25. FEBRUAR 2005 25 FEBRUARY 2005 št./No 64 15 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO AGRICULTURE AND FISHING št./No 10 REALNI DOHODEK IZ KMETIJSTVA, SLOVENIJA, 2004 REAL INCOME FROM AGRICULTURE, SLOVENIA, 2004 V letu 2004 so se v primerjavi s predhodnim letom izboljšali vsi finančni kazalniki slovenskega kmetijstva. Obseg kmetijske proizvodnje je bil večji za 11,7 odstotka (predvsem zaradi večje rastlinske pridelave). Vrednost kmetijske proizvodnje se je zaradi 8,5-odstotnega znižanja cen kmetijskih proizvodov povečala le za 2,7 odstotka. Bruto dodana vrednost se je povečala za 12,7 odstotka (na to je vplivalo tudi znižanje vrednosti vmesne potrošnje). Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč se je zaradi povečanja vrednosti proizvodnje in znižanja števila zaposlenih povečal za 26,7 odstotka. V letu 2004 je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih za 5,7 odstotka manj polnovrednih delovnih moči (PDM) kot v letu 2003. In 2004, compared with the previous year, all financial indicators of Slovenian agriculture improved. The volume of agricultural production increased by 11.7 percent, mostly because of the increased crop production. Because of the 8.5 percent price decrease of agricultural products the value of agricultural production increased only by 2.7 percent. Gross value added increased by 12.7 percent; it was influenced also by the decrease in the value of intermediate consumption. Factor income per annual work unit increased by 26.7 percent because of the increased production value and decreased employment. In 2004, 5.7 percent less annual work units (AWU) were involved in agricultural production than in 2003. Po predhodnih podatkih so bile glavne značilnosti slovenskega kmetijstva v letu 2004 naslednje: − Razmere za kmetijsko pridelavo so bile ugodne; poletna neurja s točo so prizadela omejena področja. Glede na razpoložljive podatke o pričakovanih pridelkih poznih posevkov, sadja in grozdja ne pričakujemo, da bi vremenske razmere vplivale na vrednost pridelave. − Obseg rastlinske pridelave je bil v primerjavi s predhodnim letom večji na vseh področjih, v povprečju pa večji za 26,5 odstotka. Letina je bila zelo dobra za krompir, žita, izjemno dobro sta obrodila koruza za zrnje in hmelj. − Cene rastlinskih pridelkov so se znižale povprečno za 15,8 odstotka. Najbolj so se znižale cene krompirja, zelenjave, sadja. Posledično je bila vrednost navedenih kultur v letu 2004 nižja kot v predhodnem letu. − Prireja večine vrst živine se je znižala, v primerjavi s predhodnim letom je bila nižja povprečno za 1,3 odstotka. Cene živine so se povečale za 0,1 odstotka. − Najugodnejši finančni rezultat na področju prireje živalskih proizvodov je bil dosežen s pridelkom jajc; prihodek se je namreč povečal za 9,2 odstotka (kot posledica večjega pridelka in rasti cen). According to the provisional data, the main characteristics of Slovene agriculture in 2004 were as follows: − Conditions were favourable for agricultural production; summer storms with hail affected limited areas. According to the available data on yield forecasts of late crops, fruits and grapes, weather conditions are not expected to have a major influence on production value. − The volume of the crop production increased by 26.5 percent. In comparison with the previous year, the volume increased in all spheres of crop production. Harvest was very good for potato, cereals and extremely good for grain maize and hops. − Prices of the crop production decreased on average by 15.8 percent. Prices of potato, vegetables and fruits dropped the most. Consequently, the values of the stated crops were lower than in the previous year. − Compared with the previous year, animal production decreased on average by 1.3 percent. Prices of animals increased by 0.1 percent. − The most favourable result in the sphere of animal products was achieved in eggs production, where the income increased by 9.2 percent as a consequence of increase