Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. ZA NFKAJ vr.t KOT NADANDOBIVATE List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone i CHelaea 3-1242 No. II. — Stev. I I. r* ♦J C "GLAS NARODA" h PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši HoliOt. U nedelj in praznikov). ^ Čitajte, kar Vas zanima :: ^ ^ H Reentered as Serend Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office m* New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 16, 194 i—ČETRTEK, J6. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. JUGOSLAVIJI PRETI NEVARNOST NEMČIJA NA BOLGARSKEM NE NAMERAV A UKRENITI NIČESAR, KAR BI OZLOVLJILO RUSE .. „ LAHI OJACUJEJO GARNIZUO V G ORICI . . . NA STOTINE ISTRSKIH SLOVENCEV ZAPRTIH ... ALI SE BO NEMCUA OBRNILA PROTI ŠPANSKI IN GIBRALTARJU? Z ozirom na izjavo sovjetske vlade, da Rudija ni z Nemčijo. oklenila nobenega dogovora g!ede Bolgarske se je politično obzorje na Balkanu nekoliko razjasnilo in po mnenju inozemskih opazovalcev in časnikarskih poročevalcev je sedaj Bolgarska izven nevarnosti, toda Jugoslaviji preti večja nevarnost od strani Nemčije. Poročevalec lista "Social Demokraten" poroča, da je izvedel iz 44zanesljivega vira", da je nemški poslanik v Moskvi grof Friedrich Werner von Sehr.lenlburg v-sled sovjetskega za-nikauja v "Tassu" obvestil sovjetsko vlado, da Nemčija na Bolgarskem ne namerava ukrei iti ničesar, kar bi moglo povzročiti sličen položaj, kot jo na Fmmmskein. Istega dne je KRVAVI IZGREDI PRED WILCOXOVO TOVARNO V SAGINAW, MICHIGAN Tovarno, v kateri so CIO delavci proglasili štrajk, straži michiganska državna policija. — V spopadih je bilo ranjenih sedem oseb. Pred Wilcox-Hicli tovarno v Saginaw, Mich., ki je last Ea. tiidi nemški poslanik v Sofiji baron Herbert von Richtliofob ton Manufacturing Company, isto sporočil bolgarski vladi. ,so se završili krvavi izgredi. Časnikarski poročevalci so n nenja, da je prišla sedaj Ju- j Tovarna je odajala močno goslavija v "nevarne vode", kajti približal se je čas, ko bo Nemčija morala poseči v grško vojno, kajti italjansko časopisje je že pričelo zatrjevati, da ni več samo italjansko-grška vojna, ker se nahajajo angleški vojaki na Grškem. Vsled tega bo Nemčija zahtevala od Jugoslavije dovoljenje za prehod nemških čet, čemur pa bo Jugoslavija uprla. Nemci prihajajo v Istro Poročila, ki prihajajo iz Slovenije v Beograd, pravijo, da je v Istri mogoče opazovati zelo živahno premikanje italjan-skega vojaštva. Zlasti mnogo infanterije in raznega vojnega materjala je prišlo v Gorico. V zadnjih 36 urah je dospelo p Istro nad 200 trukov z vojaki, s katerimi je tudi prišlo mnogo oklopnih avtomobilov, lahke artilerije in protizračnih to-]x>\\ In še več infanterije prihaja z vlaki. Medtem ko je napetost na Balkanu nekoliko ponehala, je iz poročil, ki .prihajajo iz Slovenije, mogoče sklepati, da pri pravilja osišče sunek na drugem kraju. Aretacije v Trstu Poročila, ki prihajajo iz Trsta na jugoslovansko mejo, naznanjajo, da je policija aretirala mnogo oseb v Trstu in Be net k ali. V kaznilnici v Kopru je zaprtih nad 5000 politično o-bUtnljenih oseb. Kot pravi poročilo, so to največ slovenski "pacifisti*', pa tudi sabotažniki in komunisti in slovenski narodnjaki. Koncentracijsko taborišče v Kopru Italjanski delavci in kaznjenci gradijo v bližini Kopra ye- vrsta piketov, članov CIO u-n i je avtnih delavcev, katera je pred nekaj dnevi napovedala štrajk. Delavci, spadajoči k Ameriški delavski federaciji, pa niso vpoštevali te napovedi ter so se odpravili na de'o. Ker jih piketi niso pustili v tovarn, je nastal pretep. Policija je posegla vmes ter se ji je šele po dolgotraj- nem prizadevanju posrečilo napraviti mir. HILLMAN USTVARJA SLOGO Sidney Hillman, delavski koordinator v narodnoobrambni komisiji ter poleg H. S. Knud-sena generalni ravnatelj produkcijske uprave, namerava reorganizirati ameriško delavstvo za narodno-obrambni pro gram. Vsak korak v tej smeri t»o obnovil poskuse za dosego sporazuma med Ameriško delavsko federacijo in CIO. Obe veliki ameriški delav- VOJAKI BREZ DOMOVINE Dva delavca in 11 policistovi?1" »rgamzacij! ze vsaj na ti-je bilo ranjenih. hem P',0Z"aVa,a Potrebno Tovarna ima vladni kon-trakt in izdeluje aeroplauske dele. Takoj nato so bili jjoslani pred tovarno močni oddelki michiganske državne policije. Člani CIO so zastavkali, ker kompanija ni hotela sprejeti nazaj nekaj njihovih tovarišev, ki so izgubili delo po zadnjem štrajku. Vlada posreduje v stavki pri Eaton Co. Ameriška vlada je jajmo namignila, da ne bo trpela strajkov y vojni industriji. — Ce stavka pri Eaton Manufacturing Co. ne bo kmalu končana, bo oviranih pri delu trideset tisoč delavcev po drugih tovarnah. X interesu narodnoobram-bnega programa so pred nekaj dnevi zvezne oblasti prvič po. liko koncentracijsko taborišče za vedno naraščajoče število ^egle v spor med kapitalom in albanskih upornikov, katerih je sedaj že nad 2000. Severni Italiji primanjkuje živeža Italjanski viri pravijo, da je pomanjkanje živil v severovzhodni Italiji postalo že zelo občutno in da mesa, presnega masla, masti in jajc sploh ni mogoče več dobiti. Ravno tako ni več mogoče dobiti oljčnega olja, kave, čaja in kakao. Vsled pomanjkljive prehrane je mnogo ljudi obolelo, kot pripovedujejo Italjani, ki so zadnja dva dni prišli čez mejo v Jugoslavijo. Časnikarji so zbegani Poročevalec lista "Vreme" v Beogradu poroča, da dobivajo časnikarski poročevalci od uradnih nemških krogov tako zamotana poročila o bodočih dogodkih na Balkanu, da niti najmanj ne vedo, kaj se more zgoditi jutri 111 kje bo prišel prihodnji vdaiec. Poročevalec lista "Vreme" dostavlja, da Nemčija nekaj namerava in po njegovem mnenju bo sedaj vdarila na Španijo. Priporočilo predsednikove žene Mrs. Franklin D. Roosevelt je rekla časnikarjem, da bi bilo po njenem mnenju najbolje vpoklicati rek rute po sledečem redu: Najprej naj bi bili vpoklicani samci; za njimi poročeni moški, čijih žene niso odvisne od moževega zaslužka; tretji naj bodo na vrsti poročeni moški, katerih žene