Tečaj
XIV.
List 23
gospodarske, obertnijske
in
národsk
îzhaj&jo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po poeti, sicer 1 fi.30 kr.

Ljubljani v sredo 10. marca 1856.
Vodník vinorejcov
v,
w
Pervo poglavje.
Od poglavitnih p o goje v vinoreje. Podne bje, kraj, vreme, zemlja, tertneple
reci
mena in obdelovanje Vinogradov so poglavitne
vinorejstva. Od teh bomo tedaj naj pervo govorili.
P o d n e bj e.
Naj več je na tem ležeče, kakošno je podnebje ti-stega kraja, kjer so vinogradi: je li gorko ondi ali merzlo
suho ali mokro.
?
Da je vino dobro in se
lahko prodaja, mora imeti mal
kisl
P
k
keg
t
Da pa je tako
>
mora grojzdje popolnoma dozo ret i.
Ceravno kteri kraj sam po sebi ni dosti gorák
5
se
zamore pomanjkanje gorkote nadomestiti nekoliko s tem, da se za nograd izbere primerna zemlja, primerna lega
pri
merno tertno pleme, in da se prav obdeluje. Kremenasta in pešena zemlja. ki leži na stermi gorici proti poldné
za
wore nekoliko nadomestiti to, kar ima kraj sam po sebi premalo gorkote.
Če je podnebje vinskega kraja p
1
(mo
krotno), zaderžuje zorenje grojzdja. Na drugem mestu bom nasvetoval, kako se dá temu nekoliko v okom priti.
V nekterih krajih rada t
bij
1
v druzih
pom
d
m e r z u j
druzih je veliko megle in rose, ktera
v nekterih legah nogradov grojzdju v tem tem rado odpada.
škoduje, da
po
Da v nekterih krajih
krat kakor v druzih toča
bije, so že posebne okoljšine tistega kraja take, da se v njih raje toča vsuje kakor v druzih. Asekuracija proti toči kakor proti ognju je naj gotovši pomoček zoper tako škodo.
Malo krajev je,
toča tako pogostoma razsaja kakor na
Štajarskem. Asekuracije zatega voljo celó nocejo v zava-rovanje vzeti štajarskih vinorejcov. Kdor tedaj ni po ase-kuracii proti toči zavarovan, naj stori tole, da terto saj bolj
obvaruje toče vsadi postři pride,
naj
o^rad gost
M	iTHVPHiiPHHHipH
zasadí s tertami, naj ter te
proti tistemu
kraju, od
kodar toča navadno
. naj na vunanji strani jih priveže na široke kole in naj jim veršicev ne odřezuje ob vélikem Smarnu, ampak še po malém Šmarnu. Ti pripomočki saj nekoliko škode od-
vernejo.
*
Der Fůhrer fur Weingarten b esitzer". Ein Auszug aus dem Werke „Guide du Propriétaire de Vigne par M. du
V
Ceravno se pomladanski mraz povsod čuti in iz občnih
vzrokov izvira, se po krajnih
azmerah in s pridnostj
ljudi
vendar nekoliko odverniti zamore, zato pomladanskega mi
uimam
ne moremo prav za prav pristevati kraj nim so visoke gore in gojzdi in velike mirne vodé blizo, er nizke doline obdajajo snežniki ali gojzdnate gore
Kjer ali tam
i, je rose včasih toda bi bilo deževalo bilo, ali pa
naj bolj škoduje pomladanski mraz.
V nizkih dolinah , ki so v zavetj liko, da je vse mokro, kakor se v tacih dolinah pogostoma vzdiguje lahka megla, ktera se ob sončnem izhodu čez gorice vleče. Ako v takih okolj-
razdeli in odpravi roso in nosrade. Ako sončni žarki
soncna gorkota
sinah le sama meglo, zadene velika škoda
gloma obsejejo rastline , ktere rosa ali slana pokriva, je
to naj pog
• v •
vzrok pal
in obilnih tistih rujavih
lis in marog, ki jih nahajamo na perji.