of volume and prices. Slika 1: Dohodkovni kazalniki kmetijstva, Slovenija, 2004 Chart 1: Income indicators of agriculture, Slovenia, 2004 Poslovni presežek / Net operating surplus Raznovrstni dohodek / Mixed income Faktorski dohodek / Factor income Dodana vrednost / Value Added Kmetijska proizvodnja / Agricultural output Kazalnik A / Indicator A © SURS ZAČASNI PODATKI PROVISIONAL DATA Statistične informacije, št. 64/2005 2 Rapid Reports No 64/2005 1. Letne spremembe glavnih dohodkovnih kazalnikov kmetijstva, Slovenija, 2004 Annual changes of the main income indicators in agriculture, Slovenia, 2004 2004 v primerjavi z 2003 2004 compared with 2003 količina volume realna cena (proizv. v proizv. cenah) real price (output at producer prices) realna vrednost (proizv. v proizv. cenah) real value (output at producer prices) realna vrednost (proizv. v osnovnih cenah) real value (output at basic prices) Struktura 2003 v % Structure 2003 in % Rastlinska pridelava 26,5 -15,8 6,5 6,8 44,7 Crop output Žita 40,2 -10,1 26,1 21,5 7,2 Cereals Industrijske rastline 24,0 4,3 29,3 26,5 2,4 Industrial crops Krmne rastline 26,6 -15,6 6,8 7,2 12,2 Forage plants Zelenjava in vrtnarski proizvodi 20,9 -24,7 -9,0 -9,0 6,0 Vegetables and horticultural products Krompir 59,4 -44,8 -12,0 -11,8 2,1 Potatoes Sadje 24,5 -21,2 -1,9 -1,9 7,3 Fruits Vino 14,8 -2,0 12,4 12,4 7,4 Wine Drugi rastlinski proizvodi 0,0 -4,0 -4,0 -4,0 0,0 Other crop products Živina -1,3 0,1 -1,1 -0,3 32,9 Animals Govedo -0,9 -1,2 -2,1 -0,3 14,2 Cattle Prašiči -1,8 -0,7 -2,5 -2,2 10,0 Pigs Konji -5,8 -7,1 -12,5 -9,6 0,4 Sheep and goats Ovce in koze 0,0 -11,7 -11,7 -9,1 0,8 Equines Perutnina -1,1 4,9 3,7 3,7 7,3 Poultry Ostale živali 0,0 1,2 1,2 1,2 0,2 Other animals Živalski proizvodi 1,7 -3,7 -2,0 -2,0 20,7 Animal products Mleko 2,5 -4,9 -2,5 -2,5 17,1 Milk Jajca 5,7 3,3 9,2 9,2 2,3 Eggs Ostali živalski proizvodi -15,1 0,4 -14,7 -14,7 1,3 Other animal products Kmetijske storitve 0,0 9,5 9,5 9,5 1,7 Agricultural services output Dopolnilne dejavnosti (neločljive) … … … … … Secondary activities (inseparable) KMETIJSKA PROIZVODNJA 11,7 -8,5 2,3 2,7 100,0 OUTPUT OF THE AGRICULTURAL INDUSTRY Vmesna potrošnja -1,0 -3,2 -4,2 59,0 100,0 Intermediate consumption Energija; maziva 0,0 3,3 3,3 12,4 Energy; lubricants Mineralna gnojila -10,0 2,8 -7,5 6,7 Fertilizers and soil improvers Krma 0,0 -7,9 -7,9 53,7 Feedingstuffs Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah 30,8 -13,9 12,7 41,0 100,0 Gross value added at basic prices Potrošnja stalnega kapitala 0,0 0,7 0,7 20,1 49,1 Consumption of fixed capital Neto dodana vrednost v osnovnih cenah 60,6 -22,6 24,3 20,8 50,9 Net value added at basic prices Ostali davki na proizvodnjo … … Other taxes on production Ostale subvencije na proizvodnjo 3,5 15,3 Other subsidies on production Faktorski dohodek 19,5 66,2 Factor income Sredstva za zaposlene 0,1 18,4 Compensation of employees Neto poslovni presežek/Neto raznovrstni dohodek 26,9 47,8 Net operating surplus/Mixed income Plačane rente 4,1 2,1 Rents paid Plačane obresti -20,5 3,6 Interest paid Dobljene obresti -36,6 2,3 Interest received Opomba:/ Note: Deflator je implicitni indreks cen BDP v tržnih cenah. Po Eurostatovem izračunu znaša 104.1. The deflator is the implicit price index of GDP at market prices. According to Eurostat calculations is 104,1. Statistične informacije, št. 64/2005 Rapid Reports No 64/2005 3 1. Letne spremembe glavnih dohodkovnih kazalnikov kmetijstva, Slovenija, 2004 (nadaljevanje) Annual changes of the main income indicators in agriculture, Slovenia, 2004 (continued) 2004 v primerjavi z 2003 2004 compared with 2003 količina volume realna cena (proizv. v proizv. cenah) real price (output at producer prices) realna vrednost (proizv. v proizv. cenah) real value (output at producer prices) realna vrednost (proizv. v osnovnih cenah) real value (output at basic prices) Struktura 2003 v % Structure 2003 in % Neto podjetniški dohodek 28,6 44,4 Net entrepreneurial