Kaj imamo storiti pri Ijudskem štetji. Prva skrb bodi, reanici pomagati do zmage. Resnioa je Bogu ljuba. slebernemu poštenjaku draga pa tudi Jjudakemu štetju, poglavitni smoter. To b: ne bilo pretežavno, ko bi Ijudje tako vpraševali: ,,Kaj ai rodom, ali Slovenec ali Nemec?" Toda žali Bosr, tako ne bodo vpraševali, ampak : ,,Kateri j ezik na vadno govoriš, nemški ali slovenski?" Ne poizvemo torej najprvlje, koliko Nemcev ali Slovencev na primer v deželi Štajaraki prebiva, ampak koliko ljudi tukaj navadno govori nemški ali alovenski (Umgangaaprache). To pa je velik razloček in sedaj slabo za nas Slovence, kajti naši slovenaki odpadniki, tudi nemškutarji imenovani, gorijo za nemški ,,Umgangssprache" ali ,,občevalni jezik". Zato so pri zadnjem štetji trumoma lomastili med Nemce in tako bipoma število Nemcev, vsaj na papirji, znatno pomnožili, islovencev pa akrčili. Po akončanem štetji namreč živa duša ni mialila dalje na ,,občevalni jezik", ampak sploh ao povdarjali: Nemcev amo našteli 794.841, Slovencev pa aamo 388.419, to je: okoli 100.000 duš premalo. Toliko smo zgubili v dvakratnem ljudskem atetji po ,,občevalnem jeziku". Nekatere krati naj še tako atejejo, pa naa pozobljejo do zadnjega — krnkača. Naši naaprotniki se ve, da na to vže komaj eakajo ter so kmalu po štetji 1. 1881. zmagoponosno upijali: glejte, slovenatvo leze nazaj, kmalu izgine! Kaj podobnega utegne ae zgoditi nam tudi sedaj, kajti združeni nemški, poljaki ia italijaaski poalanci so v državnem zboru zoper ugovore slovanskih zopet akleaoli, da se 1. 1891. štetje ljudi vrai po dosedanjem načiau. Zatorej oatanejo naai nemškutarji zopet tam, kder ao 1. 1881. občepeli, namreč v nemškem taboru. No, sovražni nam vihar stresel je slovenako drevo. Zbil je mnogo črvivega sadja na tla semtertja pa tudi maraikatero zdravo jabelko. Maogo bilo je namreč takšnih goapodarjev, ki ao avoje aloveuake delavce, poale, podredjence, stanovnike paeui, nič tebi nič vpiaali med Nemce. Grodili ao ae pogosto goropadni nedoatatki. Na primer: v poličansko Peklo pahnili ao poleg 223 Slovencev ae — 254 Nemcev. Samo Bog in dotični goapodje vedo, od kod ao jih vzeli. V okolici Sečji Stoperake župnije, kder šeni prebivala nikoli niti jedna nemška dušica, naštcli so — 257 Nemcev. Takšnili nedostatkov pa sedaj lehko zabranimo, ako vsak Slovenec atori svojo domoljubno dolžnost. Vsak priden Slovenec naj torej zapiše ali aam v naglaanico (Anzeigezettel) ali izpove pred štetnim komisarjem v zapianik (Aufnahmsbogen) kot svoj ,,občevalni jezik" ljubo slovensko materiaščino. Nobeden se naj ne sramuje svoje matere slovenske! Na dalje naj pazi vsak v avojem obližji strogo, kako se bode vršilo kje ljudsko štetje. Vaako pomoto, slehernega človeka, ki bi prave Slovence nagovarjal, zapeljeval, podmitaval, strahoval in silil, izneveriti se slovenstvu in vpiaati ae med one, kojim je nemačina ,,občevalui jezik", treba takoj naznaniti dotičnemu okrajnemu glavarstvu To je dolžno popraviti zmoto in krivice kaznovati po § 26, 30 in 33 naalednje navedenega ukaza. Konečno še opozai-jamo na 19. točko miniaterskega ukaza z dne 9. avguata 1890: za vsako osebo zapiše štetni komiaar kot ,,občevalni jezik" samo jeden: nemški, alovenski itd. On vpraša zaradi tega doti'no oaebo ali rodbinskega, glavarja panesme ljudimotiti (irrefuhren) po svojih vpraaanjih in tudi ne uplivati na odgovor. Nadejamo ae, da bode povsodi dovolj goato naaejanih domoljubov, katerih sleherni tukaj stori svojo dolžnost. Ne vdajmo se! Pomagajmo reanici dozmage! Ohranimo, kar ae imamo! Nobeno ped ~ Za celi svet — Ne dajmo več — Ne dajmo preč — Ne dajmo slovensko zemlje naše! Tako bodi, tako ae zgodi! Straženski.