Vreme.
Vreme se spreminja po letnih časih; letni časi pa so
taki, drugikrat drugačni
, tako,
v ravno tistem kraji enkrat da se njih premeni ne morejo pripisovati podnebju tega ali
tistem kraji je včasih pomlad gorka
Clovek ne more nič
unega kraja ; v ravno in suha , drugikrat merzla in mokra. zoperv to.
Ce dolgo in zlo dežuje, je terti to, dokler raste, zlo škodljivo. V nogradih , kjer je zemlja taka , da ne spuša
rada mokrotě skozi, boleha potem terta spomladi ; v vsih krajih pa, kjer zlo dežuje takrat, kadar terta cvetč, se izreja le malo grojzdja. Ce dolgo dežuje, kadar grojzdje
To napravi vino-
zori, je grojzdje slabeje in rado gnjije. rejce, da dostikrat prezgodaj tergajo (berejo) in le slabo vino pridelajo.
Pa tudi suša škoduje, ako terpi do jeseni. Jagodice le malo zarašajo, koža prihaja debela in terda in napol manj se pridela včasih vina. Od druge strani pa suša boljša
vino
i
da ima več farbe in več vinskega cveta (alkohola)
r
manj pa kisline.
Za terto naj bolje vreme je tole: Kadar cvetč bo precej gorko, poredkoma naj pride pohleven dež.
, naj
Gor-
kota delà, da jagodice hitro in lahko rastejo, pohleven dez
je ravno

odpada, in to ploda, tište
pa napravlja, da le po malem jagod prav, da sc terta znebi malopridnega ploda, tište jagode pa, ktere ostanejo, se bolj popolnoma izrasejo. Ce je gorko in če pred tergatvo včasih pohleven dežek porosí grojzdje, se
zmehčajo sicer
jagode
ovodeni; vina se pridela dosti in
lepo , pa njih sok se vendar ne
terdega, am-
dobrega, ne
pak
tacega, ki
se dá pred piti, je lepe farbe in žlahnega
Puits de Maeonex". Bordeaux 1850. Mit Erláuterungen und duha. Takošno vreme je noter do terganja (bendime)
Anmerkungen von Dr. F. X. Hlubek. Herausgegeben vom P r á-
sidium der k. k. stey. L. W. Gesellschaft. Graz 1856". Tako se glasé bukvice, od kterih so světli nadvojvoda Joan 3 iztise tudi krajnski kmetijski družbi po našem namestovavcu v Gradcu gosp. J. Wagner-u poslati blagovolili. Za povzdigo vsih razdelkov zemljodelstva vseskozi skerbni gospod nadvojvoda so gori imenovane francozke bukve vinorejstva, ki tam stanuje,
dobro, posebno pa takrat, kadar se cas tergatve bliza. Take letine narejajo žlahne vina. (Dalje sledi.)
Kako divji kostanj za živino rabiti.
Zalostna resnica je, da tisuč in tisuč vagánov dívjega
kjer mnogočislani Bordocan raste, v nemški jezik zato pre- koštanja V našem cesarstvu vsako leto pod zlo gré, namesto
staviti ukazali, da bi mnogo dobrih naukov, ki jih te bu kvice zapopadajo , spod prof. Hlubek 6tavke spisal. Da bojo tudi naši Slovenci teh naukov deležni
tudi po naših vinskih dezelah razširili; go pa je v razjašnjenje marsiktere reci do
?
bomo poglavniši reci podali v „Novicah".
da bi se porabil za to ali uno. Ceravno je že do dobrega poterjeno, da divji kostanj je prav dobra živinska klaja, se vendar v jeseni še marsikter vertnar jezi, kako bo ta nad-
Drugod ga pusté ležati po tleh
Vred. lezni sad iz verta spravil!