income Vložek dela (zaposlenost) v kmetijstvu -5,7 100,0 Agricultural Labour Input neplačana delovna sila -6,2 91,8 non-salaried labour plačana delovna sila -0,5 8,2 salaried labour Indeks realnega dohodka faktorjev na polnovredno delovno moč (kazalnik A) +26,7 Index of real income of factors per annual work unit (Indicator A) Indeks realnega neto podjetniškega dohodka na neplačano polnovredno delovno moč (kazalnik B) +37,0 Index of the real net entrepreneurial income per non-salaried annual work unit (Indicator B) Indeks realnega neto podjetniškega dohodka (kazalnik C) +28,6 Index of the real net entrepreneurial income (Indicator C) METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Viri podatkov Data sources Glavni viri podatkov za ekonomske račune za kmetijstvo so statistična raziskovanja kmetijskih statistik, statistika industrije, zunanjetrgovinske statistika, zaključni računi družb in organizacij, davčne evidence, podatki Ministrstva za finance, Kmetijskega inštituta Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugi viri. The main data sources for economic accounts for agriculture are statistical surveys of agriculture statistics, industry statistics, external trade statistics, final accounts of companies and organisations, tax records, data from the Ministry of Finance, the Agricultural Institute of Slovenia, the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, and other sources. Zajetje Coverage V podatkih ekonomskih računov kot tudi v izračunih realnega dohodka za kmetijstvo so zajeta naslednja kmetijska gospodarstva: − družinske kmetije, ki ustrezajo merilom Evropske unije (t i. evropsko primerljive kmetije); − kmetijska podjetja, družbe in zadruge, ki po podatkih Poslovnega registra Slovenije opravljajo kmetijsko dejavnost. Data on economic accounts for agriculture, as well as the calculations of real income for agriculture, cover the following agricultural holdings: − family farms satisfying the criteria of the EU comparable threshold, − agricultural enterprises, companies and co-operatives which according to the Business Register of Slovenia perform agricultural activity. Definicije in pojasnila Definitions and explanations Realni dohodek iz kmetijstva je pripravljen na podlagi ocene ekonomskih računov za kmetijstvo. Ocena je pripravljena v skladu z metodologijo ekonomskih računov za kmetijstvo EAA 97, ki temelji na metodologiji nacionalnih računov ESA 95. Podatki so prikazani v realnih vrednostih, dobljenih z deflacioniranjem ustreznih nominalnih podatkov z implicitnim indeksom cen BDP v tržnih cenah. Real income from agriculture is prepared on the basis of the estimate of economic accounts for agriculture. The estimate is prepared in accordance with the methodology of the Economic Accounts for Agriculture EAA 97, which is based on ESA 95 methodology. Data are shown at real value obtained by deflating appropriate nominal data with the implicit price index of GDP at market prices. Kmetijska proizvodnja je enaka vrednosti rastlinske pridelave, prireje živali in živalskih proizvodov, kmetijskih storitev in vrednosti neločljivih dopolnilnih dejavnosti kmetijstva. Obračunava se za posamezno koledarsko leto, vrednotena je v osnovnih cenah. Iz vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah so izločeni vsi davki na proizvode in storitve, vanjo pa so vključene vse subvencije na proizvode in storitve. Kmetijsko Agricultural production equals the value of crop output, animal output and the output of animal products, agricultural services output and the value of inseparable secondary agricultural activities. It is calculated for an individual calendar year and is valued at basic prices, which means that all taxes on products and services are excluded and all subsidies on products and services are included. Agricultural production is composed Statistične informacije, št. 64/2005 4 Rapid Reports No 64/2005 proizvodnjo sestavljajo proizvodnja za trg (odkup, tržnica), za lastno končno