delajo. Zadnji naj bi oblekli vojaško suknjo poročeni zakonci, ki morajo akrbeti za Ženo in otroke. Dva izmed štirih RooseveL tovih sinov sta že v vojaški službi. EMliot, ki je poročen in no ločil in je oče dveh otrok, je v mornariški rezervni službi. Narodna mladinska administracija se bo zavzela za tiste mlade može oziroma fante, ki bodo pri naboru zaradi bolezni zvrženi. delavstvom Iz Detroita poročajo, da je poslal tja delavski department svojega posredovalca Jamesa F. Dewey a, ki je po posvetovanju z zastopniki Eaton Manufacturing Company in telefonskih pogovorih z raznimi wasli-ingtons'kimi uradniki zahteval, da je treba takoj obnoviti o-bratavanje v Wilcox-Rich tovarni v Saginaw, Micli., ki počiva že izza meseca decembra, ter v tovarnah iste korporaci-je v Detroitu, Battle Creeku, Marshall, Mich., in v Cleve-landu, Ohio. Zazdaj štrajka vsega skupaj 3500 delavcev, ki so povečini člani CIO unije avtnih delavcev. John Owens, CIO svetovalec v narodnoobrambni komisiji, je rekel: — Eaton Manufacturing Co. izdeluje večinoma sestavne dele za letala in avtomobile. Cei Poljski vojaki, ki se bore 11a strani Angležev, straži jo obalo pred morebitnim nemškim vpadom. Zamorec — general Brigadnemu generalu Benjaminu Davisu, edinemu zamorcu, ki ima v ameriški armadi tako visoko šarzo, je bilo poverjeno poveljstvo nad 4. kavalerijsko brigado v Ft. Riley, Kansas. Brigada je sestavljena iz dveh polkov črn- raciji kot pa proti kompaniji. V tovarni je namreč zaposlenih tudi precej članov Ameriške delavske federacije. William Green, predsednik Federacije, je rekel: — S proglasitvijo stavke je začel CIO vedoma bojkotirati narodno -obrambni program. Vsa odgovornost pade 11a R. J. Troma-s?a, predsednika CIO United Auto Workers. Iz Sail Diego, dal., poročajo, da so bila prekinjana pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med Ryan Aeronuti-cal Company in člani unije avtnih delavcev, ki zahtevajo višjo plačo. Unija se zaenkrat še ni odločila, če bo napovedala štrajk ali ne. Delavci očitajo kompaniji, da se skriva za narodno o-bram'bni program, skušajoč se na ta način izogniti zvišanju plač, dočim predbaciva kompanija delavcem, da jo hočejo finančno izrabiti. Minimalna plača delavcev delovanja, toda nobena noče dati pobude k vresničenju tega stremljenja. Kmalu po tistem, ko je bil poklican Hillman v Washington, je bilo rečeno, da bo stopil v stik s predsednikom Ameriške delavske federacije, kajti kot podpredsednik CIO bi i-mel to pravico. Toda nič takega se ni zgodilo. Sicer ima pa Hillman tudi v svojem washingtonskem u-radu precej težav z voditelji nasprotujočih se delavskih organizacij. V nekaterih odborih so namreč zastopniki CIO in AFIj, ki drug drugega prav posebno prijazno ne gledajo in sploh nočejo medsebojno obče- Poizvedovalni oddelki, ki o-vati. J peri rajo zapadno od Tobruka Labor Policy Advisor}' Com- j v Libiji, so sporočili, da It a. mittee ima na primer šestnajst | Ijani z veliko naglico utrjuje-članov. Šest jih zastopa CIO, šest Delavsko federacijo, štirje pa železnica rske bratovščine. Ce hočejo člani CIO kaj sporočiti članom AFL, se poslu-žijo članov železnicarskih bratovščin za posredovalce. Hillman bo skušal premostiti ta nasprotja, zavedajoč se, iio več-smrčena, trideset nadaljnih o- je število demon.»trantov. med seb, meti njimi trinajst policistov, je bilo pa več ali manj njimi dva ugledna čna voditelja. socijalisti- Hull zagovarja pomoč Angliji , . , , „ , . v i. - t 1 pn Ryan Companv znajsa sebi stavka se kai časa trajala,!1, . , u. , 1 i- i ! daj aO centov na uro, imeti pa ni rnrn*o l/v n»*Ar» Ah n 11 rw Am 1 * ' * hočejo 75 centov. Iz Pittsiburgha prihaja poročilo, da bo dospel tja prihodnji teden Philip Murray pred-CIO ter se začel poga- bi moralo prenehati z delom najmanj trideset tisoč delavcev v drugih tovarnah, katere so z Eaton Company v zvezi. 'Zvezni posredovalec Dewey , .. . ., tv v, . sednik je pa izjavil: — Družbi Včeraj je državni tajnik Cordell Hull pred odborom poslanske Zbornice za vnanje zadeve zagovarjal vladno priporočilo na kongres, da bi Združene države vse s*voje sile zastavile, da nudijo kar največjo pomoč Angliji v njeni in naj ne omahuje ter naj sklepa po sedanj h razmerah, ki so nujne za obrambo in neodvisnost ne samo Združenih jal in da ima za toliko ali pa še večjo vsoto naročenega blaga, ki ga bo še tudi mogla plačat , da pa bo tekom leta po- sem naročil, naj stavkujoče delav- ; jati z jeklarskimi magnati glede zvišanja plač. Tudi delavci i ti nameri totalitarnih vojni proti Nemčiji in Italiji. • , , , . . , , XT t, 1 1 • 1 . r,, v 0 ista usoda, ki je zadela Norve. Rekel je, da morajo Združene držav, temveč za celo zapadno tre'bovaia še mnogo ver- inat<-r-celino. j jala, katerega ne bo mogla ta- Hull je svaril poslance, da koJ I)liU'a,i tcr ■>* bo,1° more Združene države zadeti države opustiti vse pomisleke glede nevtralnosti ter misliti najprej na svojo obrambo pro- ga morale Združene države ti blago na upanje. la- Amerika se pripravlja otrok, je v letalskem I cev, katerim poveljujejo belo-7 ki se je nedav-^ polti častniki. ce v Saginaw zopet zaposli. General Motors Corpora-1 da si osvoje tudi zapadno ze- ter s tem zadosti obveznosti, ki f. . , 1 • . 1 ...1 , • , __7, ,, . . 1 - i-? j u ttion niso zadovoljni s svojimi meljs-ko poloblo, no je prevzela ze 17. decembra.; , „ . d 1 » • * • m • J 1 j , , položajem. Državni tajnik je po svojem Razne sporne zadeve bo mogo- 1 ... .. .. , , v,. . , -i.- • u u * ' Voditelji CIO unije jim bo- govoru nad stin ure odgo- ce rešiti pozneje, ko bo tovar-i , . v . , J..J , . 