in vinogradov. Super ponudba škropilnice Stihi 97.300 SIT kosilnice na laks FS 44 49.900 SIT Izkoristite Kdor preudarno kupuje, vedno v zadrugi Petrovče kupuje. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC RAZGLAS V skladu z drugim odstavkom 2. člena in 3. točko 3. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l.RS,št. 82/94) morajo imetniki izvajati ukrepe za preprečevanje oz. zatiranje pojava škodljivih organizmov (živali, rastline, glive in mikroorganizmi) na zemljiščih, ki jih imajo v lasti oz. jih obdelujejo ali uporabljajo in sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije. Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega oz. podivjanega hmelja morajo lasntiki oz. obdelovalci zemljišč v katastrskih občinah: Andraž, Braslovče, Črni Vrh, Dobrič, Gomilsko, Gorica, Gornja vas, Grajska vas, Gotovlje, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Ločica, Male Braslovče, Miklavž, Ojstriška vas, Orla vas, Petrovče, Podvrh, Podvin, Polzela, Pongrac, Ponikva, Prebold, Prekopa, Spodnje Gorce, Studence, Šempeter v Sav.dolini, Šmatevž, Tešova, Trnava, Velika Pirešica, Vransko, Zabukovica, Zalog, Zalo-že, Žalec in Železno najpozneje do 15. junija 1998 mehanično ali kemično uničiti divji oz. podivjani hmelj - samorasle hmeljne rastline izven hmeljišč. Stranke se lahko za potrebno strokovno pomoč pri izvajanju ukrepov obrnejo na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Žalskega tabora 2, 3310 Žalec. Tudi pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse ostanke hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njim hmelj ne more razmnoževati. Kdor ravna v nasrotju s tem navodilom, se kaznuje z mandatno kaznijo 50.000 SIT. Nadzor nad izvajanjem tega razglasa opravlja fitosanitarni in kmetijski inšpektor izpostave Žalec, Hmeljarska ul. 1, Žalec. Razglas je izdan v skladu z Odlokom o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oz. podivjanega hmelja (Ur.l.SRS, št. 20/78) in navodilom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. 321-13-97/97 Po pooblastilu načelnika Vodja oddelka za kmetijstvo in denacionalizacijo Božka Žolnir, dipl. ing. agr. Komasacije v naši občini Oddelek za kmetijstvo in denacionalizacijo pri upravni enoti Žalec je uvedel komasacijo na štirih področjih v občini Žalec. Na območju k.o. Prekopa je uvedel komasacijo Čeplje - Vorble v izmeri 25,5 ha. Lastništvo zemljišč ima 22 fizičnih oseb. Republika Slovenija in javno dobro. Investitor je Hmezad KZ Vransko, izvajalec pa Geodetski zavod Celje. Druga je bila uvedena v k.o. Polzela, v izmeri 36 ha. Vključenih je 48 lastnikov - fizičnih oseb, Republika Slovenija ima v lasti 3,5 ha, manjši del pa javno dobro. Investitor je KZ Polzela, izvajalca pa bodo izbrali z javnim razpisom. Na področju Hmezad KZ Trnava - Gomilsko, ki je tudi investitor, sta dve komasaciji, in sicer Klinca I. in II. v izmeri 19 ha, ki vključuje 22 lastnikov, fizičnih oseb ter v manjšem delu Republiko Slovenijo in javno dobro. V pripravi pa je komasacija Kapla, ki leži v k.o. Ojstriška vas, v izmeri 8 ha. T. Tavčar strojne estrihe in omete novogradnje adaptacije izkope z mini bagrom ostala obrtna in inštalacijska dela GRADBENA IN OBRTNA DELA Slovenije, od katerega so prejeli zemljišče v dolgoročni najem, že od prvega dne zaračunava najemnino, čeprav bi bilo bolj logično, da bi jo zaračunaval od takrat, ko bo zemljišče dalo pivi pridelek ali pn/o košnjo. Tudi če bi jim zaračunavali le polovično najemnino, bi lažje sprejeli. Gotovo bi pristojni na skladu morali o takih primerih posebej razmisliti in odločati. T. TAVČAR TD Braslovče Se bolj poudarjen dan hmeljarjev minuli mesec so se na svo|em obenem zboru zbrali tudi dam in članice Turističnega društva Braslovče. V brunarici nad braslovškim jezerom so ocenili svoje delo, sprejeli program dela in prisluhnili besedam predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča, ki je ob koncu podelil tudi priznanja Turistične zveze Slovenije. 'Turistično društvo Braslovče ima bogato turistično tradicijo. Lahko se pohvalite z odmevnimi prireditvami in drugo turistično dejavnostjo. "Vesel sem, da sem kmetijstvom spregovoril generalni direktor SIP-a, Bojan Voh. Predstavil je podjetje, ki letos praznuje 44-letnico svojega obstoja in ima, kot je dejal, svojo pot jasno začrtano. Trenutno zaposluje 506 delavcev, ima pa hčerinski podjetji, SIP Mobil s 59 zaposlenimi in Sip Sico s 46 zaposlenimi. V lanskem letu je znašala skupna realizacija 3.056 milijonov tolarjev, od tega so v izvozu dosegli kar 1.853 milijonov. Pozitivno sa poslovali tudi obe hčerinski podjetji. Glavni namen sejma pa je bil dosedanjim in bodočim uporabnikom kmetijskih strojev predstaviti, kaj so v proizvodnji kmetijske mehanizacije dosegli v zadnjem obdobju.Govorila sta tudi vodja komerciale Andrej Korošec in predsednik strojnih krožkov Slovenije, Andrej Podpečan. Proizvodni program so stroji za spravilo sena, za raztros hlevskega gnoja, obiranje in siliranje koruze, motorni program v katerem so hobby program in kosilniki, rezalnik, mlin za koruzo, obdelovalci tal in gozdni program. Letošnje novosti pa so tračni obračalnik Favorit 270, diskasti kosilnik laser 260 in 300, frontni diskasti kosilnik laser 220 DF in 260 DF, vlečni bobnasti kosilnik roto 280 T pro in rotacijski zgrabl-jalnik spider 455 pro ter 555 pro. Novosti so tudi krstili, s sejmom pa so bili tako razstavljala kot obiskovalci, ki jih je bilo izredno veliko, zadovoljni. T. Tavčar Fredi nagrajuje Že peto leto zapored je BANKA CELJE razpisala nagradno varčevanje za svoje varčevalce v šolskih hranilnicah. S sloganom Fredi nagrajuje je nagradno varčevanje med mladimi varčevalci vzbudilo veliko zanimanje. Na razpis se je prijavilo kar 76 šolskih hranilnic in 13.661 varčevalcev. Banka Celje je za to akcijo namenila 500 zanimivih nagrad za posameznike, letošnji dobitnik televizorja pa je jure Tonkli iz 5.d.razreda OŠ Laško. Na izlet bodo odšli štirje razredi, pet razredov pa prejme denarne nagrade. danes z vami, vesel, ker vidim, da dobro delate. Glavni poudarek je dan vsakoletnemu dnevu hmeljarjev, ki ima že res bogato tradicijo. Mislim, da bi to prireditev lahko še bolj promovirali in jo vnesli v širši slovenski prostor. Predvsem pa so poglobili sodelovanje s tistimi turističnimi društvi v Sloveniji, kjer tudi gojijo hmelj," je v uvodu povedal dr. Marjan Rožič. V nadaljevanju je prisotne seznanil z akcijo Leto športa v turizmu. Dejal je, da se velja temu posvetiti in razmisliti, kako to Na fotografiji: Dr. Marjan Rožič podeljuje priznanje Tonetu Klokovčovniku, gospodarju društva in oskrbniku brunarice, ki je minulo leto imel kar veliko dela, saj je bilo pri brunarici kar 36 različnih priknikov. akcijo izkoristit v dobro turističnega društva. Dejstvo je tudi, da so turisti, ki obiskujejo našo deželo, vedno bolj zainteresirani za aktivno preživljanje svojih počitnic in zato velja slogan Slovenija, dežela aktivnega oddiha čim bolj uresničevati. Pridružil se je tudi izrečenim mnenjem predsednika TD Braslovče Tonija Ramšaka, predstavnika Turistične zveze Spodnje Savinjske doline in predstavnika Savinjskega gaja ter tudi drugih udeležencev srečanja. Zlasti je podprl akcije za urejanje okolja, urejenost kmetij, kolesarskih in pešpoti, ocenjevanje za urejenost krajev, urejenost gostišč, kar vse sodi k uspešnejši uveljavitvi Slovenije kot celote. Ob koncu uradnega dela srečanja je dr. Marjan Rožič izročil priznanja TZS Jožetu Rojniku, Tonetu Klokovčovniku, Franciju Cilenšku in Anici Rovšnik in se jim s tem zahvalil za uspešno delo v matičnem društvu in turizmu nasploh. D. Naraglav GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV PRIPRAVA: CEST, PARKIRNIH PROSTOROV IN DVORIŠČ TLAKOVANJE IZVEDBA BETONSKIH SKARP • POSTAVITEV SKARPNIKOV IN ROBNIKOV preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje Trgovina in storitve Taine obloge Žalec, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 mtex V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: Najemnina za nič Samo po sebi umevno je, da je kmetovanje v hribovitih predelih mnogo bolj naporno kot v dolini. Vendar morajo preživeti tudi na teh kmetijah, zato so si kmetje posodobili hleve in povečali čredo živine. Tej pa je treba zagotoviti krmo. V ta namen kultivirajo opuščene vinograde in nekdanje pašnike, v Založah pa so se na dveh kmetijah, in sicer Likebovi in Satlerjevi, lotili kultiviranja goloseka pod doljnovodom. Morali so izruvati mnogo štorov, izkopati mnogo kamnitih robov in poravnati globoke jarke, ki jih je izkopala voda, napraviti drenažo za odvodnjavanje, zemljišče izravnati in ročno pobrati velike količine kamenja ( na sliki ). Sledita gnojenje in setev. To predstavlja ogromne stroške, okrog milijon tolarjev za poldrugi hektar. Vendar bi to še prenesli, moti pa jih, da jim sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-metrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliS, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC - simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetni krzno. Na željo kupcev vam talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. Sip z roko v roki s Takšen je bil moto letošnjega hišnega sejma, ki ga je SIP Strojna industrija, d.o.o Šempeter v Savinjski dolini pripravil na avtopollgonu ZŠAM Žalec v Ločici ob Savinji. Sejem je trajal dva dni, na njem pa so predstavili proizvodni program, predvsem pa novosti. Na otvoritvi je številnim zbranim, med njimi so bili tudi mnogi domačini in tuji poslovni partnerji, EXTRA GRAD GRADBENA IN OBRTNA DELA Lepa pot 5, 3000 CELJE tel., faks: 063 / 453-562 tgi b sMl 'fjftlL ffiiflf * Se Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Poletje že trka na vrata, vse bolj se približuje tudi čas, ko se bomo znova poveselili na tradicionalni prireditvi ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Konec tega meseca začenjamo z novo nagradno igro. Več o njej vas bomo informirali v naslednjih številkah in na obvestilih na naših blagajnah. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Na Siršetovi domačiji o CRPOV Grajska vas Siršetova hiša v Grajski vasi je ena najstarejših hiš v Spodnji Savinjski dolini, saj stoji že 192 let. Hiša je za svojo starost zelo dobro ohranjena. Zanjo skrbi Tomaž Širše oziroma njegova družina in čeprav so vsa ta leta uspeli vzdrževati najnujnejše, si želijo, da bi jo lahko temeljito obnovili in odprli za javnost. Prav v tej hiši so prejšnji mesec predstavili projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) Grajska vas. V tem projektu sodelujejo predstavniki ministrstva za kmetijstvo, občine Žalec, Upravne enote Žalec, krajevne skupnosti Gomilsko, izdelal pa ga je podjetje ZOP Management iz Ljubljane. Zlasti na začetku je sodelovala žalska enota kmetijske svetovalne službe. Spregovorili so o tem projektu, ki ga sofinancirata kmetijsko ministrstvo in občina Žalec. Zaključena je prva faza projekta, to je evidentiranje poslovnih interesov in možnosti na območju Grajske vasi, zdaj pa bodo začeli izdelovati poslovne načrte za posamezne kmetije in obnavljati središče Grajske vasi. Pogoj za pridobitev raznih dovoljenj za začetek poslovnih dejavnosti je gradnja kanalizacije, zato bo treba najprej izdelati tudi idejni projekt zanjo. Zaimanje med krajani je po besedah predsednika sveta KS Gomilsko veliko. Usmerili naj bi se predvsem v turizem na kmetijah možnostmi za spanje in pohodništvo, kolesarjenje, jahanje in sladkovodni ribolov, radi pa bi oblikovali tudi lastno blagovno znamko za proizvode, ki jih nekatere kmetije že zdaj izdelujejo (naravno kisane mešane solate, kislo zelje, domači izdelki iz govejega in svinjskega mesa, hmeljarstvo). Poslovne načrte in naložbe bodo morali krajani večinoma financirati sami, pomoč pa pričakujejo predvsem pri regresiranju obresti za kredite z moratorijem odplačila, hitrejšo izdajo gradbenih in drugih upravnih dovoljenj in podobno. V projekt se vključuje še Zavod za spomeniško varstvo, saj je ožje središče Grajske vasi pod njegovim nadzorom. Značilnost Grajske vasi so poleg cerkve, ki stoji sredi vasi, kmečka dvorišča v obliki, klina ali podkve. Skoraj vsako dvorišče ima vodnjak, veliko pa je še ohranjenih toplarjev. Eden od njih je tudi kozolec Siršetovih, ki je bil zgrajen leta 1813. Zavod za spomeniško varstvo naj bi tudi sodeloval pri obnovi Siršetove hiše. Po predstavitvi projekta CRPOV Grajska vas so se predstavniki vseh, ki sodelujejo pri tem projektu, sešli še v Domu krajanov Gomilsko. Tam so govorili o podobnih projektih za Tabor in Andraž, predvsem pa o tem, kaj morata ti dve krajevni skupnosti storiti, da bosta letos vendarle uspeli na razpisu ministrstva za kmetijstvo. K. R. OBČINA ŽALEC IN TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOUNE ŽALEC VABITA K SODELOVANJU V PROJEKTU "M0|A DEŽELA - LEPA UREJENA IN ČISTA' Že v aprilski številki smo povabili vse krajane v krajevnih skupnostih, krajih oziroma zaselkih ali ulicah, društva, podjetja, obrtnike in šole v občini Žalec, da SODELUJEJO V TEKMOVANJU ZA UREJANJE SVOJEGA OKOLJA! Povabilo ponavljamo in vas hkrati obveščamo, da naša akcija poteka sočasno z republiško in jo po vsebini dopolnjuje, ni pa njen neposiedni sestavni del, zato POZIVAMO VSE KRAJE ŠOLE, VRTCE IN PODJETJA V OBČINI ŽALEC, DA SE VKLJUČIJO TUDI V REPUBLIŠKO TEKMOVANJE SLOVENSKIH KRAJEV NA PODROČJU TURIZMA IN VARSTVA OKOLJA s tem, da uredijo in trajno skrbijo za urejeno okolje, v katerem živijo in delajo! Kraji in šole bodo v republiško akcijo vključeni neposredno preko občine oziroma 7ZSSD in jim udeležbe ni potrebno prijavljati, podjetja pa bodo vključena in ocenjena preko Gospodarske zbornice Slovenije. TEKMUIMO V SVOJEM IN SKUPNEM INTERESU -PREDVSEM ZATO, DA BI ŽIVELJ V PRIJAZNEM IN UREJENEM OKOLJU! Dodatne informacije lahko dobite na Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, Ulica