potrošnjo, znotrajsektorska potrošnja ter lastna proizvodnja osnovnih sredstev. of market production (purchase, market place), own final consumption, inter-branch consumption and own production of fixed assets. Vmesna potrošnja je vrednotena v kupčevih cenah; predstavlja vrednost vseh proizvodov in storitev, ki jih kmetje nabavijo in porabijo v procesu kmetijske proizvodnje. V vmesno potrošnjo so vključeni vsi proizvodi z življenjsko dobo do enega leta ter proizvodi, katerih vrednost ne presega 500 EUR. Intermediate consumption is valued at purchase prices since it presents the value of all products and services that farmers purchase and use in the process of agricultural production. Intermediate consumption covers all products with the life span of one year and products the value of which does not exceed EUR 500. Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka kmetijski proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v kupčevih cenah. Bruto dodana vrednost je tudi enaka vsoti potrošnje stalnega kapitala, sredstev za zaposlene, drugih davkov na proizvodnjo, bruto poslovnega presežka oz. bruto raznovrstnega dohodka, druge subvencije na proizvodnjo so odštete. Gross value added at basic prices equals agricultural production at basic prices less intermediate consumption at purchase prices. Gross value added also equals the sum of fixed capital consumption, compensation of employees, other taxes on production and gross operating surplus/gross mixed income, while other subsidies on production are subtracted. Neto dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka kmetijski proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v kupčevih cenah in porabo stalnega kapitala. Neto dodana vrednost je enaka tudi vsoti sredstev za zaposlene, drugih davkov na proizvodnjo, neto poslovnega presežka oz. neto raznovrstnega dohodka, druge subvencije na proizvodnjo so odštete. Net value added at basic prices equals agricultural production at basic prices less intermediate consumption at purchase prices less fixed capital consumption. Net value added also equals the sum of compensation of employees, other taxes on production and net operating surplus/net mixed income, while other subsidies on production are subtracted. Faktorski dohodek je enak neto dodani vrednosti, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo. Faktorski dohodek je tudi enak vsoti neto poslovnega presežka oz. raznovrstnega dohodka in sredstev za zaposlene. Factor income equals net value added less other taxes on production plus other subsidies on production. Factor income also equals the sum of net operating surplus/mixed income and compensation of employees. Neto poslovni presežek je rezidualna kategorija, ki je enaka faktorskemu dohodku gospodarskih družb, zmanjšanemu za sredstva za zaposlene. Net operating surplus is the residual category that equals factor income of companies less compensation of employees. Neto raznovrstni dohodek je rezidualna kategorija nekorporativnih podjetij in samozaposlenih oseb. Net mixed income is the residual category on unincorporated enterprises and self-employed persons. Neto podjetniški dohodek je enak neto poslovnemu presežku oz. neto raznovrstnemu dohodku, zmanjšanemu za plačane rente in obresti in povečanemu za dobljene obresti, ki se nanašajo izključno na kmetijsko dejavnost. Net entrepreneurial income equals net operating surplus/net mixed income less paid rents and interest plus received interest that refers exclusively to agricultural production. Vložek dela (zaposlenost) v kmetijstvu je zaradi upoštevanja občasnega (part time) in sezonskega dela, merjen v polnovrednih delovnih močeh (PDM). Ena PDM je ekvivalentna eni osebi, ki je polno zaposlena v kmetijski enoti kmetijske dejavnosti eno leto (1800 ur). Celotna delovna sila v kmetijstvu zajema plačano in neplačano delovno silo. Agricultural labour input: in order to take into account part-time and seasonal work, labour force and its changes are