0 . , „ „ ____- . • »1x1 do skusali izposlovati nekaj varjal na razna vprašanja m na že obratovala. ^* . , , , I prrboljska. pripombe vladi nasprotnih po- stavko v Sag'naw je progla-j V 68 Gener'al Motors tovar- slancev. Vnanjemu odboru pa ail CIO ter je bolj naperjena 1 nah je zaposlenih 160 tisoč de- je priporočal, da naj opusti proti Ameriški delavski fede-' lavcev, vse tehnične ovire in zapreke ško, Poljsko, Cehoslovaško, Dansko, Holandsko, Belgijo in Francijo, ako Nemčija prema- j na agresivnost ga Anglijo, kajti Atlantik ni j Da ,ložejo Zdniženu dr, zave odločno postaviti i>roti vsaki agresivnosti, ki bi prišla diža\, zatjos^-na ovira nemški armadi za vpad v Ameriko. Za njim je pred vnanjim odborom poslanske zbornice nastopil zvezni zakladničar Henry Morgenthau, ki je poročal, da je Anglija do sedaj nakupila in tudi plačala — $1,3001000J000 oa vojni mater. o.l katerekoli strani, je razvidno iz naznanila moranriškega tajnika Franka Knoxa, da se bodo prihodnji teden pričeli veliki manevri armade, mornarice in zračne sile v bližini Porto Rico, "GLAS H A II O D A" — New York [Thursday, January 16, .1941 VSTANOVLJEN L. 1893 T? GLAS NARODA" (TOICS or THS PSOPLJC) rnak tioa and addi (▲ Corporation). J. Lnpaha, See. — Place of boalnew of the of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X. 48th Year I —— "Ola* Naroda" la leaned every day except Saturday*, Sundays and Holiday a. Subscription X early H—. Advertlaement on Agreement. Za celo leto velja list ss Ameriko In Kanado 96.—; za pol leta $3.—; si četrt leta 91-00. — Za New York sa celo leto 97.— ; sa pol leta 93.60. Za lnosematvo aa celo leto 97-—; sa pol leta $3.50. "*01aa Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj tn praznikov. "■GLAS NARODA," 119 WEST IStb STREET, NEW YORK, N, T. CHelaen 9—1242 I VA2NA UGOTOVITEV 29. novembra 1940 je nastala eksplozija v Nelnis lnajni, ki je la*t Ohio and Pennsylvania Coal Company. Pri tisti priliki je bilo usinrčenih enointrideset premogarjev. Te dni je objavilo časopisje naslednjo kratko brzojavko iz Waa&ingtona, D. C.: — Iskra iz pokvarjenega stroja ali električnega svedra povzročila 29, novembra 1940 eksplozijo v Nelms majni In > and Pennsylvania Coal Company, česar posledica je bi-smrt JJ1 mož. Tozadevno poročilo je dobil rudniški urad od j tri't *vojih inžinirjev, ki so pomagali reševati /ponesrečene j^urje, ter o tem obvestil tajnika lekesa. Ru Iniški urad oi>ozarja na dejstvo, da je bilo v majni precej plinov, česar vzrok je bila nezadostna ventilacija. Dasi je bilo v majni za varnost v splošnem še dosti dobro poskrbljeno, so bili mnogi stroji v napovoljnem stanju. Tako se glaxi kratko poročilo. Neelj-jeva predloga, čije s vrh a je zajainčiti varnost v znajnah, počiva na polici posebnega zboniičnega odbora v Washingtonu. Predloga določa, naj bi zvezni uradniki vsako leto »preiskali zdravstvene in varnostne razmere v majnali. Pittsburški kotiček Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Prijetno iznenadenje. — Vr- nivši se mi praznik >v. Štefana domov, sem površno opazil na hodniku zaboj z naznačeuo pripombo: Be careful! Breakable! Glass! Plačal pa nisem nikake pozornosti na to, ve«, saj ni moje. Ko naslednji dan spet pri- izvrstnih naravno-bojnih risb, ki spremljajo opis most, narodov in prirodnili krasot iz raznih delov sveta od Znamenitih potova'!iccv in zentfjepiscev. Fotografija saii|a po sebi fino itelo — na«š father Kebe jo ima v okvirju na steni sprejemne dem domov, je leaal zavitek še scHk1 — ampak spet je pomanj-vedno nedotaknjen na svojem intfstii. — Čudno — nem >i urinlil — da se gospodinja ne zmeni za svojo pošiljatev. Komaj pa se preoblečeni, mi za k1! i če: — John, za k a.' pa ne vzamete svojega zavoja, ki je bil tu že včeraj dostavljen? — Kakšnega zavoja ? Saj se vendar ne opominjam, da sem naročil kako stokleno robo. To mora biti gotovo vaše. — Kako moje? Saj jaz nisem sklopa, da bi ne videla tvojega imena gori. Morda pa ti je Santa Olaus poslal kaj lepega za božično darilo. — Mogoče pa — odvrnem, in naglo zletim doli po stopnicah. Tn res je bil zaboj na me naslovljen — od tvudke "Glas Naroda". Ko ga odprem vpričo gospodinje, — Italijanke — ki je bila tudi radovedna radi vsebine kot vsse Evine hčere, je vzkliknila: — Oh, dve pokraiimki sliki z okvirjem in šipo! Kako krasne! Zlasti ta z jezerom in otokom. To je prav gotovo prizor iz romantične Švice! ORGANIZIRANO PLENJENJE Nemci »o poslali v Francijo posebne "gospodarske oddelke*. V teh oddelkiti so častniki, strokovnjaki za gospodarske zadeve, ki potujejo iz kraja v kraj ter sestavljajo poročila o tovarnah, njihovih produkcijskih možnostih, strojih in zalogah. Poročilo pošljejo v Berlin, kjer ga vladni strokovnjaki natančno iprouče. Ce se izplača, izda vlada odredbo, da je treba tovarno — to je stroje in sploh vso premičnino — preseliti v Nemčijo. Običajno pošljejo s stroji v roti tudi delavce, ki pa v Nemčiji tako malo zaslužijo, da so odvisni od podpore svojih domaČih, ki pa običajno še sami nimajo dovolj najnujnejših potrebščin za življenje. '— Ali. kaj iz Švice! To je sloveči Bled. Blejsko jezero, najlepši koti čok. ne «an\o mojo ožjo domovino Slovenijo, temveč tiuli cele naše Jugoslavije. kljiva za moj smoter radi odsotnosti daljše okolice < planinami. (Poslana slika pa odgovarja kot nalašč vsem mojim zahtevam, kajti jaz nameravam predori ti v slikah ta najltpši biser našo domovino na tri načine: l. vloženo iz raznega žlahtnega naturno-barvenega leožičnih darilih, češ, da skoro nikogar ne zadovoljijo. Ali ni pravila brez izjeme in to velja letos za for [moj slučaj, kajti sv. Miklavž bi me ne nvogol z nobeno še tako drago stvarjo bolj razveseliti, nogo nve je s kar imi bodi najlcvpša hvala. lOsobito sliko Blrd« v nat urnih barvah sem želel že dolgo časa imeti, in pred par leti sem prosil prijatelja — rojaka, ki ;e šel na obisk v staro domovino, naj poskusi dobiti kaj primernega, toda vrnivši se nazaj, je deja'1. da ni zamogel v celi Ljubljani najti sliko, kakoršno jaz želim. . ISvoječasno ie sicer SNPJ izdala za člane stenski koledar z lično sliko Bleda, ki pa vsekakor ni bila primerna moje-m?u namenu radi pomanjkanja pravega ravnotežja, balance, simetrije. Izšla je tudi pred leti tozadevna =lika v naravnih barvah v znanem zemljepisnem mesečniku "National Geographic Magazine" katerega slednja številka prinaša par dneži. L«oto.s pa v tem pogledu ni bilo izjeme, ker je sneg pobelil vso Dolenjsko. Seveda je zopet v kočevskih gozdovih največ >m