Heroja Staneta 3, Žalec, tel. 717-533 (Danica jezovšek-Korent) TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOUNE Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec (063) 717-533 Fax: (063) 718-116 RAZPISUJE natečaj za izbiro izvirnih spominkov Na natečaj se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za sodelovanje ni. Pričakujemo spominke, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo Spodnjo Savinjsko dolino. Izbran spominek bomo promovirali in ga priporočali pooblaščenim prodajalcem. Vzorce spominkov pošljite na naslov Turistična Zveza Spodnje Savinjske doline, savinjske čete 3310 Žalec, najkasneje do 20 junija 1998. Izbor najboljših bomo objavili v časopisu Savinjčan. Bogata učna ura Pešpot ob Savinji odprta Savinjčani smo od 9. maja dalje bogatejši za prijetno pešpot ob Savinji. Ta vodi od čistilne naprave v Kosezah oziroma mostu čez Savinjo do mosta v Šempetru. Pot sta občina Žalec in Turstična zveza Spodnje Savinjske doline nameravali odpreti že 28. aprila, a je bila zaradi slabega vremena otvoritev in predstavitev poti prestavljena na 9. maj, ki simbolno pomeni dan zmage. Pešpot ob Savinji pomeni resnično zmago vseh, ki so pri tem projektu sodelovali. Vsekakor pa je to pridobitev, ki bo pomembno obogatila tudi turistično ponudbo naše doline, razširila vedenje o Savinji in o vsem, kar raste in živi ob njej. Pot, ki poteka ob levem bregu Savinje, je sedaj odprta. Na krajši slovesnosti so o poti in njenem pomenu spregovorili njeni pobudniki in izvajalci. Skupaj z njimi smo se nato podali na dveurni Marjana Kopitar pohod do Šeškega mostu. Med potjo smo se ustavljali na posameznih zanimivih točkah, kjer so poleg Marjane Kopitar, višje svetovalke na oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve Občine Žalec, ki vodi ta projekt, spregovorili še Jani Štusej, Franc Rebevšek, Boris Skalin, Darka Dimitrovič, Milan Vogrin, in še kdo. Deležni smo bili zanimive učne ure o zgodovini Savinje, o flori in favni njenih brežin in okolice, o bogastvu ribnika Vrbje, ki pa nas je na žalost pričakal brez vode, o naravnovarstvenem in krajinskem pomenu tega območja, o njegovi zaščiti in načrtih. Lepo sončno vreme in prijeten hlad, ki so ga na posameznih delih poti priskrbela drevesa, sta naše potovanje naredila še prijetnejše. Po pozdravnem nagovoru predsedika Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Janeza Krofliča je pot predstavila Marjana Kopitar, odprl pa jo je župan Milan Dobnik. "Moje delo je bilo predvsem Tanja Rehar-Razboršek usklajevanje med izhodišči vodnega gospodarstva in naravno-varstvenimi izhodišči na tem območju. Naravnovarstveniki so želeli, da se čim več tega obvodnega sveta in obvodne vegetacije ohrani v naravni obliki, vodarji pa zaradi rednega vzdrževanja obrežij prav tako ne morejo povsem ugoditi. Z usklajevanjem smo izbrali najboljše rešitve. Ureditev pešpoti je obsegala sanitarno čiščenje brežin Nova brv čez Strugo zaraščenega in neprehodnega dela visokovodnega nasipa reke Savinje med kasaškim in griškim mostom, ureditev prehoda čez potok Strugo, podhoda pod jani Štusej griškim mostom in druga dela, vključno s postavitvijo usmerjevalnih tabel. Dela je naročila Občina Žalec, izvajalec pa je bil NIVO Celje prek javnih del. S prehodnostjo tega dela nasipa se je rekreacijska pot povezala z že urejenimi odseki in tako sedaj poteka neprekinjeno od meje z občino Celje v Levcu do mostu v Šempetru. V naslednjih letih nameravamo nadaljevati z urejanjem pešpoti ob Savinji na celotnem območju občine Žalec do Letuša. Tudi ta del poti, ki smo jo danes odprli, še ni povsem urejen. Dela bodo potekala še do konca junija, saj bomo postavili še kakšne klopi, koše za smeti in table, ki bi opozarjale na posamezne zanimivosti ob poti", je povedala Marjana Kopitar. si zastavili nalogo, da tudi v naši občini nekaj naredimo. K temu sodi tudi ta pešpot od Celja do Grobelskega mostu in verjetno kasneje tudi naprej do konca naše doline. Sprehod po poti je bil prijeten in zato bi priporočala vsakemu, da se kdaj sprehodi po njej. Brez težav sta jo prehodila tudi moja šestletna otroka, kar dovolj prepričljivo govori, da je primerna prav za vsakogar." Župan naše doline, prof. Milan Dobnik, ki je tudi podpredsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, je bil vidno zadovoljen. Glede poti pa je dejal: "Vesel sem, da je projekt zaživel in da smo danes odprli lepo pešpot, ki bo dobro služila našim občanom in tudi drugim obiskovalcem poti, v rekreativne, sprostitvene in izobraževalne namene.Želimo si, da bi ta pot v bližnji prihodnosti imela tudi gospodarski pomen, saj delamo tudi za pospeševanje turizma v dolini, ki naj bi nekaterim omogočil tudi primeren zaslužek. Prepričan sem, da je pot tako zan- Milan Dobnik Med udeleženci pohoda je bila tudi Tanja Razboršek-Rehar, vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo v Občini Žalec. "Vesela sem, da smo usposobili to pot. V okviru akcije javnih del, ki smo jih prijavili lansko leto, smo Dejan Rosenstein imiva, da jo velja prehoditi in se ustaviti ob njenih zanimivih točkah, ki jih ne manjka.Vsekakor je pot lahko prijeten nedeljski izlet. Sicer pa pot pod noge. Narava vabi!" In kaj pravi o tem projektu Jani Štusej iz Nivoja, sicer vodja javnih del na tej poti?"Naša naloga je bila, da smo uskladili naše strokovno delo in delo krajinarjev. Posekali smo spodnji del notranje brežine, ki je obložena s kamnom in jo je treba sekati vsaka tri leta. V zgornji tretjini nabrežine pa smo puščali posamezna drevesa, ki so zanimiva z gozdarskega stališča in krajinarjev.Delati smo začeli 15. februarja, končali pa naj bi do 30. junija. Mislim, da smo vsi zadovoljni, tako stroka kot krajinarji. Upam pa, da bodo zadovoljni tudi obiskovlci te poti." n r . Franc Rebevšek Dejan Rosenstein nam je o tem povedal:"Pri urejevanju te poti smo se pojavili kot svetovalci v zvezi z gozdno vegetacijo, ki raste ob poti. Svetovali smo, kaj lahko odstranijo in kaj je prav, da ostane. Pravzaprav pa je vse skupaj bila akcija v sklopu teborizaci-je gozdov, ostankov gozdov in gozdne vegetacije v tem nižinskem prostoru ob reki Savinji." Franc Rebevšek z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine: "Ves čas, odkar poznam obsavinjske gmajne, se mi zdi škoda, da naravne vrednote iz leta v leto izginjajo. Izginjajo zaradi nepremišljenih kmetijskih operacij na poplavnih površinah, izginjajo zaradi nenadzorovane gradnje v tem poplavnem prostoru. Drugače pa mislim, da je pot, ki smo jo danes prehodili, eden od korakov, ki bodo človeku, potisnjenemu med štiri zidove in asfaltne ulice, približali vsaj del te narave. Hkrati pa ga tudi spomnili, da je od nje odvisen in morda tako tudi spodbudili večjo skrb zanjo, ki naj bi posledično predstavljala kakovost življenja tudi njegovih potomcev," je povedal. Tako naši sogovorniki.Dodajmo, da je pot resnično vredno prehoditi. Če bo poleg rekreativnega značaja dobila še vzgojno - izobraževalni pomen, se pravi, se uveljavila kot učna pot, bo vse še zanimivejše. Upajmo, da bo do takrat tudi voda v ribniku Vrbje, s svojim naravnim bogastvom flore in favne, ki nas je na tokratnem pohodu pričakal prazen. Darko Naraglav Pester teden prireditev v Taboru Krajevna skupnost Tabor ima svoj praznik 24. aprila, to je na dan upora kmetov proti ojstriški gospodi. Letošnje praznovanje je bilo sicer nekoliko pod vtisom referenduma, ki Taborčanom ni prinesel samostojnega referendumskega območja za lastno občino, kljub temu pa je bil program zelo pester In zanimiv. Prva od prireditev je bila prav na dan praznika, ko so v Domu krajanov odprli likovno razstavo domačinke Julijane luhart. Njena tihožitja in krajine so bile na ogled več dni. Osrednja proslava ob prazniku je bila dan kasneje v dvorani Doma krajanov, kjer so nastopili domači mali šolarji in šolarji ter mešani in moški pevski zbor. Prisotne je nagovorila predsednica sveta krajevne skupnosti Vida Slakan, ki se je v svojem govoru namenoma izognila vprašanju lokalne samouprave. Stališče Taborčanov je namreč že dolgo znano in ves čas enako. Omenila je, da so v preteklem letu največ postorili na komunalnem področju, da pa je kljub temu ostalo še precej neizpolnjenih želja. Narejen je tudi projekt ureditve središča Tabora, kar bo zelo zahtevna naloga. Prav tako bo Tabor letos pri ministrstvu za kmetijstvo še enkrat kandidiral na razpisu za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih: učiteljica Marjana Lesjak za svoja prizadevanja na kulturnem področju, predsednik lovske družine Tabor Vinko Goropevšek in vsestranski športnik Viktor Urankar. Tudi letos je krajevna skupnost pripravila literarni natečaj na temo Brez vode ni življenja - varujmo jo. Najboljše spise med učenci drugih, tretjih in četrtih razredov je nagradila strokovna komisija, ki je poleg treh podelila tudi glavno nagrado. Program prireditev ob krajevnem prazniku se je v soboto nadaljeval z 10. tradicionalnim nočnim tekom na progi Loke -Ojstriška vas - Tabor, v nedeljo pa so pripravili že 7. šentjurski sejem. Tudi tokrat so za družabni del poskrbeli taborski lovci. Dopoldne je bila v župnijski cerkvi tudi maša ob šentjurski nedelji, ob 13-ih pa so pripravili občinsko prvenstvo v večenju vrvi. Naslednji teden so se Taborčani lahko udeležili strokovnega zdravstvenega predavanja, v četrtek pa je bilo seveda veselo na kresovanju pri Zajčevi koči. Krajani Tabora so na prvi maj odšli na pohod na Veliko - Čemšeniško planino, proti večeru pa je bil pred Domom krajanov slovesen spre- jem gostov - pevcev iz vvilhcha. Zadnji dan praznovanja - v soboto - sta se na igrišču na Gomilskem pomerili še nogometni ekipi Tabor sever in Tabor jug, zvečer pa je bil v Domu krajanov skupen koncert moškega pevskega zbora iz VVillicha in domačega mešanega zbora. K. R., foto: T. T. SAVINJČANI PO SVETU Preboldčanka, ki ljubi Afriko Malokateri kulturni dogodek vzbudi toliko radovednosti ljudi, kot jo je predstavitev knjige Črni angel, varuh moj v občinski matični knjižnici v Žalcu. Res je ta literarni potopis prejel ugledno nagrado Zlata ptica, a Savinjčani so hoteli spoznati predvsem njegovo avtorico. Tisti, ki poznajo Sonjo Porle kot domačinko iz Prebolda, so jo želeli pozdraviti in ugotoviti, koliko jo je spremenila tujina. Druge je zanimalo, kdo je to dekle, ki si je upalo samo v najrevnejšo državo na svetu Burkino Faso. In ki se je tako usodno zaljubilo v Afriko... Sonja je že v mladosti sanjarila, da bo potovala, čeprav pravi, da je imela svoj domači kraj, Prebold, vedno zelo rada. Kot je povedala v žalski knjižnici, je bilo zanjo prvo, kot pravijo - usodno srečanje z Afriko še v njenih srednješolskih letih v Celju, kjer je Sonja Porte obiskovala srednjo pedagoško šolo. Še vedno se spominja tistega mednarodnega atletskega mitinga na stadionu Kladivarja in kako jo je Kenijec, takratni svetovni rekorder v teku, prosil, naj mu prinese baterije. Pozneje je študirala na pedagoški akademiji zgodovino in zemljepis ter pedagogiko na filozofski fakulteti. V Ljubljani so seveda vsi želeli potovati, vendar so večino študentov mikale predvsem Indija in azijske države. Sonja se je odločila za Afriko in prvič je v Afriko odpotovala leta 1983. V Gano se je . odpravila tudi zaradi diplomske naloge. Tako je pravzaprav prvič ravnala čisto po svojih željah, kajti če bi si tudi študij izbrala povsem po svojem srcu, bi študirala filozofijo ali primerjalno književnost. Željo po Afriki je povezala z diplomsko nalogo, katere tema je bila odraščanje Asantskih otrok. Skoraj pol leta je preživela v neki ganski vasi. Ampak Gano je spoznala že prej. Pravi, da je to imenitna, svobodna in sproščena dežela, kjer je uradni jezik angleščina, ki ga Sonja govori veliko bolje kot francoščino. Pa spomini na čisto prvo potovanje? "To je bilo pa res čisto pravo potovanje," pove Sonja." Iz Aten sem z letalom priletela v Nairobi, potem pa štopala in se potikala po Keniji, Ugandi in Sudanu in ob Nilu počasi prišla do Kaira." Ugotovila je, da vse, kar je vedela o Afriki, ni imelo nobenega stika z afriško resničnostjo. Sonji Porle na njenih predstavitvah knjige ves čas postavljajo eno in isto vprašanje - kako si je upala -sama, ženska, pa še v Afriko?! Vedno odgovarja enako, da potovanje samo sploh ni dejanje poguma. Večina popotnikov pravzaprav bega, niso zadovoljni doma, zato gredo. Najpogumnejše pri potovanju je samo odločitev, oditi na pot, pretrgati stari vzorec življenja. Glede Afrike pa pravi, da razen v njenem arab- skem delu ženskam s strani moških ne grozi nobena nevarnost. Afričani so zelo prijazni in čeprav se zdi na prvi pogled vse tako zelo zapleteno - tudi na primer prehajanje državnih mej, je mogoče prav s prijaznostjo doseči vse. Ker so sami ljubeznivi, cenijo ljubeznivost drugih. In če je Sonja kdaj vendarle zašla v težave, je upoštevala nasvet prijatelja Toma Križnarja, da naj v težavah za pomoč vedno prosi ženske. Ženske po vsem svetu so sestre. Sonja je večinoma potovala sama. Kot je povedala, tako lahko popotnik bolje doživi in v svoji notranjosti predela tisto, kar je videl, slišal in doživel. Več fotografira in si zapisuje... 