measured in annual work units (AWU). One AWU equals one person in full-time employment in agriculture in one year (1800 hours). Total labour force in agriculture covers salaried and non-salaried labour force. Po Eurostatovi metodologiji se za merjenje realnega dohodka iz kmetijstva izračunavajo trije kazalniki. Najpomembnejši je prvi kazalnik According to Eurostat’s methodology, three indicators are calculated for measuring real income from agriculture. The most important is the first indicator. Indeks realnega dohodka faktorjev v kmetijstvu na polnovredno delovno moč ustreza realni (deflacionirani) neto dodani vrednosti v stroških faktorjev na polnovredno delovno moč. Neto dodana vrednost v stroških faktorjev se izračuna tako, da se vrednosti kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah odšteje vrednost vmesne potrošnje in potrošnje stalnega kapitala in prišteje vrednost drugih subvencij na proizvodnjo ter odšteje vrednost drugih davkov na proizvodnjo. Dobljeno vrednost delimo s številom polnovrednih delovnih moči. Index of the real income of factors in agriculture per annual work unit corresponds to the real (deflated) net value added at factor costs per annual work unit. Net value added at factor costs is calculated by subtracting the value of intermediate consumption and consumption of fixed capital from the agricultural output value at basic prices, adding the value of other subsidies on production and subtracting the value of other taxes on production. The value received is divided by the number of annual work units. Indeks realnega neto podjetniškega dohodka na neplačano polnovredno delovno moč dobimo, če od neto dodane vrednosti po faktorskih stroških odštejemo sredstva za zaposlene ter plačane rente in obresti ter prištejemo dobljene obresti. Dobljeno vrednost delimo s številom neplačanih polnovrednih delovnih moči. Index of the real net entrepreneurial income per non-salaried annual work unit is obtained by subtracting compensation of employees and paid rents and interest from the net value added by factor costs and adding received interest. The value received is divided by the number of non-salaried annual work units. Statistične informacije, št. 64/2005 Rapid Reports No 64/2005 5 Indeks realnega neto podjetniškega dohodka iz kmetijstva dobimo, če od neto dodane vrednosti po faktorskih stroških odštejemo sredstva za zaposlene ter plačane rente in obresti ter ji prištejemo dobljene obresti. Index of the real net entrepreneurial income from agriculture is obtained by subtracting compensation of employees and paid rents and interest from the net value added by factor costs and adding received interest. KOMENTAR COMMENT Statistični urad Republike Slovenije pripravlja v skladu z Uredbo (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo (ERK) v skupnosti: − začasne podatke oziroma prvo oceno realnega dohodka iz kmetijstva; rok za izdelavo je konec novembra za tekoče leto; podatki za leto 2004 so bili objavljeni v obliki Prve statistične objave 5. decembra 2004; − začasne podatke oziroma drugo ocene realnega dohodka iz kmetijstva; rok za izdelavo je konec januarja za predhodno leto. The Statistical Office of the Republic of Slovenia prepares, in accordance with the Regulation (EC) No. 138/2004 of the European Parliament and of the Council of 5 December 2003 on the economic accounts for agriculture (EAA) in the Community: − Provisional data or the first estimation of the real income in agriculture for the current year; the deadline for the compilation is the end of November for the current year. For 2004 data were published in the form of First Release on 5 December 2004. − Provisional data or the second estimation of the real income in agriculture for the previous year; the deadline for the compilation is the end of January for the previous year. Za izdelavo druge ocene realnega dohodka iz kmetijstva za leto 2004 je bilo na voljo več podatkovnih virov kot za pripravo prve ocene. Poleg podatkov