gu, kjer ga je zapadlo 1 m visoko. Ker je bil sneg južen in težak, je pripog-nil veje ter jih nagnil globoko proti zemlji, pcflomil pa je tudi mnogo drevja, tako da jo bil za nekaj časa vsak promet z lesom ustavljen. Nedavno je bila v X av Yorku vstanovljena Rossini Grand Opera Oonflpany, či jo poglavitni namen je ml adim, nadebudnim pevcem dati pobudo in priložnost, da se izvežbajo za dobre pevce, tako da 11 fore jo sprejeti tudi razne vlosre v oporah. Druici namen te operne družbe pa je dati tudi ljudem z zmernimi dohodki priložnost, <;:a morejo -lišati svetovno opore. Opore predstavl jajo v Al JoJrscn Theatre na 7th Ave. in 59t.li St.. New York, X. Y. Prihodnjo s<4boto 18. januarja bo Verdijeva opera 'T.a Traviata." Pričetek je ob S.IT) zvečer. Ceno so centov, 85 centov in $1.10. Dvomljivo je, če jim bo u-t^pelo. Razdalja med New Volkom in Berlinom je namreč prevelika. Prošnje oziroma protesti ne sežajo tako daleč. Sicer pa, ali ni bil nedavno v Berlinu eden najvišjih komunističnih voditeljev — ruski komisar za vnanje zadeve Molotov? Hitler mu je prir. dil svečan banket in je ves večer sedel poleg njega. Ali ni mogel pri tisti priložnosti reči Molotov nekaj be-«ed Thaelmannu v prid '• Ena sama beseda vn a njega komisarja bi (pri Hitlerju več zalegla kot ipa vsa agitacija new-vorških komunistov. V listih berem, da je Mussolini odstavil petnajst uglednih fašističnih voditeljev, ki so na ta ali oni način zakrivili laške poraze v Albaniji in v ! Afriki. S tem svojim dejanjem pa ni ničesar dosegel in ničesar ne bo. Čemu odstavljati generale in visoke uradnike, ki ne smejo ničesar ukreniti brez najvišjega povelja oziroma dovoljenja iz Rima. Mussolini naj bi raje vpo-števal nad vno resničen pregovor—da riba pri glavi smrdi. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, akd je vam le priročno DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO IttO DIN ........ ______- $ 2.00 200 DIN......... ........ $ 3.95 500 DIN......... ........ $ 9.00 V DINARJIH 1000 DIN......... ......... $17-10 2000 JDIN. $34.00 5000 jDIN. , .... . $82.50 V LIRAH 50 LIR .......................$ 2.85 100 UR ........................................% 4.85 200 LIR ........................................$ 9.20 300 LIR .......................$13.50 500 UR ........................................$21.75 1000 LIR ........................$43.00 2000 LIR .................... $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE OftDER, za kar je treba posebej plačati TM i ■■■m v Evropi ni JMgoCe f»Jugoslavijo In Italijo iU-" denarja v DOLARJIH, tcnvei samo v dinarjih os. lirah. lato volj* todi za vso druge w SLOVE^CJ^USHIWQ CO. :: : rilULfKI O D DILI K i St 216 West 18th Street, New York Rojakinja mi ipiše iz Brook-lyna: — Letošnji predpust bo pa pri nas toliko veselic, da se niti zvrstiti ne bomo mogli. — Tudi nekaj maškarad se pripravlja. Rojakinje so sklenile, da ne bodo na nobeni veselici plesale s svojimi možmi in da ne bodo godrnale če bodo možje z drugimi plesali. Tako jc prav! Ce mož in žena tudi na veselici ne moreta biti drug brez drugega, je bolje, če o-staneta doma. K temu pismu 'bi jaz še tole pripomnil: — Veselic*ni odbor naj, za božjo voljo, kaj drugega pogruntajo, da ne bodo u-ileležencev ves večer nadlego-I vale več ali manj dražestne [prodajalke tiketov in nagelnov; da bodo pevci takrat peli, ko I bo harmonika molčala; da go-j stu ne bo treba brez vsakega I mrzlega ali gorkega prav do I jutra samo žleviti pri bari; da bodo govori društvenih odbornikov kratki, pa Če so jedrnati ali ue; da si ženske ne bodo preveč mazale ustnic, kajti nedolžnemu ali pa ukradenemu poljubu še ni treba puščati vidnih znamenj, in da se proti jutru ne (bo kakšna žverca raz-koračila sredi dvorane, kričeč: — Ivoga, da se jaz bojim, kru-cilaudon! Sem naj stopi, prima jš! Izkušen rojak je rekel: —* Zoper prehlajenje je čaj z žganjem najboljše zdravilo. Ce slučano čaja nimaš doma, ti ni treba hoditi v štor ponj, da se še bolj ne preliladiš. Y takem slučaju je tudi samo žganje dobro. Že nekaj dni opažam v glavnih naslovih newyorških dnev n i kov besedo — Jugoslavija. Tak se bo nazadnje vendarle nekaj skuhalo tam doli. Naposled je re»»na odločitev stokrat boljša kot po večno cincanje in življenje v negotovosti. Lansko poletje je rekel neki ugledni Jugoslovan: — Ne, Jugoslavija se ne boji vojne, pač se pa boji lakote. • Prejšnji teden je naznanila neka brzojavka, da brez karte ni mogoče dobiti v jugoslovanskih mestih kruha in meea. Prišlo je pač tako daleč, da se bo Jugoslavija morala oe je zahvalil vsem članom in članicam "Domovine" za njih navdlušeno sodelovanje za uspeli društva in obenem želel vsenu naveočim v-*e najboljše za leto 1941. Tri seji so hile določene naslednje prireditve in sicer: dne limi za društvene prireditve fl/. . . . . v , 'koče.u letiu, kakor tudi več 2(i" komična igra. dm rili važnih stvari pride za ' na letnih se>ah. Pro- pcnovno, pribite v-i. ker. [kor več na< bo, toliko lažje 1>o rt. sevati gotove d rustle stvari v korist društva, li d mi g i naši rojaki, katere [eli petje, so prav dobro doda se prijavijo na tej seji pristop k društvu, tedne pev>ke vaje -»e vrše ilko sredo v« čer od H. do 10. v dvorani Slov. Kar. doma. 'o rej a ko se viim ni mogoče (javiti za pn-top k društvu Heji prihodnjo nedeljo, pa to iko storite na prihodnji pev-|i vaji, ki »>e vrši v -tredo dne januarja. Posebno tozadev-apcliram na naše tu rojene >v< nske mladeniče, ter priponam njihovim starKttn, da jih |n»t skrn^ajo pridobiti za pri-isp k društvu, z zavestjo, da tent >tonli narodno dolž-psi. obenem' pa naj pomnijo je petje, obenetn tudi ku!tur-izobrazba za njihove sinove, ikor taidi velik piipoiuoe*k obviado njihovega in i»ašega oven^kega mat* mega jezika. katerega fino prav lahko ze-> pono-ni vsi skupaj. iS pev>kim in sebratskim po-i Vavom. Anthony Svet, tajnik. 