0 Afriki in o afriški glasbi, ki jo je prav tako povsem prevzela, je pisala najprej časopisne članke, med drugim v časopisu Muska in v Sobotni prilogi Dela. Objavila je na primer pogovor z vodilnim afriškim kitaristom Alijem Farko Tourejem. Čar Afrike je med drugim tudi ta, da so ljudje dostopni - ne le revni, tudi tisti, ki so uspeli. V Ljubljani je pripravila tudi zelo odmevno razstavo igrač, ki so jih afriški otroci izdelali iz odpadkov. Afriški otroci, ki jim ob rojstvu ni nič zagotovljenega... Dani trenutek je pravzaprav edino, kar res imajo. Potopis Črni angel, varuh moj, je izšel pri Cankarjevi založbi v zbirki S poti. V tej zbirki so objavljena dela najbolj uglednih potopiscev sveta in Sonji so se odprla nebesa, je povedala, ko jo je urednik zbirke povabil k sodelovanju. Eno leto je pilila svoj potopis v skrbi, da ga bralec ne bi odložil pred koncem zgodbe. In ker je najteže pisati o tem, kar imaš najraje, si je za prvi potopis izbrala Burkino Faso, ne Gano, kjer je sicer preživela največ časa. Literarni kritiki so jo takoj pohvalili, dobila je nagrado Zlata ptica. A kar je pravzaprav izjemen uspeh -piva naklada je izšla v treh tednih, v prodaji so že zadnji izvodi drugega ponatisa in kmalu naj bi izšel tretji ponatis. Te dni pa bo izšla že druga knjiga Sonje Porle. Ker so časopisni članki hitreje minljivi in nekaj časa po izidu manj dostopni bralcem, bo v tej knjigi izšlo 14 njenih najboljših časopisnih člankov. Kot je zaupala občinstvu v žalski knjižnici, bi želela pisati tudi o domačem Preboldu, a to bi bila še zahtevnejša naloga. Čeprav bi se je verjetno lotila s humoristične plati. Najbrž je vendarle nekoliko lažje tistim pisateljem, s katerimi je kritika najprej neusmiljena; pišejo, da dokažejo nasprotno, razmišlja Sonja. Zadnje čase Sonja Porle manj potuje, vsaj ne tako brezskrbno, kot včasih. Poročena je z Angležem, tropskim botanikom, ki ga je spoznala - kje drugje kot v Gani. Z njim in šestletno hčerko Laro živi v Oxfordu. Tudi Lara je že popotnica, bila je v Gani in Mehiki, seveda pa tudi v Sloveniji. Lepo govori slovensko. In tako je Sonjino srce zdaj razpeto na tri konce - domači Prebold in Savinjska dolina sta vedno v njej, širna Afrika jo prav tako vabi, a doma je tudi v Angliji. In kjerkoli je, njeno srce hrepeni po tistem drugem. Ampak najbrž je to tisto, kar jo pognalo v svet, med ljudi, tuje države, kjer se je naučila še bolj brezpogojno ljubiti edino domovino... K. Rozman Ocenjevali domače salame in želodce Komisija pri ocenjevanju salam in želodcev, ki so tokrat prišli ne samo iz KS Braslovče, temveč tudi iz KS Letuša in KS Polzela. Da bi popestrili družabno življenje, so v Braslovčah letos že drugič pripravili salamiado. Tudi tokrat so jo pripravili krajevna skupnost, turistično društvo in lovska družina Braslovče. Zadeve so se lotili zelo resno. Komisija, ki so jo sestavljali Franc Cilenšek, Franci Uratnik in Janez Šumak, je dobila v ocenjevanje 20 salam in 5 želodcev. Najvišjo oceno so namenili salami Jožeta in Ide Rojnik iz Podvrha, prvo mesto med želodci pa je dosegel izdelek Danice in Ivana Mogel iz Podgorja pri Letušu. Za najboljše izdelke so pridelovalci prejeli praktične nagrade. Za sproščanje vseh prisotnih v napetih trenutkih ocenjevanja so s svojim petjem skrbeli Dobroveljski fantje in jodlar Lojze s harmoniko. T. Tavčar Pokušina želodcev in salam Na Lovčah v KS Andraž so našli zelo prijeten razlog za druženje. Tako so se pri kmetu Praprotniku letos že dmgič zbrali tisti Andra-žani, ki izdelujejo želodce in salame. Tokrat jih je prišlo enajst, veliko več pa je bilo poskušalcev, tako da je vse preraslo v pravo družabno srečanje, na katerem se je jedlo, pilo, pelo in plesalo. To pa je pravzaprav bil tudi glavni namen, saj izdelkov niso ocenjevali, čeprav so bili nekateri prav vrhunski. Sklenili so, da se čez leto dni srečajo z istim namenom. V nekoliko odročnejših krajih imajo ljudje še navado, da se družijo, tako so si bliže, drug drugemu v pomoč če je potrebno, še raje pa se zberejo ob čem zabavnem. T. Tavčar 'T 17’ i TRGOVSKO _[ sJjL PODJETJE too. Šempeter 126/b ŠEMPETER telefon: 063/701 252 Avtodeli za vozila: -HBÜAKSX: àgr. -fvur- sosalnik za mokro' In suho globinsko čiščenja cena; 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, i- v soboto od 8. do 12. ure. Morda veste, kaj je to? V aprilski številki Savinjčana je bila na posnetku vas LOKE pri Taboru. Izmed poslanih dopisnic smo izžrebali tri nagrajence, ki so na zastavljeno vprašanje pravilno odgovorili. Ti so: 1. MARjANA IELEN, Dolenja vas 132, Prebold 2. SIMONA CUNG,Loke 47, Tabor 3. MIHA PRISTAUČ, Gomilsko 32 Nagrade prejmete v našem uredništvu. Tokrat pa vas sprašujemo, kateri kraj je na tem posnetku in kako se imenuje cerkev? Odgovore pošljite na uredništvo do 8. junija 1998. Kultura MAJ 1998 V župnijski cerkvi nove orgle Prejšnji teden so v župnijski cerkvi v Šempetru v Savinjski dolini pričeli montirati nove orgle. Izdelala jih je škofijska orgelska delavnica iz Hoč in so 21-registrske, dvoročne in bodo s svojo zmogljivostjo mogočno donele. Postavitev bo trajala do 15. junija, vrednost orgel je 200 tisoč DEM, kar je za župnijo veliko breme, tako da želijo, da bi jim pri tem pomagali tudi drugi ljudje, ki vedo, kaj taka pridobitev za župnijo pomeni. Postavitev novih orgel sovpada z 750-letnico prve omembe te župnije, poleg tega pa bodo letos praznovali zlato mašo rojaka Ivana Volka, upokojenega župnika v Zibiki, in srebrno mašo domačega župnika Mirka Škofleka. Vsekakor bodo orgle v trajen spomin na te pomembne dogodke in vsem dobrotnikom, ki bodo pomagali s svojimi prispevki. T. TAVČAR Desdemona iz Žalca Deset let izraznega plesa Podelili 291 bralnih značk S slovesnosti Braslovški šolarji, ki obiskujejo kar tri osnovne šole, in sicer matično v Braslovčah ter podružnični v Letušu in na Gomilskem, so podelili bralne značke. Ob tej priložnosti so na dan knjige pripravili lep kulturni program, ki so ga povezali s prebranimi deli. Še posebno veseli pa so bili svojega gosta, slovenskega pisatelja Bogdana Novaka, avtorja številnih mladin- skih del. Njegovo knjigo Ninina pesnika dva so prebrali vsi.Podelitev je potekala ločeno za razredno in predmetno stopnjo. Priznanja S knjigo v svet je na OŠ Braslovče od 293 učencev prejelo kar 232 pridnih bralcev, od tega kar 28 učencev zlato spominsko priznanje za osemletno druženje s knjigo. Iz podružnične šole Letuš je prejelo priznanje 26 učencev, iz Gomilskega pa 33. Vsekakor so na teh šolah našli pravi način, kako učencem ponuditi knjigo, da so med navdušene bralce pritegnili veliko večino svojih učencev. Druženje s pisateljem Bogdanom Novakom so učenci izkoristili za klepet, člani knjižničarskega krožka pa so z njim napravili intervju. T. Tavčar Plesna skupina Desdemona iz Žalca ima ime po grški boginji. V takšnem sestavu deluje že pet let. Sicer pa njene članice plešejo že več kot 10 let. Z njimi in njihovimi plesnimi nastopi se srečujemo ob raznih priložnostih. Pred nedavnim smo jih lahko občudovali v preboldski kinodvorani, na dobrodelni prireditvi za gradnjo novega kulturnega hrama. Ob tej priložnosti pa je nastal tudi pričujoči intervju. Ali premalo ljubimo slovensko besedo? Ob 110-letnici Prosvetnega društva Braslovče so tukajšnji kulturni delavci v sodelovanju z osnovno šolo, krajevno skupnostjo in drugimi pripravili vrsto prireditev. Osrednja pa je bila koncert moškega pevskega zbora Karla Viranta iz Braslovč in mešanega pevskega zbora Oljka s Polzele, oba vodi Marko Slokar, za humoristične vložke sta skrbela podhomski /oža in klobasekov Pepi, učenki Andreja Dobrišek in Lucija Lorger pa sta pod vodstvom mentorice Bernarde Predovnik pripravili povzetek raziskovalne naloge o delu Prosvetnega društva Braslovče vse od ustanovitve 13. maja 1888 do današnjih dni. Ta pomemben dan pa je bil za kulturne delavce v Braslovčah bil po svoje tudi dan razočaranja. Kljub temu, da so za prireditev razposlali več kot štiristo vabil in vabili tudi z drugimi oglasi je bila udeležba na zaključni prireditvi skromna. Učenki sta povedali, da se je ob 50-letnici društva zbralo okrog tisoč nastopa-jočiih in več tisoč obiskovalcev, med njimi minister Krek, celjski župan, okrajni načelnik, braslovški župan, govor pa je imel domači župnik Ateljšek, tokrat je bilo povsemm drugače. Nikomur od pomembnih mož se ni zdelo vredno udeležiti se slovesnosti, kot da nam je zao slovensko besedo in pesem prav malo mar. Kot je ugotovil predsednik Prosvetnega društva Braslovče Franci Kumer, ni torej nobeno naključje, če tudi sicer krajani niso složni, kar se je izkazalo tudi na nedavnem referendumu, ko so se odločali za občino ali proti njej. Kljub temu braslovški kulturniki ne mislijo odnehati. Po poletnih počitnicah se bodo jeseni ponovnosestali z željo in v upanju, da bosta domača beseda in pesem dobila vrednost, ki jo zaslužita. — T . Na vprašanje, kako se je vse skupaj sploh začelo, nam je Danica Pinter, ki je tudi nekakšen duhovni vodja skupine dejala: "Začele smo predvsem zaradi veselja do plesa, do gibov, s katerimi lahko izraziš svoja čustva. Pomembno znanje smo si najprej pridobile v plesni šoli Kazina, ki je imela svojo podružnico tudi v Žalcu. Naša skupina se je usmerila na jazz glasbo in šov dancing. Ta stil, ta tehnika nas je osvojila in ji ostajamo zveste tudi sedaj. Prej smo imele vaditelja, ki nam je pripravljal kombinacije, odkar smo brez njega, pa to počnemo same. Prav tako velja to za naša oblačila, ki jih imamo oblečena na nastopih. Skupno jih kreiramo, nato pa jih damo šivilji, da nam jih sešije." Bi predstavila še ostale članice skupine in kdo so vaši vzorniki, če sploh so? "Posebnih vzornikov nimamo. Morda smo se našle v nekaterih glasbenih filmih (Vročica sobotne noči, Flach dancejon Travolta). Če pa bi koga posebej omenila, je to prav gotovo Mirjam Podobnik, naša prva učiteljica plesa, ki nam je dala resnično veliko znanja, sedaj je tudi zelo uspešna koreografinja in tudi zato si jo rade jemljemo za vzor. Skupino sestavljajo poleg mene še Katarina Magajne, Barbara Kolenc, Tamara Skoberne in Marjeta Radišek. Vse smo še študentke in razpete med Ljubljano in Mariborom. Dobivamo se vsak petek ob petih popoldan in nato vadimo do 20. ure. Kadar je kakšen nastop, pa imamo vaje tudi ob sobotah in nedeljah." In za konec še klasično vprašanje o vaših načrtih in željah? “Plesati, dokler bomo lahko lahko. Želimo si še več nastopov, dobrih uvrstitev na tekmovanjih in prijetnih nastopov pred domačo publiko. Želele bi tudi narediti skupino mlajših plesalk in s tem svoje znanje in izkušnje prenesti tudi drugim, ki bi nas lahko nasledili." D. Naraglav Na Veseli šoli več kot sto učencev V prostorih prve žalske osnovne šole je bilo v soboto občinsko tekmovanje druge stopnje v znanju iz Vesele šole PIlAUdeležilo se ga je več kot 100 učencev od 4. do 8. razreda iz osnovnih šol občine Žalec. Od 40 možnih točk so izmed učencev 4. razreda dosegli Milojka Pirš (OŠ Griže) 37 točk, Lara Plavčak (OŠ Prebold) 32, Jernej Turnšek (OŠ Žalec) in Karmen Sedeljšak (OŠ Vransko) 30 točk, za 5. razred |era Petriček 36 točk, Larisa Čehovin 35 in Nina Novak 30 točk (vse OŠ Žalec), za 6. razred Mirjam Sedeljšak 34, Matic Goropevšek 31 (oba OŠ Vransko) in Katja Vaš 30 (OŠ Šempeter), za 7. razred Sašo Pirc (OŠ Šempeter) 32, Eva Strouhal (OŠ Vransko) in Darko Rizmal (OŠ Braslovče) po 27 točk. za 8. razred Tina Baloh (OŠ Griže) 37 točk, Špela Strniša (OŠ Šempeter) 36 točk in Vesna Korun (OŠ Prebold) 29 točk. Vsi prvou-vrščeni in drugouvrščena iz 8.* razreda se bodo udeležili državnega tekmovanja Vesele šole, ki bo 7 junija v Ljubljani. T.Tavčar 760 mladih pevcev v Braslovčah ■ , ><^,< %■. ' m Zveza kulturnih društev Žalec, Osnovna šola Braslovče in aktiv učiteljev glasbe Žalec so pripravili občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Žalec. Nastopilo je 18 zborov. Zaradi velikega števila pevcev pa je bil koncert v dveh delih. Prireditev je dobro uspela. Izkazalo se je, da je na sodelujočih šolah mnogo dobrih pevcev, ki jih njihovi zborovodje znajo učiti, kako pevske sposobnosti tudi dobro uporabiti. Zadovoljni so bili tudi številni poslušalci, pohvalo pa si vsekakor zaslužijo Braslovčani, ki so imeli glavni delež pri pripravi in izpeljavi prireditve. T. Tavčar Kultura MAJ 1998 Mešani pevski zbor Tabor Z ljubeznijo in trdim delom do uspehov Družita jih petje in prijateljstvo Sobotni večer, 2. maja, je Taboru prinesel nepozabni kulturni dogodek, ki se ga bodo še dolgo z veseljem spominjali vsi, ki so ta večer napolnili večnamensko dvorano. Še posebno pa bo ostal v spominu Mešanemu pevskemu zboru Tabor in njihovim pevskim kolegom ter gostom iz VUfficha. 