o pridelkih zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja so bili pri pripravi druge ocene na voljo podatki o pričakovanih pridelkih poznih posevkov, sadja in grozdja. Izjemno dobri pridelki koruze in hmelja ter dobri pridelki krompirja, zelenjave in sadja so izboljšali prvotno ocenjene dohodkovne kategorije v kmetijstvu za leto 2004. Na področju cen so bili na voljo letni indeksi proizvajalčevih cen kmetijskih proizvodov in cen inputov v kmetijstvu. For the compilation of the second estimation of the real income in agriculture for 2004 more data sources were available than for the first estimation. In addition to the data on production of early crops and fruits, data on yield forecast of late crops, fruits and grapes were also available. Extremely high yields of grain maize and hops and high yields of potato, vegetables and fruits improved the originally estimated income categories in agriculture. In the sphere of prices annual indices of producer prices and agricultural input prices were available. Obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 2004 večji za 11,7 odstotka, vrednost kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah se je realno povečala le za 2,7 odstotka (zaradi 8,5-odstotnega realnega znižanja cen kmetijskih proizvodov). Vrednost rastlinske pridelave se je povečala za 6,8 odstotka, vrednost prireje živine in vrednost živalskih proizvodov pa sta se znižali za 0,3 odstotka oz. za 2,0 odstotka. The volume of agricultural production in 2004 increased by 11.7 percent, while the value of agricultural production at basic prices increased only by 2.7 percent, which was influenced by the 8.5 percent decrease of real prices of agricultural products. The value of crop output increased by 6.8 percent, the value of animal output decreased by 0.3 percent and the value of animal products decreased by 2.0 percent. V Sloveniji obsega rastlinska pridelava ob običajni letini okrog polovico vrednosti kmetijske proizvodnje. Leto 2003 je bilo za rastlinsko pridelavo tako neugodno, da je njen delež v kmetijski proizvodnji znašal le 44,7 odstotka. Letina 2004 je bila boljša za vsa področja rastlinske pridelave, obseg rastlinske pridelave je bil v primerjavi s predhodnim letom večji za 26,5 odstotka. Cene vseh pridelkov so se znižale, realno povečanje vrednosti pridelave je bilo doseženo le pri pridelku industrijskih in krmnih rastlin, vina ter žit. Pridelek krompirja je bil za 59,4 odstotka večji kot leto poprej, vendar so pridelovalci zaradi znižanja cene za 44,8 odstotka z njegovo pridelavo zaslužili realno za 11,8 odstotka manj kot v predhodnem letu. Poleg cen krompirja so se v letu 2004 najbolj znižale cene zelenjave in sadja. With a normal harvest, crop production in Slovenia covers about a half of the value of agricultural production. However, 2003 was such an unfavourable year for the crop production that its share in agricultural production was only 44.7 percent. The 2004 harvest was better in all spheres of agricultural production; crop volume increased by 26.5 percent in comparison with the previous year. Prices of all crops decreased in real terms; increase of output value was reached only in the field of industrial crops, forage plants, wine and cereals. The output of potato increased by 59.4 percent compared with the previous year, however, because of the 44.8 percent price decrease the producers earned 11.8 percent less than in 2003. In addition to potato, in 2004 the greatest price drop was registered in vegetables and fruits. Živinorejci so v letu 2004 zaslužili 0,3 odstotka manj kot v predhodnem letu. Razlog za realno znižanje vrednosti živinoreje je njen manjši obseg. V primerjavi s predhodnim letom so se najbolj znižale cene ovc in koz, ter konj, znižale so se tudi cene goveda in prašičev. Povečale so se le cene perutnine in ostalih živali, zato je bil zaslužek rejcev perutnine večji za 3,7 odstotka, rejcev ostalih živali pa za 1,2 odstotka. Animal producers earned 0.3 