123. fobruarja ples in veselica v k o-1 umih; dne 11. maja primerna prireditev za Materin dan; dne H. junija picnic; dne 9. no- Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše titatelje in se i njimi naši rojaki tako-reko* med seboj pogovarjajo. katera vam bo zagotovila prav prijeten večer. ISedaj pa še nekaj, kar nas prav veseli poročati in sicer glede poroke našega vrlega elaua Mr. Johna Holešeka iz Ridgewooda in Miss Ainalie Kovačič, katera >e je vršila v >oboto dne 11. januarja v slovenski cerkvi na Osmi cesti v vie. Nem Yorku. Pevsko društvo "Domovina" je prav s ponosom ustreglo njegovi odkritosrčni želji in jima z veseljem zapelo v mali cerkvi v >lavo tega pomenjbnega in srečnega dne. Po poroki kar je karakteristično za našega dragega člana, je John pipet vse člane in članice "Domovine" povabil k sebi na svatbo na prostore ro- VESTI IZ CLEVELAND, OHIO Dne 11. januarja je preminili i— Dne 7. januarja je naglo-na svojem domu Nick Herakjma umrl za srčno kapjo sploš-v .starosti 49 let. Rojen je biVno znani rojak Frank Kalin, v selu Brasljevici, občina Soši- star 52 let. Zapušča žalujočo ce pri Žužemiberku. Zapušča žalujočo soprogo Mary in hče- seprogo Aingelo, roj. Stopa r, doma iz vasi Dabravlje na Vi- re Rosemary in Danko, brata pavskem,, sina Ennesta, hčere Gkorgea in Johna. — 11. januarja je v Deaconess bolnišnici preminila rojakinja Mrs. Josephine Jeseno-Stara je bila 50 let in ro- venvbra igra in zabava na Sil-1**? Arnefa "a Forest Ave' T t rov večer. Ridgewooda, k.ier smo se vsi ves kupa i zelo prijetna in veselo Veli odbor pevskega društva gostili z raznimi zelo okusnimi "Domovina" za leto 1940 jp enostavno brez spremembe spet sprejel svoj urad za nadaljno leto. IS«*ja se je zaključila s prav okusno večerjo in obilno pijačo. katero so člani in članice in n iih družine vred go-toljirbno uživali in se veselo zabavali pozno v noč. Kakor zgoraj že omenjeno, v nedeljo 26. januarja ho pcvsfco in dranfsko društvo "Domovina'* priredilo v Slov. Xar. domu svojo prvo zabavo tega leta in sicer lepo in komično igro v dveh dajanjih "Prvi April". Zraven igre bodo razne druge točke, to >o samo ^pevi, e mi je m hote urinila neljuba pomota s tem. da sem; prezrl par imen vdeležencev in sicer: 'Družina Mr. in Mrs. Kovač in družina Mr. in Mrs. Božič iz liorain. O. Zelo mi je žal, da ^e qui je vrinila ta pomota in prizadete prosim, da mi opro-ste. V;ws pozdravljam Mr. in Mrs. John lTjčič, Barijerton, O. T Gross Valley, Ca L, je pred dnevi uJmrrl Miha Grivec, star |naseljenec, za posledicami avtomobilske nesrečo in deloma ■za rakom. Rojen je bil v Sred-jlijem Lipovcu pri Žužemberku na Dolenjskem in tu zapušča družino, v Miunesoti pa sestro. t V Fort Smjith, Ark., so zadnje dni pokopali Antona Ocep-ka iz Paname, Okla., ki je bil star ol let in doma iz Potoka pri Vačah na Dolenjskimi. V Kansasu zapušča ženo in otroke. IMA NESREČA ROJ AKTI XJTC. (Rojakinja Mrs. Ana Jane v West Pullmnn, Tli., je zadnje dni tako nesrečno padla, da se je težko pobila na nogi. AMERIŠKA BRATSKAJ^EZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva mil jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pi&ite na glavni a rad. Ely, Minnesota. SMJRTNA KOSA. ■Naznanjam vaoit, da ie tukaj v Pittsburgh«, Pa., umrla Mrs. Marija Rihtar, stara 65 let. Več let je bolehala za srčno na-p;ilko. Doma je bila iz Brusnic pri Novem mestu na Dolenjskem. V Pittsbui gliu je živela 37 let. Bila je zelo dobra gospodinja in skrbna mati svojim otrokom, ki jih je imela 9, od katerih so štirje umrli, pet pa jih Še živi in so vsi poročeni. 'Naj ji bo lahka ameriška zemlja, ostalim na moje sožalje. J. Ž. 'Pittsburgh, Pa. V liibbing, Minn., je umrla Mrs. Flrances Zapornik, stara let. katera zapušča šest sinov in pet hčera. . t V Sln^bovganu, Wis., je 8. januarja umrl Anton TVimic. star 52 let in rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Bil je samKki in zapušča brata in dve sestri v Clevelandu, drugo sestro pa v Greenwood, WK V Ameriki je bival 26 let in spadal ni k nobenemu društvu. t V Benning, Pa., je nedavno umfrl rojak John Marsič. rojen leta 1869 v vasi G.rokovje občina Priliova, okraj Konjice na Štajerskem. Bil je vdovec od spondladi, ko mu je žena umrla meseca apriia. Zapušča ože-njenega sina. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor., Pesmarica vsebnje*, 103 pesmi. —■ Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18tE Street, New York, N, Y. PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ "BAHOVEC" iz Ljubljane, je Se vedno m razpolago. Svetovno-slavno sredstvo zoper bolezni želodca, ledvic, črevesja ali žolča. Tudi zoper zaprtje in za utrjevanje krvi. Cena sedaj: 1 škatlja $1.25. Z šk. $2.40—3 Sk. $3.54. PRATIKE so tudi dospele. Blasni-kove in Družinske, zslsga pa je majhna. Kdor Pratike želi, naj takoj naroči. Cena 25e V Clevelandu, O., je umj-ia Franč-i-ška* Martinjak zaradi srčne napake. Pokojna je bila rojena 12. januarja 1889, v vasi Velike Cesnice v Litijskem o-krnju. Zapušča dve odrasli hčeri. Dne 20. decembra 1940 je po operaciji miirla v Clevelandu. O,- Mir-. Cršula Kiilac, rojena ieta 1878 v Kozarišču pri Ložu na Notranjskem. Zapušča dru-] žino. V (larv, Ind., ji* pred dnevi un*rl rojak Joseph AJičin, rojen leta 187-> v Poljanah pri Ribnici. Zapušča več odraslih sinov in hčera + V Farirport, f)., je preminil John Palčič, star 70 let. Doma je bil iz Vrhnike pri Ložu, odU koder je prišel v Ankeriko pred 35'leti. Žena mu je umrla pred enim letom. Zapušča sina Josepha in hčere: Mary Knaus, Jennie Kotnik, Josephine Jezerc in ibrata Franka, v starem kraju pa 'brata Antona. + V Milwaukee, Wis., je po dolgoletnem boleh an ju za rev-mat»zrnom preminil rojak Nick Vrbnik. Doma je bil iz Šoštanja na Štajerskem. T 'V Pueblo, Colo., je pred nedavnim umrla milada rojakinja Dorothy Baldwin, roj. Zobec, stara 26 let in rojena v Ameriki. Zapušča dva nedorasla otroka in očeta. V Chicagu, Tli., je pred kratkim umrl rojak Anton Horvatli donui iz ŽiTŽeniberka na Dolenjskem. Zapušča ženo in štiri hčere. The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in ! 