0 njih in njihovem delu smo se pogovarjali z zborovodjem Milanom Kasesnikom, predsednikom pevskega društva Tabor Ivanom Topovškom, tajnico društva Marjano Lukman in Magdo Semprimožnik. Za mizo v njihovi pevski sobi se je začel prijeten pogovor, čeprav čas ni bil najbolj primeren za to, saj je bila ura že polnoč, spodaj v dvorani pa je bilo veselo ob zvokih ansambla Mlade frajle, ki so navdušile tudi goste iz Nemčije. Najprej smo dali besedo zborovodju Milanu Kasesniku, ki ima nedvomno največ zaslug, da imajo Taborčani tako uspešen in ubran pevski zbor. “Danes je za nami pomemben dan, s katerim smo znova dokazali občinstvu in tudi sebi, da smo zbor, ki je vreden zaupanja. Predvsem me veseli, da so pevci in pevke med sabo prijatelji, da res ljubijo petje in da se med sabo dobro razumemo. Tisti zbor, ki tega nima že v osnovi, nima veliko možnosti, četudi ima še tako kakovostne pevce. Z zborom sem že osem let, in če ne bi bilo tako, kot je, verjetno ne bi vztrajal • •••••••••••«••••«••• Novo na knjižnih policah Pred kratkim so založbe izdale kar precej knjižnih novosti z različnih področij, ki so dosegljive v knjigarnah, oziroma knjižnicah in med njimi jih je nekaj, ki so še posebej zanimive. Založba Mladinske knjiga je pričela z izdajo obsežne zbirke Človek in čas. V devetih knjigah bo predstavljen pregled svetovne zgodovine, od začetkov človeštva, do sodobnosti. V posamezni knjigi so razne razglednice, zemljevidi, slike, fotografije, dokumenti, ki ilustrirano ponazarjajo posebnosti določenega obdobja na različnih področjih. Do sedaj je izšlo že pet knjig in sicer Prazgodovina in rečne kulture, Klasična doba in helenistična doba, Veliki imperiji, Korenine srednjega veka ter Pozni srednji vek V zbirki Za spretne vrtnarje je izšla knjiga z naslovom Vrtnice, zajete so različne vrste, ter nasveti o izbiri, gojenju in negi teh rol Kdor se želi naučiti risati in slikati bo našel nekaj za sebe v knjigi Moj fotografski atelje. Gre za navodila o risanju najrazličnejših motivov ter z raznimi materiali, ki so knjigi tudi priloženi. Marsikaterega ljubitelja filma bo pritegnila avtobiografija ameriškega igralca Marlona Branda Pesmi moje matere. Njegovo zgodbo je zapisal časopisni poročevalec Robert Lindsey, opisane pa so mnoge podrobnosti iz njegove zasebnosti ter njegovega dela pri filmu. Izšla je tudi knjiga, ki bo zanimala predvsem ljubitelje dobrih jedi. Velika družinska kuharska knjiga prinaša vrsto znanih receptov za jedi, ter tudi mnogo novih, primernih za različne priložnosti, od hitro pripravljenih jedi, do takšnih, ki se pripravljajo ob posebnih priložnostih. Navodila so napisana postopno in lahko razumljivo, dodani so mnogi uporabni nasveti za shranjevanje in pripravo živil, knjiga pa je dopolnjena tudi s številnimi barvnimi fotografijami. Za mlade bralce pa so ponovno natisnili zgodbo Martin Krpan, ki jo je Fran Levstik napisal pred sto štiridesetimi leti. je tudi najbolj priljubljena slikanica, saj je bilo do sedaj izdanih že 200.000 izvodov, dodatna zanimivost knjižice pa so tudi izvrstne ilustracije, ki jih je naredil Tone Kralj. Boris Gotupič tako dolgo med njimi. Vodim še več drugih zborov, vendar, iskreno rečeno, med članicami in člani tega zbora se najbolje počutim. Vsekakor je pesem tista, ki nas druži in utrjuje medsebojne vezi. Ob tem pazim, da izberem pesmi, ki jih pevci radi pojejo, da so všeč poslušalcem, da ustrezajo mojim strokovnim merilom in da so na ravni glasovnih sposobnosti pevcev. Le v sožitju vsega tega lahko dosežemo želeni rezultat. Z leti je zbor toliko narasel, da lahko posegamo po zahtevnejših pesmih, od renesančnih do klasike, in na tem želimo graditi tudi vnaprej, " pravi zborovodja Milan Kasesnik. V pogovor se nato vključi Ivan Topovšek, ki je pri zboru prav tako dolgo kot zborovodja. "Menim, da smo z Milanom dobili res dobrega zborovodjo in rezultati njegovega dela so bili Anton Repnik se je rodil leta 1935 v Šentvidu nad Vuzenico, izučil se je za čevljarja, zdaj pa je invalidsko upokojen. Kot slikar se je prvič predstavil leta 1963, dve leti pozneje pa je že pripravil svojo prvo razstavo. Kot je zapisala likovna kritičarka Marlen Premšak, se le redkim samoukom, ki se v zrelih letih odločijo svoja videnja in občutja izpovedati s čopičem in barvo, uspe izviti iz povprečja. Praviloma pa ni takšnih, ki bi z izvirnostjo in last- vidni tudi nocoj. Ko sem ga pred osmimi leti prosil, da bi prevzel naš zbor, je dejal da se obveže le za eno leto. Kolikor ga poznam, bi nas tudi zapustil, če se med nami ne bi dobro počutil, oziroma če ne bi spoznal, da smo Taborčani veliki ljubitelji petja in da lahko z našo pevsko srčnostjo ustvari dober zbor. Hvaležni smo mu za njegov trud in upamo, da bo z nami še dolgo. V zboru vlada veliko prijateljstvo, smo kot eden in zato rezultatov ne manjka. Česar se lotimo, s skupnimi močmi tudi izpeljemo. Tudi za srečanje s pevci iz VVillicha smo si razdelili delo, in tako je vedno. Vsak dela tisto, kar zna najbolje, zato se ne bojimo nobene še tako zahtevne organizacije. Končno nas je v zboru okoli petdeset, kar pomeni, ob partnerjih, že pravo delovno brigado. Od leta 1996 smo registrirani kot društvo in iz tega izhajajo vse naloge, ki jih predpisuje zakon o društvih," zaključi svojo pripoved Ivan Topovšek. Nadaljuje tudi tajnica društva, Damjana Lukman, ki vodi kroniko pevskega zbora. Tudi ona je v njem že osem let in prav tako dolgo tudi že tajnica. “Vsak utrinek v kroniki je pomemben. Vsaka sezona ima veliko utrinkov, naj so to le delčki z vaj, ali intenzivnih vaj, ki so še no likovno govorico postali pomemben del sodobne likovne umetnosti. To je uspelo Antonu Repniku, ki je imel do danes že 105 samostojnih razstav in je tudi član društva slovenskih likovnih umetnikov. V žalskem likovnem salonu se je prvič predstavil leta 1984, tokrat pa bodo njegova olja in risbe na ogled do 30. maja. V priložnostnem kulturnem programu je zapel Savinjski oktet. K.R. GRIFON, KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠEMPETER vabi k ogledu farse v dveh dejanjih Vera Kalčič - jean Variot VE LIKAŠ KA NOROST v izvedbi dramske skupine društva. Režija: Vera Kalčič / Premiera: sobota, 30. 5.1998, ob 20.uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ v Šempetru. Prijazno vabljeni! Zgarani obrazi na platnih V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je še do 30. maja na ogled razstava olj in risb Antona Repnika. Ob odprtju razstave je o slikarju spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. posebej pestre. Te trajajo tri dni in po navadi gremo na morje. Letos smo bili v Fijesi, kjer smo opravili tudi svojstven krst za pevce, ki so se nam priključili v obdobju med enimi in drugimi intenzivnimi vajami. Za kakovosten nastop je potrebno trdo delo. Ob Milanu nas poučujeta še Sonja in Špela Kasesnik, na pomoč pa priskoči tudi naša pevka Mateja Kandare. Sezona, ki se sedaj končuje, je bila res pestra in z Veliko nastopi, današnji večer pa je nekakšna krona vseh naših prizadevanj ter hkrati tudi uvod v novo sezono, ki nam obeta nove izzive in obilo prepevanja," sklene svoj besedni nastop Damjana Lukman. Predno končamo s prijetnim pogovorom, nam nekaj besed nakloni še Magda Sempri-možnik, ki je v zboru prav tako od začetka. Na prireditvi je bila prevajalka, saj tekoče obvlada nemški jezik. "Na prireditvi sem pač delala tisto, kar najbolje znam. Vsekakor pa je bi to dogodek, ki je od vsakega od nas zahteval dodatno nalogo. Pravzaprav so bili to trije res intenzivni dnevi, koliko je bilo priprav že pred tem, pa se skorajda ne da povedati. Sedaj, ko je tako rekoč "najhujše" že za nami, smo lahko veseli, saj se je vse skupaj izteklo morda celo bolje, kot smo pričakovali. Vsekakor bodo naši gostje odnesli v Nemčijo prijetne spomine, tako kot smo jih mi prinesli iz Nemčije," konča pogovor Magda Semprimožnik. In kaj naj še rečemo ob koncu tega zapisa? Morda le to, da smo se tudi mi med taborskimi pevci prijetno počutili in da jim želimo še veliko veselja in zadovoljstva pri njihovem prepevanju. Njihov glas seže daleč preko mej Slovenije in so tako pravi ambasadorji naše mlade države. S krepitvijo vezi z zbori po svetu pa se njihovo poslanstvo še povečuje. Morda ni daleč čas, ko bodo v Taboru zapeli tudi pevci iz Francije. Darko Naraglav V Taboru tudi pevci iz Schiefbahna Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, ki ga vodt Milan Kasesnik, vsako leto ob izteku sezone pripravi letni koncert. Letošnji koncert v dvorani Doma krajanov, ki je bila tudi tokrat skoraj premajhna za vse ljubitelje petja, je bil zadnja izmed prireditev ob krajevnem prazniku. Še posebej zanimiv je bil zato, ker so taborski pevci nanj povabili prijateljski zbor M. G. V. EINTRACHT 1896 SCHIEF- BAHN iz Nemčije. Zbora sta navezala prijateljske stike prek žalskega župana Milana Dobnika oziroma prijateljskih vezi med občinama Žalec in VVillich. Ko je zbor M. G. V. Eintracht 1896 Schiefbahn praznoval stoletnico, so vabilo na praznovanje poslali tudi v Žalec. Ker je pred dvema letoma tudi stoletnico praznoval mešani pevski zbor iz Tabora, se je župan odločil, da mu posreduje vabilo. Taborski pevci so odpotovali v VVillich in na to gostovanje imajo še danes zelo lepe spomine. Sicer pa zbor iz Schiefbahna navezuje stike širom po Evropi in na koncertu ob njegovi stoletnici sta poleg taborskega zbora nastopila tudi zbora iz Francije in japonske. Taborčani so tako navezali prijateljske stike še s francoskim zborom, ki so mu z letnega koncerta v Taboru poslali pozdravno listino, verjetno pa bodo kmalu kot njegovi gostje odpotovali v Francijo. Zbor M. G. V. Eintracht 1896 Schiefbahn vodi Heinz-|osef Clemens. Z raznolikim programom, v katerem je bila tudi slovenska pesem v nemški priredbi z naslovom Freude am Leben, so navdušili občinstvo v Taboru. Zbor iz Schiefbahna je na gostovanju v Taboru spremljal podžupan mesta VVillich Schiefbahn Franz Weber. Med tridnevnim gostovanjem v Sloveniji so se udeležili kresovanja, ogledali so si Ljubljano in Postojnsko jamo, dan po koncertu pa so peli tudi pri maši v petrovški baziliki. Po njej jim je v žalskem Domu II. slovenskega tabora sprejem pripravil žalski župan Milan Dobnik. K. R., foto: T.T. Podati mi roko, pesem________________________________________________________ Pod tem geslom je na OŠ Žalec potekalo letošnje branje za bralno značko, posvetili pa so ga 120-letnici Župančičevega rojstva. Ob letošnji 38-letnici bralne značke je kar 601 učencev dobilo to priznanje. Ob branju so učenci pisali pesmi, ki so jih zbrali v pesniško zbirko in predstavili na slovesnosti ob podelitvi bralnih značk. Gosta sta bila priljubljena otroška pesnica, pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik-Zupančič in duhoviti mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Učenci so njuna dela prebrali, potem pa tudi uprizorili ter jih likovno in glasbeno podoživljali. TTavčar Mestna skupnost Žalec Zadnje leto leto negotovosti Letošnje leto je najbrž zadnje, ki ga žalska občina preživlja v sedanji obliki. Tudi sicer se občinskemu vodstvu in vodstvom več krajevnih skupnosti letos izteka mandat. Zato smo se v uredništvu Savinjčana odločili, da po nekaterih večjih krajevnih skupnostih, zlasti tam, kjer naj bi nastale nove občine, pregledamo, kaj je bilo v zadnjem času storjenega, kaj bi moralo biti, pa ni bilo, o tem pa povprašamo tudi njihove krajane. Prva je tako na vrsti mestna skupnost Žalec in pogovor z njenim predsednikom Eranom Sadnikom. Mandat sedanjega sveta mestne skupnosti Žalec traja šele dve leti in ni še čisto jasno, ali bodo po občinskih volitvah tudi volitve v mestni skupnosti. 0 tem bo verjetno odločal mestni svet. Kaj pa je bilo in bo še storjenega v tem mandatu? Eran Sadnik: "Letos smo odprli nov parkirni prostor za 40 avtomobilov pri občini, vendar problema parkiranja s tem še nismo rešili, saj se je pokazalo, da je bilo to parkirišče sicer nujno vendar je še vedno premajhno. Iščemo več možnosti širitve parkirnih površin V prihodnosti je predvideno še parkirišče levo od mrliške vežice, ideja o gradnji garažne hiše pa ni več aktualna. Iščemo pa novo lokacijo za parkiranje tovornjakov, da ti ne bi več vozili v naselje. Sprejete so bile urbanistične zasnove za staro mestno jedro Žalca in izdelan načrt prenove starega dela mesta, vložili smo že vlogo za pridobitev lokacijskega dovol- jenja. Računamo, da bi vendarle našli sredstva in da bomo naslednje leto začeli s samo prenavljati trg. Tak sklep pa mora sprejeti še občinski svet." Pa bo tako zahtevna investicija mogoča, če se bo občina razdelila? Eran Sadnik: "Če se bo občina razdelila, menimo, da bi bila ta naložba laže potrjena na občinskem svetu, vsaj glede na to, kako je sestavljen občinski proračun. Zlasti s sedanjim občinskim proračunom pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. V letošnjem predlogu proračuna se sploh ne vidimo. Letos sploh ni več posebne postavke sredstva stavbnega zemljišča, ampak so vsa ta sredstva v celotnem proračunu. Prej je mestni in krajevnim skupnostim ostalo 70 odstotkov nadomestil za stavbna zemljišča, pobranih na območje mestne oziroma krajevne skupnosti in to je bilo posebej razvid- no v proračunu, tako da smo lahko vedeli, s koliko denarjja pravzaprav upravljamo. Sploh pa letošnji proračun še ni sprejet in še danes ne vemo, kako se bo denar delil. Mestna skupnost je naredila svoj proračun oziroma program, ne vemo pa, če bo to mogoče uresničiti. Ne vemo, kako se bodo sredstva v tej občini letos delila, preden bomo šli narazen. Živimo v negotovosti in delamo iz dneva v dan." Žalec je v tem času precej pridobil z novim trgovskim centrom na Filipovem trgu. Kako pa je z obnovo starega juteksa? Eran Sadnik: "Na ureditev Filipovega trga mestna skupnost nima vpliva, ker je to zasebna investicija. Glede luteksa pa je bilo tudi v tem času več sestankov, vendar smo prišli pravzaprav spet na začetek. Rečeno je bilo, da bo vse skupaj prevzela neka banka, ki pa hoče preveč iztržitioziroma bi juteks dobil premalo. So pa v tem kompleksu že določene dejavnosti oziroma so posamezne hale že odpro-dane. To pa ne vpliva na izvedbo že izdelanega načrta prenove tega kompleksa." Precej je bilo narejenega pri urejanju pokopališča. Eran Sadnik: "Z urejanjem pokopališča smo začeli lani, nare- jen je bil žarni zid, ki se uspešno oddaja. Ko v njem ne bo več prostora, bomo nadaljevali z etapno gradnjo zidu, za kar že imamo gradbeno dovoljenje za celotno obzidje. Nam pa veliko preglavic povzroča praznjenje zabojnikov na pokopališču, saj so odvozi odpadkov zelo dragi, občina sredstev za pogostejše praznjenje ne odobri, ljudje pa vozijo vanje vse mogoče odpadke." Kdaj se bodo preplastile ceste, ki so bile prekopane zaradi plinovoda? Eran Sadnik: "Z asfaltiranjem bomo pričeli te dni povsod tam, kjer je že vsa komunalna infrastruktura pod cesto in se ceste ne bodo več prekopavale. Naredili smo seznam in pregledali vse ceste in konec maja bomo te ceste asfaltirali. To bo sedem cest. Vsako leto bomo tako uredili nekaj cest. Računamo, da bo do Anketa V Žalec, moje mesto Savinjska metropola, mesto Žalec, je prvo v nizu krajev, o katerih bomo ob pogovorih s predstavniki svetov KS in s pomočjo ankete spregovorili o njihovem delu in načrtih, v Savinjčanu v naslednjih mesecih. Naše občane sprašujemo kako poznajo delo KS, kako so z njenin delom zadovoljni, kaj je v njihovem kraju dobro in kaj slabo, kaj bi bilo potrebno spremeniti, česa pogrešajo in...? | Rudi Pur Rudi Pur: "Žalec je bil nekoč povsem drugačno mes- s* 4 " i j to. Danes pa je tipično zas- 1 pano mesto, m oziroma vse lik bolj spalno naselje z mnogo izgubljenimi delovnimi mesti. Še ne tako dolgo nazaj smo bili znani po razgibanem družabnem življenju. Tega je sedaj morda le še za vzorec. Nekatere stvari še