percent less than in the previous year. The reason for the decrease of output value of animals in real terms is the volume decrease. In comparison with the previous year, prices of sheep and goats, and horses dropped the most, with prices of cattle and pigs decreasing as well. Prices of poultry and other animals increased, which increased the income of poultry producers by 3.7 percent and of other animal producers by 1.2 percent. Obseg prireje živalskih proizvodov je bil za 1,7 odstotka večji kot v predhoden letu, zaslužek pa je bil zaradi 3,7-odstotnega realnega padca cen za 2 odstotka nižji. Prireja mleka je bila večja za 2,5 odstotka, dohodek pa je bil zaradi 4,9-odstotnega znižanja cen za 2,5 odstotka nižji kot v predhodnem letu. Najboljši finančni rezultat pri prireji živalskih proizvodov je bil dosežen s pridelkom jajc. Dohodek pri prireji jajc se je realno povečal za 9,2 odstotka – zaradi 5,7-odstotnega povečanja proizvodnje in zaradi 3,3-odstotnega povečanja cen. The volume of the animal products increased by 1.7 percent, while income decreased by 2.0 percent because of the 3.7 percent price decrease. Milk production increased by 2.5 percent, however, because of the 4.9 percent price decrease the income was 2.5 percent lower than in 2003. The best financial result in the sphere of production of animal products was achieved in egg production. Income in egg production increased by 9.2 percent because of the 5.7 percent volume increase and the 3.3 percent price increase. Statistične informacije, št. 64/2005 6 Rapid Reports No 64/2005 Bruto dodana vrednost se je povečala za 12,7 odstotka; na to je poleg povečanja vrednosti proizvodnje vplivala za 4,2 odstotka nižja vrednost vmesne potrošnje. Vrednost porabljenih mineralnih gnojil se je znižala za 7,5 odstotka, krme za 7,9 odstotka, vrednost porabljene energije in maziv v kmetijstvu pa se je povečala za 3,3 odstotka. Gross value added increased by 12.7 percent; in addition to increased output value it was also influenced by the 4.2 percent decrease of intermediate consumption value. The value of fertilizers and soil improvers decreased by 7.5 percent and feedingstuffs by 7.9 percent, while the value of consumed energy and lubricants increased by 3.3 percent. Neto dodana vrednost se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 24,3 odstotka, faktorski dohodek se je povečal za 19,5 odstotka – tudi zaradi 3,5-odstotnega povečanja subvencij na proizvodnjo. Net value added increased by 24.3 percent compared with the previous year, factor income increased by 19.5 percent, which was influenced also by the 3.5 percent increase of subsidies. V letu 2004 je bilo v kmetijstvu za 5,7 odstotka manj zaposlenih kot v letu 2003. Delež neplačane delovne sile se je znižal za 6,2 odstotka, delež plačane delovne sile pa le za 0,5 odstotka. In 2004, there were 5.7 percent less people employed in agriculture than in 2003. The share of non-salaried labour decreased by 6.2 percent, while the share of salaried labour decreased only by 0.5 percent. Sestavila / Prepared by: Irena Žaucer Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Statistične informacije Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Naklada 155 izvodov - ISSN zbirke Statistične informacije 1408-192X - ISSN podzbirke Kmetijstvo in ribištvo 1408-9335 - Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: info.stat@gov.si - http://www.stat.si. Edited, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - These data can be used provided the source is acknowledged - Director-General Irena Križman - Rapid Reports editor Marina Urbas - Slovene language editor Ivanka Zobec - English language editor Boris Panič - Total print run 155 copies - ISSN of Rapid Reports 1408- 192X - ISSN of subcollection Agriculture and fishing 1408-9335 - Information is given by the Information Centre of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, tel.: +386 1 241 51 04 - E-mail: info.stat@gov.si - http://www.stat.si.