200 SLIK Najnovejša svetovna ENCVKI.OPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, 1)A JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA SAMO (Poštnina plačana.) KN JIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. NOVO SLOVENSKO PODJETJE Rojak T. H. poioča iz Little| Falls, X. Y.: 'Prejšnjo nedeljo me je zanesla pot v prijazno mestece Ori.-kanv. ki leži ob državni cesti imed velikima industrijalni-iiei niestoma Ulica in Hcmie. Tam sem se sefta'1 z znanim rojakom Frankom Trinkausom, ki je odprl ob irlavni cesti gostilniško in hotelsko podjetje. Imenitno sem bil postrežen, in vsaiken^u rojaku, ki bo kdaj potoval po tistih krajih, to priporočam, naj pja obišče. • (Rojak Trinkaus je dkibro znan po gornjem delu newyor-ške države, kajti v Fly Greek jc imel nad dvajset let farmo. V Oriskauy sta dve tovarni, v katerih izdelujejo volneno o-dejo. in livarna. Vse dobro obratuje. V Rome je bakrarna. ki je ena največji hv Združenih državah. Oriskany, X. Y.f je idealen kraj za poletne počitnice. V bližini je veliko kopališče ter tudi primerni prostori za ribolov. 14. januarja liM-1 je Frank Trinkaus svoj hotel oficijalno otvoril. Va'hil me je, naj ostanem, toda dolžnost me je sma-la nazai v Tattle Falls, Žel lin mu obilo uspttha. — Pozdrav! Španski žefran, Muškatov cv«t ali Iiorber jegode. Cen velike škatlje 50c. Tavžentrože, Kamdice, Encjan, lapnb, Lipovo cvetje itd. v škatljah po fi#e. Mešani čaji Kmjpovih zdravil ca Želodec, u pljuča, Utper prehlad, ledvice, čreva itd. v filoUIjah po 75c. Z TMkim naročita« od aU več pošljemo zastonj «ni krasen VELIK stenski koledar. . Steve Mohorko Co. 704 South 2nd St., MOwaakee, Wis. I \ GLAS NARODA ' ^ pošiljamo v staro do- 8 movino. Kdor ga ho- S I £e naročiti za svoje I f sorodnike ali pri j ate- ^ j| I je, to lahko stori. — s j Naročnina za s t a r i S $ kraj stane $7. — V S t Italijo lista ne poli- ^ J !iajno.r...r ......rn , ^ ROJAK lSF. .J K POXKSRRČrL. Tukaj se je ponesrečil rojak JaTcob Tekavec. Star je 'bil f»3 let in zaipušČa 3 sinove in 3 hčere. Tloma je bil iz S tu rja pri Blokah. John Jurca. Jere, W. Va. NAZNANILO in ZAHVALA <>I«>boko iK»trt«*^:i srca uaztianjam sororiiiikom, i>rijateljt,>iii iu iaiaiuviu Žalostno iHivico, da uani je kruta siurt vzela ud nas ljubega »oprogu lil oevta — Jakoba Mlakar-ja Zjutraj je z«li:iv o katoliškem obredu v Glean. N. Y. Hvala lepa vsem. ki ste me tolažili v urah žalosti in nesreče. Po-sebno se zahvaljujem bratu Tonetu Mlakarju in s«»i»rogi iz C!leve~ landa in družini Trtdia st.. Mr. in Mrs. Troba, St., Mr. in Mrs. Mr-bar, Mrs. Kerovic, Mr. in Mrs. Placar, Mr. in Mrs. Zrinšek. Mr. in Mrs. Pakiš, Mr. in Mrs. Zlozel v (V>ur!ors|>ort. Pai„ Mr. evšek, Mr. in Mrs. Konliš. Mrs. Pre-lievšefc, Mrs. in Mrs. Janez iz Sheffield, Pa. in Mr. Troba. Mngoft si»m koga i>oznbila ter naj mi oprtati. Tukaj zapušča dva brata. Toneta v Clevelandu in brala Franka v .Toliet, Illinois: v starem kraju pa dve sestri. Še enkrat vsem lepa hvala: Tebi, dragi soprog in oce. lahka Ti naj bo zemlja, v kateri iMM~ivaš. Za Teboj žaluje THEREZA MLAKAR, soproga; JOHN, JOE in TONY, sinovi: Theresa, hčerka. Kelletlviile, Pa.. Star Route, 10. januarja. 1940. 1) VASA NAVZOČNOST PIUPOMORE NE SAKfO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU USPEHU. DRUŠTVA POTfcEBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJDI CL ANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. .i.«...•._».... • .--..• - ...i- U LAS NARODA" — New Yorf 4 [Thursday, January 16, 194 i * VST ANO VL JEN L. ROMAN Spisal: FRAN GO VE K AR. =36............................~ { STRAHOTNI DOŽIVLJAJ POBEGLEGA ^ KAZNENCA •••• •• Svat je so pri3'i v potnih oblekah; le nevesta je nosila šopek rdečih vrtnic. Bila je smfrtno bleda, ko je stala pred oltarjem in noga ji je drgetala, da je mislila, da se zgrudi. Novakov re-sni obray pa je "bil poln tihe sreče in samozavestne energije. Že na pori v cerkev ni pustil, da bi vodil Olgo stric Tratar kot prva priča, nego jo je vodil »roko v roki sam. Zaradi družbe ni nnogcl govoriti ž njo, toda včasih je stisnil njen komolec k sebi, kakor bi hotel reči: "'Nasloni >e na mojo ljubezen in na moj značaj, in poslej bo varna tvoja pot skoziz novo življenje." Pred oltarjem pa se jc ozrl nanjo, in videč bledoto njenih lic, pošepetal: "•Zaupaj, Olga, jaz te ljubim!" In na vprašanje /upnikovo, je-li njegova resna in svobodna volja, da vzaiU* pričujočo neveste Olgo za ženo, je energično pokimal in odgovori! glasno: "Da!" 5vakor bi prehajala njegova volja na Olgo, je tudi ona pritrdila z odločnost jo. Nato so šli v zakristijo izpolnit vprašanja v poročni kniij-j, počakali, da je T orb ar slekel koretelj ter so ga vzeli kar s seboj. Ves čas ni Novak izpustil Olgine roke ter jo je vodil tudi zdaj domov. 4'Vidite, gospoo župnik," je pripovedoval Novak, "zdaj se čutim šele celega človeka. Trije pračuti so po usojeni msie-riju, ki na> delajo cele ljudi: ljubezen rediteljev do otrok ter rtrok do roditeljev. Ta je prvi. A jazz sem že dolgo sirota. Potem je ljubezen ali prijateljstvo moža do moža. brata do biata. Zelo redek, dandanes menda čudežno izjemen čut, znan skoraj .le še iz starejše literature. Jaz ga poznam, ker imam vzornega prijatelja. A tretji je ljubezen in tovarištvo med možem in ženo. Tega sem si pridobil s strastno vztrajnostjo in ga utrdim. . Hotkm in bom!" "A ljubezen do domovine?" je vprašal župnik. "In glav-ro: ljubezen tfo Boga?" "Obe te ,ljubezni sta obseženi v otroški ljubezni do roditeljev," je odgovoril Novak. *"Kakor ljubezen do bratov, :-ester, sorodnikov. Domovina je naša mati,, Bog naš oče." 