delujejo, in to dokaj dobro, vendar ni pravih skupnih akcij, pravega programa, ki bi zmotiviral prebivalce in jih usmeril v delo za lepše in boljše življenje v mestu. V prejšnjih časih ni bilo problem pripraviti delovno akcijo. Polovica in več športnih objektov je bila narejena s prostovoljnim delom. Ljudje smo se bolj povezovali in tega sedaj v Žalcu res manj-ka.Tudi celoten Žalec nima pravega programa, pa naj bo to na področju kulture, komunale, pri zaposlovanju in drugih področjih. Načrtujejo neke utopične programe, za njih potrošijo veliko sredstev, a že vnaprej vemo, da jih ne bodo nikoli uresničili. Žalec naj bi bil trgovsko mesto, hkrati pa je brez odcepa na avtocesto in obratno. Veliko premalo naredimo, da bi bolj zaživelo malo gospodarstvo, za kar imamo dobre pogoje. Poleg tega odpiramo več komunalnih in infrastrukturnih gradbišč, skorajda ničesar pa ne naredimo do konca. Mislim, da bi tu morala mestna skupnost potegniti črto in se začeti bolj ukvarjati s takšnimi problemi. Vse preveč je njeno delo strankarsko obarvano, premalo pa naredi za to, da bi združila Žalčane za |ure Kočevar: "Rad imam svoje mesto, saj sem v njem vse svoje življenje, nanj pa me vežejo tudi moji predniki. Ob tem dejstvu mi ni, in mi ne sme biti vseeno, kako mesto živi in diha oziroma kako dihamo mi z njim. Marsikaj je dobro, vendar tistim, ki so z raznimi posegi spremenili staro mestno jedro in iz njega umaknili pošto,trgovino Peko s čevlji... ne morem čestitati. Nobeno evropsko mesto si ne bi dovolilo, da bi uničilo, kar je morda prehuda beseda, staro mestno jedro in ga prestavilo, seveda ne po videzu, na drugo lokacijo. Temu vsaj ne bi smeli reči Mestni trg ampak bi morali najti drugo ime. Kot recimo, novo nakupovalno središče ali kaj podobnega. Tukaj mislim, da bi morala mestna skupnost reči svojo besedo in znova oživiti staro mestno jedro. Predvsem pa imeti v njem takšne trgovine in gostinske lokale, ki bodo zanimivi za širok krog ljudi. Pohvalim pa lahko tiste, ki skrbijo za čistočo in urejenost Breda Čuvan: "Marsikaj je dobro, a na žalost je tega vse manj. Pravzaprav skoraj na vseh področjih. Veliko je govorjenja, a premalo konkretnih dejanj, ki bi življenje v našem mestu znova naredila prijaznejše, lepše, bogatejše. Vse bolj smo zaprti vase, ni nobenih pravih družabnosti. Svetla izjema je morda vsakoletna Žalska noč, ki razburka naše mesto, in še kakšna druga prireditev, ki poudarja identiteto Savinjske doline in njenih prebivalcev. Naš trg, ki je v bistvu tipično staro mestno jedro, postaja vse manj zanimiv za obiskovalce tega dela Žalca. Temu je precej pripomogla selitev pošte na drugo lokacijo. Obsojam, recimo, tiste, ki gostincu Štormanu niso dovolili za Savinovo hišo narediti gostinskega vrta. Z njem bi lahko še obogatili življenje v teh poletnih mesecih. Sprašujem se tudi, kje je prišlo do kratkega stika, da so sklepanje porok iz Savinove hiše znova prestavili na občino. Sprašujem se tudi, kaj se bo zgodilo s trgom in našim poslom, ko bodo skozi njega obnavljali cesto. In še marsikaj. Vprašanj mestnemu svetu res ne manjka." Rasti Tratnik: "Naše sodelovanje z mestno skupnostjo je kar dobro. Ob tem sodelovanju je zrasla, recimo, žalska fontana pri celjski banki. Z nekaterimi drugimi biroji pa smo pripravili projekt ureditve mestne ulice od črpalke do tržnice. Ta projekt je sedaj sprejet in čakamo na odzive občanov. Poslovno je naše sodelovanje z mestno skupnostjo solidno, vendar ko se postavljam v vlogo občana, očeta mlade družine, na marsikaj gledam z drugačnimi očmi. Velika 'črna luknja" so neurejena otroška igrišča in prostori, kjer bi se mladina lahko zbirala. Veliko se sprehajamo in tako vedno bolj opažamo, da naše mesto ni več takšno, kot je bilo. Mnoge stvari ne funkcionirajo tako kot nekoč, ko smo bili mi še toliko mlajši, da smo uporabljali te površine. V poletnem času je kar premalo prostora kjer bi se človek lahko usedel, kaj v miru popil, se srečal s prijatelji in hkrati dihal mestno življenja. Žalec je živel zelo lepo pred petimi leti, sedaj pa vidno stagnira. Skoraj nič se ne dogaja. Mnogo bolj bi morali uveljaviti in tako tudi izkoristili staro mestno jedro oziroma glavno ulico, ki je študijski primer starih mestnih jeder evropskih mest. Dokaj žalosten je pogled na ulice in ostale cestne površine, ki so precej razkopane, kar spominja že kar na Bejrut. Če imam pravo informacijo, s preplastitvami še leto ali dve ne bo nič." Samo |urhar:"Sem Žalčan in tako se tudi puču-tim, živim, in kolikor lahko, tudi diham z njim. Vesel bi bil, če bi ljudje Samo furtiar leta 2000 vsa komunalna infrastruktura pod cestami." V decembrski številki Savinjčana ste omenili pobudo za preimenovanje ulic. Se boste lotili tega? Eran Sadnik: "Zaenkrat ne, ker kakšnih posebnih želja za preimenovanje ulic ni. Če pa bo kakšna nova ulica nastala v zahodnem delu Žalcu, jo bomo poimenovali Roblekova ulica." Kako pa je s tem zahodnim delom Žalca oziroma dozidavo Soseske V., ki med drugim predvideva tudi prestavitev avtobusne postaje ob sedanjo žalsko obvoznico? Eran Sadnik: "Gre za del Žalca od Aškerčeve ulice oziroma glasbene šole do nove Petrolove bencinske črpalke. Ta je predvidena pri semaforju za Gotovlje, kjer ima Petrol že odkupljeno zemljišče. To bi že moralo biti v postopku lokacijskega in gradbenega dovoljenja, vendar ne vemo, zakaj se nič ne premika, to bi moral vedeti župan, želimo pa, da bi se zgradil ta servis z avtopralnico. V smeri Griž v Pušah pa je predvidena ureditev tehnične baze za avtomobile z majhno bencinsko črpalko, kjer naj bi bila tudi baza za tehnične preglede avtomobilov, če bomo dobili dovoljenje za to. Rampa za nakladanje razsutih tovorov na železniške vagone pa bo prestavljena v vzhodni del Žalca. Za ta projekt zdaj iščemo sofinancerje." Kakšna bi bila splošna ocena dveletnega mandata? Eran Sadnik: "Največji problem so finance. Premalo denarja iz občinskega proračuna je priteklo v Žalec, čeprav se prav tu pobere največ denarja. Tudi mesto kot središče doline potrebuje več denarja. Več je prometa, več čiščenja in vsega. Zlasti krajevne živeli bolj družabno in se po končani službi ne zapirali v svoje domove. Moti me, da ni več sproščenosti, gibanja med ljudmi, tistega duha, ki je v Žalcu bil, ko je bil ta še manjši. Danes je za marsikoga le še spalno naselje, za kar je v veliki meri kriva ekonomska kriza in nenehno pehanje za denarjem. Pogrešam več športnih in kulturnih dogodkov, kar ljudi plemeniti in duhovno bogati. Prireditve, kot so recimo, akustični festival, dan mladih, Žalska noč, dovolj zgovorno govorijo o tem, da si ljudje tega želijo, da to potrebujejo. |e pa res, da premalo naredimo, da bi bilo drugače. Da bi Žalec, kot lepo staro mesto z zanimivim starim mestnim jedrom, s tradicijo, ki jo ima, bolj oživel in od tega bi tudi vsi skupaj nekaj imeli. Seveda pa bi morali Žalčani bolj stopiti skupaj, pozabiti stare razprtije in potem mislim, da bi Žalec lahko bil poslovno, turistično, družabno in uspešno mesto, v katerem bi bilo lepo živeti.” Vlado Kožar "Nisem rojen Žalčan. V tem mestecu živim 13 let. Za Žalec bi rekel, da je tipično malo mesto, kjer se skoraj vsi poznamo med seboj. Če bi bilo življenje bolj razgibano, da bi se v mestu pogosteje kaj dogajalo, bi lahko rekel, da živim v idealnem kraju. Tudi tako, kot je, je kar dobro. Mesto je kar lepo urejeno, vse je na dosegu roke, trgovine, lokali, povsod lahko prideš peš.Od prireditev bi pohvalil organizatorje Žalske noči. Žalec je po mojem mesto, ki bi lahko omogočal svojim prebivalcem in prišlekom, turistom, res prijeten stik s hmeljsko prestolnico. Predvsem bi bilo treba motivirati mlade, jim omogočiti, da se bodo v mestu dobro počutili in tako svojo energijo sproščali v koristne namene in ne za vandalistično početje." skupnosti v zahodnem delu občine za to nimajo posluha, vsi zavpijejo, če v Žalcu nekaj naredimo. Tak odnos je kriv tudi temu, da se ne moremo pogovarjati o regiji ali celo pokrajini in lahko se zgodi, da bomo izgubili še te upravne službe, ki so sedaj v Žalcu. Premalo skrbimo za razvoj Žalca kot središča doline. Morda bi omenil še to, da se bo letos obnovila oziroma poglobila vrtina za črpanje tople vode. Župan je podpisal pogodbo in morda bi tako v Žalcu vendarle dobili bazen." In kako bo v novi občini Žalec? Eran Sadnik: "Izid referenduma za nove občine ni presenetljiv, jasno pa je, da Braslovče in Tabor prek drugih občin ne more ostati del občine Žalec. Predvidevam, da bo državni zbor ustanovil pet občin na tem območju, kar bi bilo za nas bolj ali manj pozitivno. Predsedniki vseh devetih krajevnih skupnosti, ki naj bi ostale v novi občini, smo ocenili, da bo to pozitivno in da se bomo lahko lažje posvetili reševanju naših problemov. Res so se ljudje na našem referenudmskem območju izrekli proti delitvi občine, vendar ni bilo velike razlike v odstokih glasov za in proti. |e pa ravnanje države zelo čudno, da je tudi za del občine, ki ostane skupaj, razpisala referendum. Tega doslej še nikjer ni bilo, samo Žalec je moral imeti referendum. Temu se čudim. Nismo pa še preračunali, kakšen bi bil proračun nove občine. Nova občina bo štela približno 21.000 prebivalcev in vsekakor nam pripada približno polovica sedanjega občin-skega proračuna. Kako bo kasneje ta denar razdelil državni zbor, je pa drugo. Mislim pa, da bo boljše za nas." K.R. ■ Samo Verstovšek: "V Žalcu pogrešam več življenja ob večerih in čez vikend, pa tudi nasploh pri-m a n j ku j e družabnosti. Delo mestnega sveta ne poznam dovolj dobro, da bi ga lahko ocenjeval. Bi pa rekel, da bi veljalo resneje urediti prometni režim, predvsem pa zgraditi večje parkirišče za tiste, ki se v Žalec vozijo v službo. Mestno jedro bi bilo tako parkovno razbremenjeno in namenjeno prehodnim gostom in tistim, ki prihajajo v Žalec po naktrpih. Žalec je zame lepo mesto, tudi kar čisto, če ne bi bilo vandalizma, bi bilo še marsikaj drugače..." Nataša Dosedla: "Na splošno je življenje v našem mestu še kar lepo. Ob tem pa bi dejala, da bi lahko bilo še precej drugačno. Mladina se čez dan skorajda nima kam dati, premalo je možnosti za aktivnejše življenje, ki bi mlade odvračalo od negativnega sproščanja energije. Pogrešam več kulturnih, športnih in drugih dogodkov, kjer bi mladi lahko pokazali svojo kreativnost znanje, ustvarjalnost. Z mladimi bi se morali več ukvarjati, jim dati novih možnosti, novih poti. Mnogi mislijo, da ni izhoda iz njihovih kriz, da je konec sveta. Rada potujem, rada sem v naravi, rada med ljudmi. Svoje življenje poskušam živeti čim bolj bogato, duhovno zdravo in morda tudi zato gledam na Žalec z drugačnimi očmi kot veliko drugih, ki se zadovoljijo s posedanjem v lokalih in popivanjem." Darko Naraglav HKS KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS 0 DODELITVI LIKVIDNOSTNIH KREDITOV ZA VLAGANIA V TEKOČO KMETI|SK0 PROIZVODNJO ZA LETO 1998 NA 0BM0Č|U OBČINE ŽALEC I. Razpisani znesek: (0.000.000 MIO SIT (šestdeset milijonov tolarjev) II. Namen: vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo. III. Likvidnostni krediti za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo se bodo dodeljevali fizičnim osebam s prebivališčem v občini Žalec in statusom kmeta, ki se ukvarja s pridelavo in imajo sedež in obdelovalne površine v občini Žalec. IV. Likvidnostni krediti za vlaganje v tekočo kmetijsko proizvodnjo se bodo dodeljevali za najdaljšo dobo enega leta v maksimalnem znesku 500.000 SIT, v izjemnih primerih večjih vlaganj je lahko maksimalni znesek tudi večji. Obrestna mera je T + 0 %. Koriščenje kredita je gotovinsko. V. Kandidati za likvidnostne kredite naj svojo vlogo, skupaj z zahtevano dokumentacijo, oddajo do 29. maja 1998 na naslov: HKS KZ SAVMISM DOLINA, UlEC, Žalskega tabora 1, 5310 Žalec VLOGA MORA VSEBOVATI: - potrdilo o oddanih tržnih viških za leto 199Z - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - mnenje o izpolnjevanju pogojev za kmeta. VI. Vlagatelji bodo o dodelitvi likvidnostnega kredita obveščeni najkasneje v 15 dneh od roka za vložitev zahtevkov. VII. Realno obrestno mero regresira občina Žalec. Pogoj obrestne mere T + 0 % naveden v IV. členu Razpisa, je vezan na sprejetje proračuna občine. V primeru spremembe proračuna občine si pridružujemo pravico do spremembe obrestne mere. N < DRO°^ NAREDIMO NEKA) ZA SVOJE ZDRAVJE Prek zime se je v Našem telesu nabralo veliko strupov in odvečnih kilogramov. Naredimo temu konec, očistimo svoje telo, preženimo pomladno utrujenost in znebimo se odvečnih kilogramov. Izkoristite bljižnico do zdravja in obiščite ZELIŠČNO DROGERIJO " PUR " V Žalcu, na Mestnem trgu 4 (tel. 715-691) Z nami lahko ZDRAVO hujšate, se ZDRAVO zredite ali pa samo ZDRAVO živite. Vrbanič drugi v Evropi Župan Milan Dobnik je Damirju Vrbaniču za velik uspeh in za promocijo Slovenije podelil grafiko znanega slikarja Rudija Španzla. 