'Zamislil se je Tcirbar, potem pa vpraša: "Pa kaj je po vašem ljubezen?" ■"Ljubezen po niojemi je najsvetejše, najlepše, najdragocenejše, kar je ustvaril Bog. A definirati se ne da. Kakor elu--a ne ali eter ali elektrika Mistična, usodna moč je. Samo čutim, da prihaja od Boga in se vrača k Bogu. Ljubezen je | »o v sod, saj brez ljubezni ni ničesar. Ljufbezen je večna; kakor Beg je bila v prvi luči. jc v soincu in trepetanju vsakega xlitja; brez ljubezni bi ne bilo nobenega razumevanja, Navdušenja in delovanja; brez ljubezni bi ne bilo nobene lepote, nobena n>niee in nobene pravice. Ljubezen je duša svetov, njih ustvariteljiea, rešiteljica in voditeljica. In večna ostane, ker Je Bog večen," je d^jal Novak. . "Da, ljubezen je iz Boga," je pritrdil župnik, "zakaj vse j s iz Boga, po njegovi tzami>li in njegovi vopji. Vse reči v vsemi r ju. vsa luč, barvo, vsa čustva, misli in dejanja so tre-ljaji I kajti etra in vsa materia e tresoč se ziroščen eter. Misel in volja, ki sniotreno tre-e eter, pa je Bog." Nasproti sta jim prišli gospa Tratar jeva in Ernica.. Objeli sta se z Olgo in objel in poljubil ju je Novak, Er-nico pa je dvignil v nanoč.ie in jo nesel domov, objemajoč ženo okoli ramen. Med poroko so postavili posli pred hišo dva mlaja ter so okra-ili vrata, vežo in stopnice z cvetjem. V obednici so »odli svat je za mizo, vso v cvetju, dragocenem porceranu in steklu ter snežnobelem perilu. Kmalu so bili z večerjo gotovi, kovčegi so bili že na kočiji in bela vitka iipičanoa sta nestrpno hrzala in kopitala pred hišo na ce-ti. Tetitam pa še »prav posebno vele^spoštovani go?-pe Novakovi: na moža takih načel, takega srca in du&e se laMco opvra v bodoče z zaupanjint Bog je začetnik vajinega zakona. Bog je z vama dane> in bo z vama, prijatelja! Kakor sdnee nad zemljo plavaj mul' vama ljubezen, ki je Bog! In srečna bo«*ta. — Na vajino srečo v božanski ljubezni!" Tn župnik je dvignil čašo ter trčil z Olgo in Novaikom. Nato sla se zakonca poslovila "'(loRpa mama." se je obrnil Novak k Tratarjevi, *ofor v obje 11 uil a hčer. "pazite mi na dom in Ernieo! drugo uredite sj Jožftoni in Katro, ki jinta zaupani že četrt stoletja. Zve-ta sta mi kakor moja desnica. — Ernica, črtkaj, prineseva ti zopet kaj lepega! Moja si in rad te imam, dušica materina!" % Poljubil je dete na čelo, «i ga priti**r.il na src? ter odvedel Olgo na kočijo. — mahanje robcev, vzkliki: "Srečna!" in lipicanca sta oddirjala. t Odpeljala -ta so na Dunaj. Novak se je vedel na vlaku ves čas mimo, uslužno, a niti " pogledih niti v kretnjah ni izdajal svojega hrepenenja. {Nadaljevanj* prihodnji?.) ^ Nedavno so tuji listi priobčili kratko poročilo, da hoče francoska vlada povsem odpravit svojo kazensko kolnijo na Gua-vani. Le nekaj kazneneev še exlsedeva kazen, pa tudi ti ne ostanejo vec dolgo tam, vsi drugi bodo pa prepeljani v francoske kaznilnice. Odločitev o tem je padla prav za prav že prej, toda samo v tem sirVi-siu, da v Guavano ne hodo več pošiljali novih kazneneev. Šele sedanja francoska vlada je pa rešila ta problem v celoti. Kaiznilniazniki morski psi. Zaman bi kaznenec poskušal rr.šiti «e, v bližini otoka vedno preže na plen nnonsiki volkovi. In vendar je Moreau znova poskusil pobegniti. Za popravilo kolib so pripeljan i na otok nekaj deck. In ena deska je nadomestila obupan cu spi o v. To ie bila malone sigurna smrt. Toda človek, ki naj bi bil umrl na pustem otočku, je navzlic temu tvesral poskus. Na drski je jadral po morju eno* noč in en elan, dokler ga niso zanesli valovi k obali. (Moream ni upal. da bi mogla biti to druga obala kakor gua-vanska. Vendar je pa od trenutka, ko je stopil na suho, ve MiOreau je :4crbno pazil, da v Riu de Janeiru ni prišlo v jav-ne>st njegovo pravo ime, ker se je bal, d!a bi ga brazilske oblasti kot uibežnega kaznenca izročile francoskim. Šele v začetku letošnjega leta, ko je bil že izven nevarnosti, je slučajno zvedel, ela je bil v Franciji "po >imrti" rehabilitiran, ko je namreč pravi morilec priznal svoj zločin. Bivši Moreauov predstojnik, ravnatelj podjetja,, kjer je bil Moreau knii-govoelja, je bi'1 umoril mlado go:-po, s katero je imel ljubav-no razmerje in ko miu je po stala naelležna s svojimi zahtevami. naj ji omosroči le>čitev in naj se poroči z njo. Morilec se ie zanašal, da bo padel sum na Moreaua. kar se je res zgodilo. Svoj zle>čin je priznal šele po avtomobilski nesreči, ko je bil -mrtno ranjen. O Moreauu so na mislili, da je našel smrt na begu iz kaznilnice. Moreau se je ta čas tako privadil novemu imenu in novi domovini, ela se noče vrniti v Francijo. pridružil takratni socialistični! stranki. Že naslednje leto pa je 'bil kazenski izgnan v Tiflie. Nato je izmenoma delal v Peti ogradu, Revel ju in Moskvi ter postal v revoluciji leta 1905 član sovieta eJelavskih zastopnikov. Ob izbruhu oktobrske revolucije je 'bil1 že član izvršnega odbora boljševiške stranke ter sotrudnik "Pravde." nakar niiu je stranka poverila mesto petrograjskega župana. V začetku leta 1919 je bil izvoljen za predsednika vsezvezne-ga izvršnega ewtbora. S tem je postal najvišji funkcionar Sovjetske zveze in je to mesto tudi po reorganizaciji osrednjega izvršnega odbora obdržal vse do danes. V tem svojstvu je M. I. Kalinin formalno predstavnik suverenosti Sovjetske zveze, dasi se zaraeli posebnosti sovjetskih ustavnih doloob njegova funkcija ne krije popolnoma s funkciiami predseelnika elrugih republik. Kalinin je na najvišjem mestu predstavnik ruskesra kmeta ter je osobito moel kmeti zelo priljubljen, na tudi meel delavci uživa velik ngl'ed.. SMRT RUSKEGA TOPNIČARJA. Dne 16. nexvemibra 1940 je v Moskvi umrl eden najznamenitejših sodobnih specialistov za topništvo, generalni polkovnik rdeev>e vojske, prof. Vladimir Grenela 1. H n h 1 i f * 0 0) II 4\ * h 1 $ f r o o o « n AMERIŠKO MATEMATIČNO ČUDO. (Komisija vseučilrških profesorjev se je bavi'Ia s čudežnim otrokom Geo. Femanelezom, ki obiskuje šele dve leti osnovno šolo v argentinskem mestu Rosariju. Otrok je cel matematičen fenomen. Brez vsakega napora rešuje najtežje formule in enačbe in na pamet rešuje račune, za katere potrebuje izvrsten matematik ccle dneve, da jih opravi na papirju. Pri tem so o-trok deslej še ni zmotil. 'Znanstvena komisija je pozvala starše, naj njej prepusti-nadaljnjo vzgojo otroka, starši pa se doslej niso nnogli odločiti. Iz rileja je prispel te dni v Ro-sarijo najboljši matematik val-paraie=fcega vseučilišča, da bi temeljito proučil čudežnega o-troka. OD ŽELEZOSTRUGARJA DO PREZIDENTA. Danes praznuje Miha?! Iva-novič Kalinin, predsednik pre-zidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske Rusije 65. obletnico svojega rojstva. Kalinin se je rodil leta 1875 v selu Vnešnja-ja Trojica, nekdanje tverske gube rn i je, kot sin rus-kih kmet- neznano deželo. Dolgo ie ho-!\ , , • , , * J 'delavec kovinske stroke i • v . , ... if-kih staršev. Oel zgodnje mla- roval v svojo s.ree'o in krenil q . , ^ ,J , , .. t^ , . , J idosti dalje je bil zaposlen kot v raz- jnih ruskih kovinarskih podjetjih ter se je izučil za železostra-garja. Kot delavec v .Putilov-«kih tovarnah pri Petrogradu se je seznanil z delavskim giba- elil po dfeungli in končno sploh ni vedel, kje je. Moral se je skrivati, kajti tudi domačinom ie lov na ubežne kaznence elo-bičkonejsna pustolovščina. (Francoke oblasti plačajo visoko nagrado tistemu, ki ubež-nega (kaznenca zgrabi. Moreau je imel s seboj samo nož in tako seveda na učinkovito obrambo sploh ni mogel misliti, f ki je Vse koraj niem ter prišel zaradi svojega delovanja kman|ii v navzkrižje z oblastvom. Leta 1898 se je VELIKA ZADEVA Z USNJEM KONČANA. V Mariboru je preel časom zbuelila veliko pozornost znana Halbarthova afera. Kakor se čitatelji spominjajo, je bilo mariborskemu tovarnarju usnja W. Halbarthoi zaplenjena velika množica usnja, ki so jo strokovnjaki ocenili na 4 milijone din. Po uredbi o pobijanju draginje in zatiranju brezvestne šepkulacije je bil W. Ha1-barth obtožen in mu je bil za prisilno bivališče določen Stari trg na Notranjskem. Petem je bila pred mariborskim sodiščem razprava v tej zaelevi in je bila izrečena onro>tilna sodba. Državni tožilec pa je vložil priziv in je sledila prizivna razprava. Zaslišana ni bila nobena nova priča, kakor se je pričakovalo. Po členu 2 uredbe o pobijanju draginje je bil Walter TTanbarth obsoien na 14 ehii zapora, na 15,000 din globe in na plačilo soelne takse v znesku 1.000 din. Zaplenjeno usnje pa ostane njegova last. . SLOVENSKO - AMERIKANSKI T/ I 1 i: ZA LETO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto labko ltoSljete v znamkah po 2 ox. S cente, Ce prebivate t Zflrufcrnih državab. Posebna priloga: Trije zemlje*idi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L 1940 NAROČITE GA ŠE DANES Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Vel ka Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni A las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $' nojjol za izvoz fižola v smislu naredbe o kontroli izvoza fižola. . V tej zvezd je zanimiva vest, ki jo objavlja beograjski "Ju-goslov. kurir" o monopolizira-nju izvoza pospinjeznih k meti j-Iskih. pridelkov. Seelanja ten-|elcnca gTe za tem, ela se Prizadu pusti izključni monopol izvoza samo za one predmete, kjer obstoja nevarnost izgube pri izvozu. Zarad'i tega prevladuje v gospodarskih krofih v Vojvo-elini mišljenje, da bi moiala tudi dunavska banovina ustano-'viti posebno privilegirano ustanovo za izvoz kmetijskih pri-elelkov iz dunav>ke banovine, ki jo že dalj časti zahtevajo voj-vodinjski kmetijski krojni, kfr bi potem pripadel dobiček od izvoza izključno tej banovini. MONOPOL ZA IZVOZ KROMPIRJA, ČEBULE IN ČESNA. Tz Beograela poročajo, da bo na poellagi ureelbe o kontroli zunanje trgovine izdana nared-ba o reguliranju izvoza krompirja, čebule in česna. Izvoz tega blaga bo stavljen pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Po načrtu nareelbe bi smele izvažati to blago le pooblaščene državne in banovin-ske ustanove, in sicer Prizad, Pogod, Prevod in direkcija za prehrano. Kakor je znano, imajo te štiri ustanove že mo- e bi ga VI kdo opazil, bi bil izgubljen. Nesrečnež je preživel v Gua-vanskem pragozdu vec let. Njegovo življenje je bilo težje od onega srednjeveških puščavni-kov. Preživljal se je s tem, kar ie našel ali -ulbil z lokom in puščicami lastnega izdelka. Pa tudi ta"ko bedno životarenje ?e mu je zdelo znosnejše od življenja v kaznilnici. Sledtojič ga je slučajno našla ameriška zi anstvena ekspedicija, ki se je b^la napoto"a v Kolumfbijo in Venetsuelo. svojo pot pa je končala v malo znanem ozemlju b ilandske in francoske (ruaya-r \ od koder s* je vračala proti "bflli. Vodjn ekspedieijc dr. Oalshorst je vzel s seboj "gozd- Veliki Atlas sveta Vojujoci se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of tbe World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, 'ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre- bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'*. men jene meje vseh držav, fci'216 West 18th St., New York. ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ: ela bo Japonska uveella go-spoelarski sistem po zgledu evropskih totalitarnih držav; da je nennjška vlada prispevala 100.000 mark poelpore za prebivalstvo v Rumhmiji, ki je po potresu ostalo brez strehe: da brizga v Rumuniji iz razpok, ki jih je povzročil potres, neka siva tekočina, katere doslej še niso preiskali da -so v Varšavi zgradili posebno četrt za Žide; da je na Švedskem prepovedano zvišanje cen mleku; da je bila Ada Negri imenovana za prvo žensko članico Italijanske Akademije i la.je lanska zima v arktičnih vodaih zelo povoljno učinkova-' "» na raOTntie>žitev bel>h medvedov, tjuljenjev, pingvinov in mi'ozev. . da je neka Angela Carmino v Co gn a mi v Italiji že četrtič po-roelila zdrave dvojčke; poškodovanih, da jih bodo pj lušili iz ozirov javne varnos Se nadaljnjih 38 hiš boelo i praznili. Tenrijito bo trell obnoviti 158 zgradb, ki v sedi njem stanju takisto ne nudi, varnosti za bivališča. Skoda zaradi POTRESA. Neurtjški dopisni urad pore>ča iz Bukarešte, da «e je zaradi potresnih sunkov v Rumuniji pred tednom dni zrušilo 56 hi«. 33 nadaljnjih poslopij je tako POLOŽAJ V COVENTRYJ1 Dopisnik ameriških listo| poroča o -strahotnem uči nI noni^kih strmoglavcev na gloško industrijsko me-sto Ce ventrv. Ker so Nemci meta na mesto tudi tempi rane bewi be. so še vedno vrste eksplozij« Reševalni oelelelki uničujejj takšne bomfbe z dinamitom. Ni ti ene ulice ni v Covcntrvju, ne bi bila zatrpana z ruševin: mfi. Najusodnejše pa je to, iti v teiri me-tu dobiti niti stej kla in da vlada tudi pomanjka nje e"ektrike in vod