22-letni Damir Vrbanič iz Žalca, po poklicu strojni mehanik, je na nedavnem končanem pn/enstvu v karateju v Beogradu v svoji kategoriji (do 60 kg) osvojil srebrno medaljo. Drugi Žalčan, Matjaž Končina, pa je žal izpadel že v prvem krogu. Zaradi njegove mladosti, star je 18 let, nastopil pa je v članski konkurenci, je bilo najpomembnejše nabiranje izkušenj. Trener Silvo Marič, ki je tudi predsednik žalskega karate kluba in sekretar Karate zveze Slovenije, je bil pred letošnjim evropskim prvenstvom optimistično razpoložen, odličja pa ni upal napovedati. "Vse je šlo kot po maslu, zataknilo pa se je v finalu, ko me je z 2 :1 premagal svetovni prvak Yagli iz Grčije. Kljub temu sem srebrne medalje zelo vesel", je na sprejemu pri žalskem županu povedal srebrni Damir Vrbanič. Sprejema pri županu so se udeležili tudi njegov trener Silvo Marič, predsednik športne zveze občine Žalec janko Melanšek in drugi. T.Tavčar GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, tel./faks: 063/718-265 PROJEKTIRANJE mobitel: 0609 618-443 ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA \ / NIZKE GRADNJE OBRTNA DELA \ /ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA D£LA\ / REKONSTRUKCIJE študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 • posredovanje dela za študente in dijake • naročanje napotnic tudi po telefonu • fotokopiranje A 4 č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT • vezava fotokopij od 260 - 300 SIT Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.ure ob sobotah od 8. do 12.ure É VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu Glosa Zgodba o mojem mejašu Oni dan sem slišal, da je sosed lahko tudi mejaš. Pravijo, da je sosed tisti, ki ima v svoji ulici prijatelje, da pa je mejaš pravo nasprotje te definicije. Ko sem hotel preveriti tudi pravno tolmačenje razlike med sosedom in mejašem, mi je znanec zelo nazorno pojasnil, da smo Slovenci zelo radi mejaši, saj je na sodiščih največ pravd zaradi sporov med mejaši. Ko sem doma preboleval gripo, me je v zgodnjih jutranjih urah zbudila pesem krampa in lopate. Glej ga, zlomka, moj pogled skozi okno spalnice mi je ponudil zanimivo sliko. Mejaš iz zapadne strani se je veselo lotil moje zelenice, ki jo je žena lani na novo uredila. Nič se ne bi jezil, če bi se moj mejaš lotil vrta, ki ga še nisem preštihal. Da pa se je lotil zelenice pa me je nekoliko presenetilo. Zato me je seveda zanimalo kaj počne. Vprašanje ga je očitno presenetilo, saj se mu je zdelo samo po sebi umevno, da se lahko priključi na javno kanalizacijo - ta je namreč speljana po mojem zemljišču. Zato se je lotil dela brez da bi mi svojo namero vsaj omenil. Beseda je dala besedo in začelo se je iskriti. Vi, ki ste v prejšnjem sistemu...! Med številnimi očitki me je zbodla beseda "tudi grabili". Da se ne bi še bolj iskril dvogovor, pa tudi vročina mi tisti trenutek ni dala moči za nadaljni pogovor, sem se raje vrnil v posteljo. In ker sem imel časa za razmislek dovolj, sem o iskricah mojega mejaša razmišljal še nekaj časa. Pa sem iz spomina zbrskal marsikatero zanimivo ugotovitev, ki mi je vse bolj potrjevala tisto misel, da je napad najboljša obramba. Kot da bi bilo včeraj, sem se spomnil, da so mojemu mejašu pred leti policaji odpeljali z dvorišča lepo zeleno limuzino, ki jo je bojda prešvercal iz tujine. Moj mejaš je imel to srečo, da se je kar dvakrat invalidsko upokojil, bojda zaradi težav v hrbtenici; glej ga, zlomka pa še vedno zmore veselo vihteti kramp in lopato. Moj mejaš je tudi spreten tehničar, saj je že vrsto let uspešen tajnik nekega tehniškega združenja, ki mu pravijo Zveza za tehnično kulturo. Imel sem to srečo, da so se seveda v prejšnjem sistemu, ko sem bil še nek funkcionar, k meni prišli pritožit, da je moj mejaš goljuf. Nagrade, ki so jih naprosili za najbolj uspešne mlade tehnike so bojda neznano kam izginile, otroci pa so dobili le kakšno pisalo. In moj mejaš si domisli še marsikatero poslovno potezo. Pred leti je odprl prvo zasebno ambulanto za pomoč hrbteničarjem s pomočjo magične bioenergije. Vest o čudežnem zdravljenju se je hitro razširila in posel je začel cveteti. Težko bi trdil, da si pri tem poslu ni osmodil tudi prstov, dohtarji pa tudi niso nič vedeli o čudežnem zdravljenju.Sicer pa ima moj mejaš še nekaj zanimivih poslovnih potez, o teh pa še kdaj. Pa da ne boste mislili, da on grabi, ker po njegovem to počnejo drugi - še zlasti tisti iz prejšnjega sistema. Sicer pa je zgodba o mojem mejašu zgolj slučajna. j.K. RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure Prodajamo izdelke gorenje vse za centralno ogrevanje TRGOVINA Ji Podlog 11/c Pivo CELJSKI GROF (steklenica) Pivo CELJSKI GROF (pločevinka) SLADKOR Olje ZVEZDA (steklenica) UGODNA CENA VSAH VRST KRMIL! Vabimo vas v prenovljeno prodajalno. US 84.90 SIT 104,17 SIT 125.90 SIT 199,00 SIT Odpiralni čas: TRGOVINA: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja od 9. do 11. ure. BISTRO: ponedeljek, četrtek: od 8. do 11.30 ure petek, sobota: od 8. do 12.30 ure nedelja od 8. do 11. ure PAPIRNICA ¡UNIOR - PAPIRNICA -FOTOKOPIRANJE - IGRAČE -KOZMETIKA -DARILA VSE ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE! -NESKONČNI OBRAZCI - POLOŽNICE -VIRMANI - DOBAVNICE -RAČUNI Odpiralni čas: od 8. do 12. od 14. do 18. ure ure PRODAJA RABLJENIH VOZIL DACA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/718-222 mobitel: 0609 / 629-093 ( ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIK^ 1992 DALJE ) . do 15. ure, ^ a: od 7. do 17. ure, k: od 7, do 13. ure. J (Odprto: od 7 sreda: l petek: ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT Prodajalec --------v traktorjev («CBfer*) • vsi stari tipi v zalogi, « sprejemamo naročila za nove tipe, Prodajalec mobilnih telefonov Pri nas dobite tudi kartico in vas takoj vključimo v sistem. Za vse proizvode, kupljene pri nas, vam ponujamo) najnižje cene, ugodne nakupne in kreditne pogoje AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER tel.: 702-510, tel/faks: 702-610 VAŠ PltO PGD GRAJSKA VAS -DRŽAVNI Člani PGD Grajska vas so si v preteklem letu zagotovili nastop na državnem tekmovanju gasilcev Slovenije za memorial Matevža Naceta. Miadinci so na tekmovanju v Črenšovcih dosegli drugo mesto v kategoriji MB - 3001. V soboto, 16. maja pa je bilo v Novem Mestu tekmovanje članov, članic in veteranov katerega sta se udeležilitudi dve enoti PGD Grajska vas. Starejše članice so v svoji kategoriji zasedle drugo mesto, starejši člani pa so svoje tridesetletno delovanje na tekmovalnem področju kronali z osvojitvijo naslova državnih prvakov. To je tudi največji uspeh društva. Društvo bo v naslednjem letu praznovalo 95. letnico obstoja. T.V. GflFMNf INDUSTRIJSKA PRODAJALNA pohištvena industrija POLZELA polzela Tel.:063 / 70 37 130, 063/70 37 131 UGODNA PONUDBA V MAJU DODATNI POPUST MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: * SPALNIC,DNEVIH IN OTROŠKIH SOB,PREDSOB, PISARN, JEDILNIC * SEDEŽNE GARNITURE, POHIŠTVO IZ MASIVE * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ IVO NU NOVO NOVO NOVO VELIKA IZBIRA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH l PROGRAMOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH 1 ZELO UGODNA PONUDBA KUHINJ - imitacija hrast * • Delovni čas prodajalne: • ponedeljek - petek: od 8.do 18.ure, I sobota: od 8.do 12.ure. • • OBVEŠČAMO VAS, l DA IMAMO NA ZALOGI VEČJO KOLIČINO l ŽAGOVINE IN LESNIH OSTANKOV PO ZELO UGODIH CENAH. \ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! • PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! • VABLJENI! j LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC obvešča vse zainteresirane, da bo organizirala letovanje osnovnošolskih otrok na Debelem rtiču v času od 11. julija do 19. julija 1998. Otrokom bo zagotovljena celodnevna zdravstvena oskrba ter razne športne in druge aktivnosti. Prednost pri prijavi imajo otroci, ki so zdravstveno in socialno ogroženi. Prijave otrok zbirajo šolski svetovalni delavci na matičnih osnovnih šolah iz območja občine Žalec. Prijavni rok se zaključi 30. maja 1998. Obenem Komisija za letovanje razpisuje delo za vzgojitelje in plavalne učitelje na letovanju otrok: 10 vzgojiteljev in 2 plavalna učitelja. Kandidati za vzgojitelja oziroma plavalnega učitelja pošljejo pisne prijave s kratko obrazložitvijo dosedanjega dela na področju počitniških aktivnostih z osnovnošolskimi otroki do 30. maja 1998 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, UL Savinjske čete 5, 3310 Žalgc s pripisom "Debeli rtič 98". Žalčanke tretje S sobotno zadnjo tekmo letošnjega državnega ženskega prvenstva so rokometašice luteksa Žalec doma premagale ekipo M Degro Piran (18:15) in osvojile tretje mesto, kar je bil tudi cilj žalskih rokometašic pred začetkom letošnjega prvenstva. Srečanje je bilo v začetku izenačeno, potem pa, ko so si Žalčanke osem minut pred koncem priborile prednost štirih zadetkov, je bilo kot na dlani, da bodo to srečanje dobile in osvojile željeno tretje mesto, ki jih vodi v Evropo. V tem srečanju je odlično igrala Zidarjeva, dosegla je tudi 7 zadetkov in pa v vratih Korotneva z dvajsetimi obrambami, kar je doslej največ. Sicer pa sta obe ekipi pokazali borbeno in na trenutke kar grobo igro. Pri tem so se bolj odlikovale gostje. Tako je bila zaradi grobe igre in ugovarjanju sodniku izključena najboljša igralka Pirana Ercegova, pred tem pa je dobil rdeč karton tudi trener gostujoče ekipe Aleš Filipčič, ki se ni strinjal z nekaterimi odločitvami obeh sodnikov zato je ugovarjal, kar ga je stalo rdeč karton in s tem odstranitev s trenerske klopi. Več o žalskih rokometašicah bomo pisali v junijski številki. T. Tavčar KOLESARSKI KLUB ŽALEC ORGANIZIRA v soboto, 13. junija ! 1998, 6. kolesarski vzpon : Letuš-Dobrovlje. Start bo ob 10. uri, prijave sprejemamo uro pred pričetkom. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, toplo malico, razdeljenih pa bo tudi nekaj praktičnih nagrad. Vljudno Vas vabimo, da se vzpona udeležite v čim večjem številu. Kolesarski klub Žalec Organizacijski odbor Športna kultura za vsakogar-vsakemu pravi šport Računalniški program “GRAF” in “TALENT” Da bi učitelji, starši in predvsem učenci dobili še hitrejšo povratno informacijo o TELESNIH ZNAČILNOSTIH IN GIBALNIH SPOSOBNOSTIH, je Fakulteta za šport v Ljubljani pripravila računalniški progam GRAF - športnovzgojni karton. Z njim lahko takoj dobimo informacijo o telesnem in gibalnem stanju kateregakoli učenca šole za eno leto ali primerjalno za več let. Program rezultate meritve za ŠVK tudi grafično ponazori na zaslonu ali izpiše s tiskalnikom. Učenci so tako dodatno motivirani za spremljanje svojega razvoja, saj dobijo informacije takoj po testiranju in vnosu podatkov v računalnik. Učitelji športne vzgoje pa smo dobili učinkovito možnost analize stanja telesnih značilnosti In gibalnih sposobnosti učencev, tako, da lahko spremljamo spremembe nekaterih razsežnosti psihosomatičnega statusa. Drugi program, ki ga uporabljamo in je najnovejši program na področju športne vzgoje, je RAČUNALNIŠKI PROGRAM TALENT -ekspetni sistem za usmerjanje otrok in mladine v športne panoge in je nastal v sodelovanju med Fakulteto za šport, Institutom jožef Stefan in Fakulteto za organizacijske vede in je hkrati neposredna nadgradnja že uveljavljenega Informacijskega sistema za spremljanje in vrednotenje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine. Ena izmed osrednjih nalog športne vzgoje |E NAČRTNO VZPODBUJANJE IN ISKANJE INDIVIDUALNOSTI OZ. NAGN|ENOSTI K TE| ŠPORTNI ZVRSTI, ki bi jo mlad človek vzljubil in v življenju nadgrajeval. Odkrivanje za šport nadarjenih posameznikov in njihovo vključevanje v vadbo tiste športne panoge, ki najbolj ustreza njihovim značilnostim, sposobnostim, možnostim in interesom, SPADATA MED TEMELJNE TER STROKOVNO IN ORGANIZACIjSKO NAJZAHTEVNEJŠE POSTOPKE, S KATERIMI SE UKVARJA SODOBNA ŠPORTNA ZNANOST IN STROKA. Posledica napačnih odločitev so številna in pogosto zelo boleča. Napačna izbira športne panoge in nerealno, zlasti previsoko postavljeni cilji, se pogosto pokažejo šele po nekaj letih intenzivne vadbe, ki jo spremljajo mnoga, tudi materialna odrekanja mladih športnikov in njihovih družin. Pristanek na "realna tla" v takih primerih lahko povzroči razočaranja In psihične travme. Poleg tega je vrhunski šport področje človekove ustvarjalnosti, ki ga pri nas sorazmerno visoko vrednotimo; posledica tega je, da spada Slovenija, upoštevaje število prebivalcev, med najuspešnejše države na svetu. Temfljni cilj ekspertnega sistema TALENT je približati ekspertizo odkrivanja športnih talentov in njihovega usmerjanja v športne panoge športnim pedagogom in trenerjem,učencem in staršem. Pri tem ne gre le za odkrivanje nadarjenosti, ki bi vodila do vrhunskih športnih rezultatov, temveč tudi za svetovanje otrokom, ki imajo želje ali možnosti ukvarjanja z vrhunskim športom. Namen je vzpodbuditi učitelje športne vzgoje v poglobljenemu strokovnemu delu in nas podpreti pri presojah in nasvetih učencem o izbiri športne poti. UČITELJ S TEM PRIDOBIVA NOVO, SODOBNEJŠO VLOGO, SA| VSE BOLJ POSTAJA SVETOVALEC, KOORDINATOR IN VODJA V UČNOVZGO-|NEM PROCESU. Mitja Turnšek, prof. Lep nočni tek v Taboru Prizadevni organizatorji TVD Partizan Tabor v Savinjski dolini so v počastitev krajevnega praznika priredili tradicionalni nočni tek, ki je privabil udeležence iz Ljubljane, Tuhinja, Lendave, Velenja in bljižnjih krajev v Savinjski dolini. V članskem teku na 4.300 m dolgi progi je zmagal Bekim Bahtiri iz Velenja s časom 10:45,0 in za 10 sekund izboljšal dosedanji rekord proge Romea Živka. Z zmago si je pritekel tudi denarno nagrado 28.000 tolarjev. Organizatorji sl zaslužijo priznanje tudi za pozornost, ki so jo izkazali vsem udeležencem. Pohvalo si zaslužijo za kolajne in praktične nagradeza najboljše v vseh starostnih kategorijah, ki so jih prispevali številni sponzorji iz Tabora in okolice, poleg tega pa so udeležencem pripravili še obilno zakusko. Ob nizki Startnini ( zares simboličnih petih stotakih ) bi lahko bili vzor številnim "pomembnejšim" tekaškim prireditvam, na katerih pa Startnine dosegajo in presegajo več tisočakov! Uvrstitve na nočnem teku v Taboru : deklice do 15 let: 1. Dominika Gačner (Tabor), 2. Maja Natek, 3. Lucija Natek (obe Pondor); dečki do 15 let: 1. Danijel Perme (Lendava), 2. Mirko Križnik (Ojstriška vas), 3. Damjan Kramar (Tabor); mladinci: 1. Dejan Dobrič (Žalec), mlajše članice: 1. Martina Terglav (Tabor), starejše članice: 1. Anica Gržina (Ojstriška vas); veteranke: 1. Lojzka Felicijan, 2. Anka Pugelj (obe Velenje), 3. Majda Dobrič (Žalec); mlajši dani: Bekim Bahtiri (Velenje), 2. lernej Kastelec, 3. Tomaž Kastelec (oba Ljubljana); starješi člani: 1. Milan Pilih (Celje), mlajši veterani: 1. Branko Perme (Lendava), 2. Zvone Kemperl (Tuhinj), 3. Stanko Dobrič (Žalec); st. veterani: 1. Hinko lerčič (MTS Gorenje), 2. |anko Kovačič (Ljubljana). Hinko jerčič ŠPORT MAJ 1998 Polzelani zadovoljni, nemočni v finalu Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v minuli košarkarski sezoni ponovno dokazali, da so takoj za Unionom Olimpija drugi košarkarski kolektiv v Sloveniji. nekateri igralci že pripravili kovčke, pa so nato morali odigrati še eno, četrto tekmo. To se letos ni zgodilo. Savinjčani so očitno ogromno moči porabili že v polfinalu, ko so dvakrat premagali ekipo Pivovarne Laško v Laškem. Polzelski košarkarji, pa se nezadovoljni, ker so v četrtfinalu slovenskega pokala v prvi tekmi nepričakovano izgubili prti Krki v Novem mestu in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Letošnji nastop v evropskem pokalu so Polzelani po petih zmagah in petih porazih v skupini končali v šestnajstini finala, kjer jih je izločil kasnejši finalist Stefanel iz Milana. Trener Polzelanov Boris Zrinski, ki je tudi trener slovenske reprezentance, je tako v letošnji sezoni žel uspehe na obeh frontah. Polzelane je v državnem prvenstvu pripeljal do željenega drugega mesta, kar jim zopet omogoča tekmovanje v evropskem pokalu, z reprezentanco pa je po prvem delu kvalifikacij za evropsko prvenstvo na pjvem mestu kvalifikacijske skupine A. Po končani letošnji sezoni petim igralcem Kovinotehne Savinjska Polzela potečejo pogodbe. Kje bodo v naslednji sezoni igrali Roman Horvat, ki je bil pri Polzelanih letos najboljši strelec, Klemen Zaletel, ki je zaradi poškodbe počival skoraj celo sezono,Goran Jagodnik, Matjaž Cizej in Veljko Petranovič je zaenkrat še skrivnost. Govori se, da imata tako Veljko Petranovič kot Roman Horvat kar nekaj ponudb iz tujine. Kako bo, bomo videli kmalu. Minula sezona je bila uspešna tudi po organizacijski in gospodarski plati. Ob koncu dvorane na Polzeli je zrasla kar velika poslovna zgradba, katere otvoritev je načrtovana konec junija. V njej pa bodo poleg poslovnih prostorov, trgovin, gostinskega lokala še stanovanja za igralce. Velik uspeh pa so v minuli sezoni dosegli tudi kadeti Kovinotehne Savinjska Polzela, ki jih vodi pomočnik trenerja Borisa Zrinskega, Boštjan Kuhar. Na tridnevnem finalnem turnirju na Polzeli so osvojili odlično drugo mesto,potem ko so v odločilni tekmi proti Union Olimpiji izgubili po podaljških. T.Tavčar Beno Udrih - mlad košarkar Kovinotehne Savinjske Polzela, ki je dosegel največ košev (74). Večji del prvenstva so bili na tretjem mestu, nato pa so pravočasno poskrbeli! za dvig forme, kar jim je v polfinalu pomagalo, da so dvakrat zmagali v Laškem in se zasluženo uvrstili v finale, kjer so proti kakovostnejši Union Olimpiji trikrat izgubili. Ljubljančani so pač bili premočni, vse tekme finala so odigrali zavzeto in resno, kar jim je prineslo zmagoslavje. Polzelani so hoteli Union Olimpijo presenetiti vsaj enkrat, tako kot lani, ko so si Hodili so in tekli 350 pohodnikov, za tek privlačna nagrada Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta pripravila 16. tradicionalni pohod in 4. gorski tek po mejah KS Liboje. Proga je dolga 15.340 m in ima 622 m višinske razlike. Pohoda se je udeležilo več kot 350 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije, ki .so progo prehodili v slabih štirih urah. Tek je bil razdeljen na starostne kategorije. Pri članih do 20 let je zmagal Sašo Kitek (TVD Partizan Tabor), od 20 do 30 let Matej Krebs (Gornji Grad), od 30 do 40 let Igor Šalamon (Miklavž), ki je imel najboljši čas ( 1 ura in 11 minut) ter je prejel nagrado 500 nemških mark v tolarski protivrednosti; v kategoriji nad 40 let je zmagal Boris Kuzmin (Brežice). Med članicami je zmagala Silva Vivot (Mislinja), progo je pretekla v 1 uri in 17 minutah in prav tako prejela nagrado 500 nemških mark v tolarski protivrednosti. Najstarejši udeleženec teka je bil 60-letni Franc Tamše (Brežice). Pohod so zaključili z družabnim srečanjem pri planinski koči na Brnici, kjer je bil cilj pohoda in teka. T. TAVČAR Utrinek s pohoda. Mladinci osvojili četrto mesto Mladinska košarkarska ekipa Kovinotehne Savinjske Polzela je pred dnevi že drugič gostovala na močnem mednarodnem košarkarskem turnirju v Saint - Die - Des -Visgesu v Franciji in zasedla četrto mesto med osmimi ekipami, ki so nastopale na tem turnirju. Poleg ekipe Kovinotehne Savinjske Polzela so nastopile še ekipe iz lugoslavije. Hrvaške, Švice, Nizozemske, Hrvaške in Francije. Polzelani so v prvi tekmi prema-eali domačo ekipo Saint-Die - Des visgea 57:46 in za uvrstitev v polfinale premagali švicarski Benetton Frinburg Olympic z rezultatom 63:56. V srečanju za uvrstitev v finale pa so klonili proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja Železniku iz Beograda z rezultatom 65:48. V tekmi za tretje mesto so zaradi slabega pristopa izgubili s Crikvenico z rezultatom 93:91. Vrstni red: 1. Železnik, 2. Partizan (oba Beograd - jugoslavija), 3. Crikvenica (Hrvaška), 4. Kovino-tehna Savinjska Polzela, 5. Benetton Friburg Olympic (Švica) itd. Videokaseto lanske finalne tekme na tem turnirju med Asvelom in Kovinotehno Savinjsko Polzelo so razdelili med vse trenerje mladinskih in kadetskih ekip na enem izmed francoskih obveznih licenčnih seminarjev. T. TAVČAR & POLZELAV_ Mladinska ekipa Kovinotehna Savinjska Polzela s trenerjem Mitjem Turnškom. Na turnir, ki bo prihodnje leto, so jih francoski gostitelji povabili že sedaj. Ygpon na Grossglockner ( 3798 m ) Čudovit vikend na zapeljivcu v Visokih Turah i' » •••• ••••**#•*•,«••#♦#•*«**•*** »„»:»« • • # e e i Že nekaj časa se mi ta bilo pogovorov, vse manj . zapeljivec spretno izmika. Ko sva fotografiranja. Matjaža je kar bila pred leti z Binetom dvakrat utrudilo, saj tako dolgo še ni pod goro, nama jo je vedno plezal. Verjetno bi me poslal zagodlo vreme. kam daleč, če bi to pomagalo, Minulo leto ali dve sem bil da bi hitreje prišel na vrh oziro- zopet pod njo, z Marjanom sva ma do koče. Stiskal je zobe, se | imela namen preplezati kakšno ustavljal, sopel in prekinjal sfebe, ledeno smer v severni steni. Ko mene in Grossglockner. S sva priplezala do bivaka, sem Frenkom nikoli več v gore, si je videl, da je na ledeniku pravo verjetno mislil. Končno sva po razdejanje. V steni je ostal le črni sedmih urah le priplezala do led. Za nameček pa je bilo toplo, stika s potjo, ki pelje na vrh ( kot kje na morju. Ko je posijalo normalni pristop ). Na tej poti je sonce v steno, pa se je pričel bilo precej ljudi, ki so se vzpen- hudičev ples. Kamenje in led sta jali proti vrhu ali sestopali. Popila I padala kot za stavo. Kljub sva nekaj soka, pojedla tablico ; čudovitemu vremenu sva se z čokolade in se odpravila naprej, dolgim nosom odpeljala v Pod Grossglocknerjem sva se domovino. Imel sem vsega navezala in varovala na železnih dovolj , zato sem se stvari lotil palicah, ki so zabite v skalo, povsem načrtno. Ne toliko iz Promet je bil gost kot na kakšni razočaranja, da na tem vrhu še promenadi. Ko sva priplezala na nisem stal (že nekajkrat), bolj iz vrh malega Glocknerja po trme, ki mi je pri nebesnem zna- izpostavljenem grebenu, menju ovna ni potrebno iskati. Matjaža nisem mogel spraviti še Stabilno vreme in dobro na velikega. Vse moje prošnje so počutje naju z Matjažem požene naletele na gluha ušesa. Bil je k temu zapeljivcu v začetku juli- preveč utrujen, sanjal je le še o ja. Zima je bila bogata s sne- koči, topli postelji in čaju. Odločil gom, kar nama daje še večje sem se, da na vrh splezam sam možnosti za uspeh. V petek se kljub meglam, ki so ovijale goro. odpeljeva proti Karavanškemu Na vrhu je bilo precej ljudi, zato predoru. Carinske in cestne for- sem napravil nekaj fotografskih malnosti so bile hitro za nama. posnetkov in se vrnil do kolega. Peljala sva se mimo Beljaka in Do koče sva sestopila dokaj Špitala proti čudoviti gorski vasi- hitro, a še vedno ni bilo lahko, ci Heiligenblut ( 1301 m ). Ko si na vrhu gore, si šele na pol | Osvetljena gotska cerkev, ki je poti. V koči Adlersruhe ( 3450 m J podobna naši solčavski, naju ) sva si najprej privoščila nekaj j pozdravi že nekaj kolometrov kratkega, da sva pogrela telo, j pred vasico. Tu so pokopani tudi juha pa je nadoknadila i gorniki, ki so se ponesrečili pri izgubljeno sol! Zvečer sem se osvajanju Grossglocknerja. pogovarjal s Slovenci, ki so bili [ Po deseti uri pa sva se odpel- naslednji dan namenjeni na vrh. : jala do pokritega parkirišča pri Matjaž se je odpravil zgodaj L hotelu. Nočna vožnja po tej počivat, da bi si nabral moči za j gorski cesti nama je prihranila sestop. Nedeljsko jutro je bilo I nekaj šilingov. Zvezde so si čudovito. Sončni žarki, ki so me \ mežikale in naju vabile na piano. pobožali po obrazu, so me j Po oblini večerji in nekajurnem dobesedno izstrelili iz postelje, počitku v spalnih vrečah sva se Kar v copatah sem tekal okoli napotila proti tunelu. Kakšno koče in iskal motive za fotografi- razočaranje, pot je bila zaprta ranje. Mehka jutranja svetloba je zaradi plazov. Trma in želja, da risala čudovite baivne vzorce, osvojiva goro, sta naju pognali Moja fotografska žilica mi ni dala naprej v upanju, da ima noč miru do konca sončnega vzho- svojo moč. Pot je bila na nekaj da. Po zajtrku sva se počasi mestih težko prehodna, toda odpravila v dolino po običajni nekako sva le "pritelovadila” do pristopni poti. V sklanem delu pa koče, koder sva se spustila na sva si našla prehode po svoje, ledenik Pasterzo, ki je bil čudovi- Pasterzo sva si ogledala vse do to zalit Takšnega nisem videl še njegovega konca, ko se lomi v nikoli, saj ledeniških razpok sko- ledeniško jezero, raj ni bilo. Namenila sva se v Razvajeni turisti v copatah in najdaljšo smer, ki se pod malim kratkih hlačah, ki so se z zobato Glocknerjem priključi normalne- železnico pripeljali do ledenika, mu pristopu. Pred nekaj dnevi so so naju začudeno opazovali, še v dolino odpeljali zadnje Najine osušene ustnice, ožgana j vozove odvečnega snega, obraza ter preznojeni telesi so Razmere so bile res čudovite, verjetno kazali čudno podobo. ; Kar nenavezana hitiva po Na parkirišču sva potolažila naji- žlebovih, ki so ostali od plazov. na želodca, občudovala svizce. Približno na polovici plezalne ki so jih turisti obmetavali z smeri se zdani in čez čas na raznovrstno hrano, nato pa sva piano pokuka sonce. Pred nama se odpeljala proti domu. je predel črnega ledu, na srečo Najini duši sta napolnjeni do ga je le za dva raztežaja ( 80 m vrha. Zapeljivemu visokemu ). Nato strmina malo popusti, Kleku sva stopila na teme z pričelo pa se je grdo udirati. upanjem, da ga še obiščeva. Gazil sem do gležnjev, nekajkrat P. S. do kolen. Sonce nama je žgalo v Vzpon po severni smeri tilnik, smeri pa ni hotelo biti Grossglocknerja (1500 m, 40 - konec. Ujeta sva bila v snežnem 50 C) sta opravila Matjaž Lesjak toboganu, ko ti sonce posrka še in Franci Horvat 8. 7.1995. zadnje atome moči. Vse manj je Franci Horvat -V! j... so posojila in POSOJILA HMEZAD BANKE ZA OBČANE ZA ZASEBNIKE ( samostojni podjetniki, osebe samostojnih poklicev ) - GOTOVINSKA POSOJILA: - KRATKOROČNA POSOJILA: - DOLGOROČNA POSOJILA * do 6 mesecev T + 6 % * do 3 let T + 8,5 % * do 12 mesecev T + 7% *do5IetT + 9% Ge že imate najeto posojilo, ki ga še niste v celoti odplačali, lahko predložite potrdilo o stanju najetega posojila, pa vam ga bomo odplačali iz odobrenega posojila pri nas. Če še niste komitent naše banke so obrestne mere za 0,5 % s točke višje, če pa opravite prenos plače na našo banko, vam po • 3 mesecih obrestno mero znižamo. Izhodiščna obrestna mera: Izhodiščna obrestna mera: * do 3 mesecev T + 5,3 % * do 5 let T + 7 % * do 6 mesecev T + 5,4 % * do 40 let T + 7,5 % * do 12 mesecev T + 5,5 % * UGODNO ! Dovoljeno negativno stanje na žiro računu T + 8,5% Na vašo željo vam odplačamo staro posojilo 1 - OSTALA PONUDBA * stanovanjska posojila do 15 let od T + 6,25 % do T + 8,25 % * dovoljeno negativno stanje na tekočem računu T + 8,5 % * v Agenciji Celje, Miklošičeva 6 lahko po konkurenčni ceni najamete sefe vseh velikosti ZA KMETE: - KRATKOROČNA POSOJILA: - DOLGOROČNA POSOJILA *■. ... — .-..J, Izhodiščna obrestna mera: Izhodiščna obrestna mera: * do 1 leta T + 6,5 % * do 5 let T + 7 % V skladu z razpisom Ministrstva za kmetijstvo uveljavljamo regres za obr.mere. HMEZAD BANKA ' Za vaJ denar in naJ ugled gre K PRIHODNOST PO IZBIRI 18»« Zlati ključ je posebno življenjsko zavarovalce z namenskim varčevanjem v korist otroka. Sklene ga lahko katerakoli polno-letma oseba, tako starši kot babice, dedki, tete, strici, botre, botri, starejše sestre ali bratje, kadarkoli v času od rojstva c ka, kimujezav jeno, do p starosti. H i i p g | ' •% 43 dot _ arovi možnosti in p zavarovalna in način plačila izl ZLATIM KLJUČEM DO ZAKLADA Primera: a) Dedek, star 50 let, sklene zavarovanje Zlati ključ za dobo 15 let v korist svojega 3-letnega vnuka. Odloči se, da bo mesečno plačeval 10.000 SIT premije. Tako bo vnuku do v . ' VSE NAJBOLJŠE ZA DANES ZA JUTRI II i•>. 18. ROJSTNI DAN Z dobičkom oplojeno zavarovalno Danes je.vaše s vsoto iz zavarovanja Zlati ključ pragu življenja. Toda že jutri lahko otrok prejme po bo odraslo v samosvojega ~$ps \ ,,v Tudi z majhnimi zn« ob naših skrbi zagotovljenem terim ’vaš otrok Pres posebej, če mu zaradi nepre-vidljive usode nekoč ne bi mogli stati ob strani. Osnovno življenjsko zavarovanje Zlati ključ, ki je vezano na starost in zdravstveno stanje zavarovanca, je možno dopolniti z dodatnim nezgodnim zavarovanjem za upravičenca (otroka). tm skladu z vašo denar izplača ■ ali v določen nih obrokov. . sicer po j in po razlikujejo. Ker ] vo zanima zanj najt možnost, vam jo bo ob i ju vaših pogojev in želja naš zastopnik z veseljem natančno pre BSlž obisk na domu kolektivno nate 063/ . - d ZAVAROVALNICA MARIBOR PODRUŽNICA CELJE 3000 CEUE, Ljubljanska 14 tel. 063 / 443 504, 443 501 Posvetu MAJ 1998 NE, NISEM AMERIČAN, JUGOSLOVAN SEM Tamara Borštner, trenutno študira sinologijo (veda o kitajskem jeziku, zgodovini in kulturi) na univerzi v mestu Chengdu, glavnem mestu province Sichuan. Tam je že od 1. 9. 1997. Naslednji članki so nastali v januarju in februarju 1998, ko Kitajci praznujejo prihod pomladi oz. novega leta in imajo počitnice (te opombe je napisal Aleksander Borštner, njen starejši brat). Včasih, ko hodim po ulicah, zrem v od dima, izpušnih plinov in še česa megleno nebo, razmišljam o zgornjih besedah. Biti Američan, mnogim ljudem pomeni zelo veliko. Zakaj je tako, niti ni potrebno preveč napenjati možganov: ameriški filmi, predstava o boljšem svetu... Priznam, tudi meni bi se pred nekaj leti verjetno zdelo enako, ampak takrat še nisem bila dovolj "zrela", da bi na te stvari gledala kot na "drugačen" način življenja. Biti, ali bolje rečeno živeti v drugi državi, na drugem kontinentu, biti ne v Evropi, ampak na čisto, lahko bi rekli, nevtralnem območju, človeku spremeni pogled na marsikaj. Stvari, ki jih je prej jemal kot nekaj samoumevnega, vidi zdaj v drugi luči. Ceniti prične kurh, ki ga je prej vsak dan svežega kupoval v sosednji pekarni, vodo, ki si jo je natakal iz pipe, modro nebo, ki je obsijano s sončnimi žarki lebdelo nad njegovo glavo... Nisem še dolgo na Kitajskem, niti še nisem videla veliko stvari, uvidela sem pa nekaj: hudo dragoceno je tisto, kar imaš doma. Kako si želim, da bi svet spoznal lepote naše majhne državice. Vem, treba jim je samo povedati. A ni tako preprosto, vsaj tu ne. Ljudje ne razumejo tvojega govora, ti ne razumeš, kaj ti govorijo oni... Težko je, še posebej, če je tvoja domovina Slovenija, tista mala država v Evropi. Tu si mnogokrat obkrožen s preprostimi ljudmi brez izobrazbe, njim je pač malo mar za geografijo, glavno da dobijo denar za vsak dan. Kako torej takšnemu ljudstvu dopovedati, kje Slovenija je? Pravzaprav zelo preprosto: v Jugoslaviji, tisti, ki je obstajala pred leti. Morda niti ne vedo točno, ali je to v Ameriki ali v Evropi; ni važno, za jugoslavijo so že slišali, jugoslavija je njihova prijateljica in ljudje, ki od tam prihajajo, so njihovi prijatelji. Vendar preden zvedo, da si "Jugoslovan", te imajo vsi za Američana. Meni se je zdelo takšno mišljenje, da če imaš belo kožo, si pa kar Američan, dolgo časa sila neumno, potem pa sem nekega dne vprašala profesorja, kako je s tem, saj vendar na svet ne obstajata le Kitajska in Amerika. Še enkrat sem dobila preprost odgovor : vedo, da obstaja tudi Evropa, japonska in še mnogo držav, a kljub temu imenujejo vsakega belokožca Američan. In se navadiš. Poveš jim zgodbico o Jugi, kako tam ljudje nimamo denarja in povem vam, vedno pridemo bolje skozi, kot če bi rekli, da smo Američani. Slovenci, ki študiramo kitajščino tu, v Chengduju, glavnem mestu province Sečuan, imamo kljub ogromnemu številu prodajalcev sadja, mesa... svoje stalne postojanke. Naš bananar ( tako ga "ljubkovalno" imenujemo) nam vedno prodaja banane po enaki ceni in ni nam treba na dan vleči tistih malih tehtnic, da bi preverili, ali je količina res tolikšna, kot pravi, da je. Vedno nam da še kakšno po vrhu in Kitajcem, ki kupujejo pri njem, razlaga, da smo iz Jugoslavije ter da nimamo veliko denarja. Morda kdo pričakuje, da so le-ti kaj besni, ker jim računa 6 tolarjev več. Nasprotno! Še spodbujajo ga, češ, ja, ja, njim pa moraš dati ceneje. Mar ni dober? Pa sa mora skrivati pred policijo, ker njegov voziček ni legalno postavljen tam, kjer pač je. Mi ga vseeno najdemo in drugi tudi. Trenutno je na zasluženih počitnicah. Nisem vedela, da imajo tudi počitnice. Precej neumno od mene, a mi ne smete zameriti, tako kot mi ne smemo zameriti tem preprostim in prijaznim ljudem tukaj. Čez eno leto bodo tudi oni vedeli, da nismo niti iz Amerike niti iz Jugoslavije, temveč iz državice na sončni strani Alp. HELLO! Živeti na Kitajskem pomeni marsikaj : od Ščurkov do prvorazrednih hotelov in za vse to niti ne potrebuješ hudo veliko časa, kajti vse je dosegljivo tako rekoč na enem mestu. Star pregovor pravi: ena lastovka še ne prinese pomladi in tudi ščurki ne bodo izginili čez noč. Med ščurki in hoteli pa obstajajo še druge stvari in kar je najpomembneje, ljudje, ki še vedno kljub modernizaciji, ali bolje rečeno zahodnizaciji, živijo preprosto življenje nekoč podeželskega človeka. Če na cesti vidijo tujca, si ga ogledajo, včasih celo s prstom pokažejo nanj ter opozorijo druge. V primeru, da znajo pozdraviti po angleško, ti to zelo radi pokažejo - glasno prično vzklikati: Hello! Hello! Drugi dan bivanja tukaj sta me sošolca peljala na tržnico rabljenih koles (tu so tržnice za vse stvari: obleko, računalnike, plastiko..), kajti biti brez kolesa pomeni skoraj tako, kot biti brez desne roke. Med preizkusno vožnjo svojega bodočega konjička sta mimo mene prišli dve mali deklici; vsaka je imela okoli vratu privezano rdečo rutico kot mi nekoč. Ob pogledu name se jima je obraz raztegnil v velikanski nasmešek, iz ust pa se je zaslišal tisti Hello. Takrat še nisem bila vajena takšnega pozdravljanja, zato sem jima vsa navdušena odzdravila, nakar je sledil še : Thank you. Ko sem to povedala ostalim, so si pri sebi verjetno mislili, kar počakaj, bomo videli, kaj porečeš čez nekaj dni. Imeli so seveda prav. Samo da zapustiš območje univerze, že z vseh strani slišiš t.i. pozdravljanje. Naveličaš se oziroma se ti zdi že malo trapasto, da te pozdravijo, ko so že pet korakov za tabo in jih niti ne vidiš več ter da na njihovih obrazih ni čutiti veselja ob tem. Kot bi nas bili povsem navajeni, kar še zdaleč niso. Všeč mi je, ostajajo takšni kot so, četudi je čutiti vse večji vpliv Zahoda in željo po njem. A ne želijo si le materialnih dobrin, katerih zametki so na Zahodu. Pogosto njihovo srce zajoče od sreče že ob pogledu na obraz, ki je “drugačen" od njihovega, vendar odkrito povem, da po 5. mesecih bivanja v teh krajih skoraj ne morem reči, da so njihova lica kaj drugačna od naših. So trenutki, ko zavestno opazujem njihove oči, da bi uvidela poševnost le-teh. A te značilnosti ne morem in ne morem več videti. Morda je "kriva" dolžina tukaj prebitega časa, morda zavest, da smo v bistvu vsi enaki... Ne vem; vem le to, da jo imam rada in da se bom z veseljem vračala sem, četudi le za bežen trenutek. Tamara Borštner Tamara pri uličnem frizerju, ki plačuje dajatve za ta prostör. Središče Chengduja, osemilijonskega mesta. Spodaj levo je tipično parkirišče koles pred veleblagovnico, mimo pa poteka kolesarska cesta. Zakaj bi obiskali Škotsko? St. Andrews Castle Po vsem tem, kar sem vam povedala o Škotski, se verjetno sprašujete, zakaj bi jo sploh obiskali. Gore, jezera in soteske -takšne naravne lepote lahko najdete tudi v Sloveniji; bojevia zgodovina - tudi Slovenija je ima nekaj; nenehen boj za neodvisnost, svobodo in ohranjanje svojih posebnosti - tudi Slovenci smo se dolgo bojevali za vse te pravice. Vendar je med Slovenijo in Škotsko vsaj toliko različnosti kot podobnosti. Zgodilo se mi je, da mi je nekaj Škotov celo reklo, ko sem jim pokazala slike Slovenije, da je podobna Škotski. Res je, da imamo ravno tako z gozdovi poraščene hribe, vendar je Škotsko višavje veliko bolj razgibano, razrvano in grobo, a je morda ravno zaradi te grobosti pokrajine tako privlačo. Seveda pa Škotska ni neka enotna celota - južne pokrajine so precej drugačne od Višavja okrog Fort VVilliama in na primer od severnih pokrajin in otokov, ki jih posebno zaznamuje skandinavski vpliv (vikingi so bili dolgo gospodarji mnogih otokov). Ena od mnogih razlik med Slovenijo in Škotsko je ta, da so škotski gradovi znani po vsem svetu, slovenski pa na žalost malo manj (vsaj sodeč po številu japonskih turistov, ki jih oblegajo). Škotski gradovi slovijo ali po bojeviti zgodovini, povezani s klani, nekateri bolj po vezeh s kraljevimi družinami, spet drugi pa po legendah ter po duhovih, ki menda prebivajo v njih. Na‘ primer grad Glamis je prekrasen grad v tako imenovanem škotskem baronskem stilu, ki je povzel renesančni stil francoskih gradov ob reki Loari. Je dom družine Lyon, katere glava so grofje Strathmore. Tukaj je otroštvo preživela sedanja kraljica mati. Grad je povezan tudi s Shakespearovo dramo Macbeth, lastniki pa si ga menda delijo z najmanj 9 duhovi. Eden od njih je grof Beardie, ki sedi v skrivni sobi, v katero so menda pred nekaj sto leti zaprli mladega grofa, ki se je rodil popolnoma iznakažen in ga nikoli niso pokazali ostalemu svetu. Grof Beardie že 500 let igra karte s hudičem. Neko nedeljo je menda hotel igrati karte, vendar nihče ni hotel igrati z njim, niti služabniki, zato je zaklical: "Še s hudičem bi igral karte". In menda jih še vedno igrata. V hiši bojda straši tudi duh Lady Glamis, ki so jo zažgali na grmadi kot čarovnico. V gradu živi tudi Macbeth, ki nenehno preživlja umor kralja Duncana. Zvezo z Macbethom pa si lasti tudi grad Cawdor na zahodu Škotske. Po legendi je Macbeth tukaj leta 1040 umoril kralja Duncana. Grad Blair je dom grofov Atholl, ki imajo edini v Evropi pravico do privatne vojske, čeprav je ta trenutno le maloštevilna (50 vojakov). V preteklih 700 letih je bila veliko večja, nek prednik je kralju Charlesu I. ponudil na razpolago 6 tisoč najboljših Škotskih mož. Grad so iz prejšnje klanske utrdbe preuredili v udobno prebivališče. Takšno usodo je doživelo mnogo drugih škotskih gradov (na primer Eilean Donan), ki so bili v preteklosti zgolj gole utrdbe za obrambo vodje klana pred mnogimi napadalci. Nekatere gradove pa so celo preuredili v razkošne hotele, kot na primer grad Inverlochy v Fort Williamu, kjer pa je za grajsko udobje treba odšteti od 220 do 330 funtov na noč. Po vsej Škotski je veliko romanskih ali srednjeveških gradov, ki so jih preuredili v hotele - morda se komu to zdi oskrunjenje kulturne dediščine, vendar je to bolje, kot zgradbe prepustiti razpadu. Zanimivo je, da je bo ogromnem številu gradov na Škotskem le majhen delež tistih, ki so razvaline, a še ti so odprti za obiskovalce in jih z denarjem od vstopnine vsaj branijo pred popolnim propadom (na primer grad Urquhart ob jezeru Loch Ness). Turist lahko na Škotskem hitro opazi, da dajejo turizmu velik pomen; obiskovalce skušajo privabiti prav z vsem - od gradov, jezer, hribov ali na primer vodnjaka, v katerem je menda nek jezen član klana opral odrobljene glave vodij nasprotnega klana, itd. Mnogo obiskovalcev seveda na Škotsko privabijo svetovno znana igrišča za golf, v Edinburgh pa se vsako poletje zgrinja na deset tisoče ljubiteljev gledališča, privlačen pa je tudi Glasgow s svojo arhitekturo, ki jo je močno zaznamoval arhitekt in oblikovalec Rennie Mackintosh,vodja škotskega art noveauja. Vsekakor je Škotska dežela velikih nasprotij in presenečenj, ki vsakomur ponuja nekaj, ne glede na okus. In ne glede na to, kakšna pričakovanja imate, preden se odpravite na potovanje, vam zagotavljam, da boste prijetno presenečeni. mag.Darja Kroflič m KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS CELJE TURISTKINOPODJETJE d.d. Z VAMI NA ŠKOTSKO od 17. do 24 jimp Art Gallery, Kelvingrove - Glasgow KREKOVA BANKA Prešernova ni. 23. (063)485-911 leasing, odkup rabljenih vozil, zagotovljen servis, nad. deli IZJEMNO UGODNI POTROŠNIŠKI KREDITI do 12 mesecev TOM + 0% ! Prijazno vabljeni v našo poslovno enoto CELJE A A P A&>'jp.r v jiwžJ?L clove-jZF- TRI ■m tel. & faks: 724 243 PREBOLD V maju vam ponujamo: - GRADBENI MATERIAL - BARVE, LAKE - VODOVODNI MATERIAL AKCIJA SALONIT PLOŠČE Bfli M Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure 81-letfii Ivan Turnšek se je rodil v Braslovčah kot 9. otrok, 74-letna Fanika pa izvira iz prav tako številne družine iz Kasaz. Ivan se je izučil za mizarja, delal pri večih gospodarjih, nazadnje pa pri Ingradu, kjer se je tudi upokojil. Fanika se je izučila za trgovko, vendar je po medtem ko Ivan še vedno rad poprime za mizarsko orodje. Kot sta povedala, pa jima je najlepše plačilo za vse, kar sta storila za dom in svoje otroke, njihova ljubezen, ki jima jo z obiljem dajejo. Imata tudi štiri vnuke, družinski sonček pa je pravnukinja. Tako sta zakonca Turnšek s pričami prišla v žalsko farno cerkev poroki ostala doma, skrbela je za dom, moža in tri hčere, Bredo, Cvetko in Majdo. Prva leta skupnega življenja sta stanovala na Ložnici pri Žalcu, medtem pa že pričela graditi hišo v Žalcu in se po desetih letih trdega dela in odrekanj vanjo preselila z otroki. V tej hiši živita še danes, sta še dobrega zdravja, tako da Fanika še skrbi za hišo in vrt ob njej, Zlatoporočenca Turnšek sta prav gotovo dokaz, da so delo, bolj skromno kot razsipno življenje, predvsem pa medsebojna ljubezen in spoštovanje tisti razlogi, zaradi katerih ostane človek čil in zadovoljen do poznih let. T. Tavčar Šempetrani na državno tekmovanje Na svetovni dan Zemlje je bilo na OŠ v Šempetru v Savinjski dolini regionalno tekmovanje osnovih šol iz znanja geografije. Sodelovalo je 15 ekip iz osnovnih šol celjske regije. Vsako ekipo so sestavljali po trije učenci, tekmovali pa so v teoretičnem znanju in kartirali so določene dele središča Šempetra. Najuspešnejša je bila ekipa OŠ Šempeter, ki so jo sestavljali Špela Strniša, Tadej Kotnik in Sašo Pirc. Njihov mentor je bil prof. Bojan Lenart. Zmagovalna ekipa bo tekmovala na državnem tekmovanju, ki bo 23. maja. Udeleženci tekmovanja so si ogledali znamenitosti Šempetra in okolice in vsi po vrsti so bili zadovoljni in navdušeni. AVTO CELJE Avto center Avto Celje - Avto Center d.o.o., Ipavčeva 21, 3000 Celje pooblaščeni trgovec programa Ford za celjsko regijo SAMO DO 15. JUNIJA BREZPLAČNO Klimatska naprava Ford ESCORT COMFORT 1,6i ALU PLATIŠČA IN MEGLENKE Ford ESCORT STYLE 1.4i KURILNO OLJE LIBOJE tel. 707-420 KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! CENEJŠE KURILNO OUE GOTOVINSKO PLAČILO OD 1000 DO 2000 I 41,00 SIT NAD 2000 I 40,50 SIT NA ČEKE (5 obrokov) I NA ČEKE (3 obrokov) NAD 10001 NAD 10001 42.80 SIT 41.80 SIT PREVOZI BREZPLAČNI! ‘ityckzùz v