90
in po njem hodijo, dokler vsega ne poteptajo. Al ni greh zametovati sad, ki se po pravici smé kruh za živino
imenovati?	v- is-
prosim Vas gospodarje vse: porabite vsak kostanjček za živino, ker ji je tečna in zdrava pica. Brez vse posebne priprave, brez vsih stroškov zamorete to storiti: ovcam ga zmlite (srotajte), g oveji živini, posebno pa molznim kra vam, ga napravljajte takole:
V jeseni poberite divji kostanj in spravite ga na pod ali kak drug suh in zračen kraj ; da ne plesnije, se mora izperva večkrat premetavati ; ples nj i v kostanj ni za klajo in je celó škodljiv.
Preden pa začnete kostanj za klajo rabiti, vsujte ga v kadi, ktere naj stojé bolj 11a gorkem, naj bolje v hlevu ; potem vlite čiste hladne vode na-nj , in tako dolgo naj se namaka v vodi, da se napenjati začne in pa se izpreza (razpóka). Takrat je že vinsko-kislatega duha, in to je znamenje, daje kostanjeva moka že zavrela, — sedaj pa je tudi čas, da se živini poklada. 2 bokala (fir-keljna) sta na dan za eno molzno kravo zadosti namesto naj boljega žitnega drobu.
Kadar se je živina divjega koštanja privadila, je zlo požrešna na-nj, in kmali se bote prepričali, da krave več molzcjo in da je mleko dokaj bolje.
Samo po sebi pa se razume , da naj gospodar to reč tako napravi, kadar je začel kostanj pokladati, da ga p o-redoma poklada, to je, da si ga v kadéh tako pripravi, da ena kad za drugo pride na versto, ako ga ima namreč veliko. Pa kar ga ima, če tudi malo, naj ga pri-
voši živini.
To je naj krajša, naj koristniša in po skušnjah popoinoma poterjena pot, divji kostanj v prid obraćati.
Národno gospodarstvo.
u.
Spoznavši, da imetje posvetnega premoženja veliko pripomore v dosego namenov, za ktere si prizadevajo ljudstva in deržave, so skerbele že nekdaj deržave za posvetili blagor; vendar so pričeli še le sedanji narodi znanstveno za to skerbeti, toda po različnih pravilih, ker tudi različne
so bile njih skušnje.
Misleći, da pravo posvetilo premoženje ali bogastvo naroda je le gotov dnar, v zlatu in srebru, so tedaj učeni razlagali vodila, po kterih je deržavni vladi skerbeti, da se dnar privabi v deželo in v deželi privaruje, in ker se iz pridelkov in izdelkov več dnarja skupi, so učili, naj se podpira obertnija, posebno vélika obertnija, in v unanje dežele tergovini odprè pot, da se vse kupčijstvo po postavah v domaći dobiček oberne.
To je kup čij ski ali ter žni s os tav ali sistem.
Al kmali so napake diiariiega nakupčavanja prišle na dan.
Da bi se delo v deželi pomnožilo, da bi se narod lože pomnožil in obderžal in da bi ne bil odvisen od ptujih narodov v svojih potrebah, se je zaměnil kupčijski ali teržni sostav z branivnim sostavom, to je, z vodili, ne kupovati od unanjih narodov blaga, ktero se lahko přiděla v domači deželi, marveč domace blago braniti pred ptujim s pomočjo mita ali cola. Temu enostranskemu podpiranju velike obertnije in unanje tergovine je pa sledilo zanemar-jenje p olj odelst va. Da bi se odvernila ta napaka, je národno gospodarstvo učilo zemljo-gospodarstveni sostav, ktero pravi, da pravo bogastvo naroda je v ze-meljskih pridelkih; da tedaj le iz obdelovanja zemljiš izvira blagostan. Dnar je le méra in namestno znamenje blaga. Le zemljodelstvo donaša čiste dohodke; vsaka druga obertnija in tergovina poplačuje le potrebne stroške. Razdeljenje in menja blaga in po tem vedno ponovljanje pridelkov se pa pričenja in ob varuje pri narodu po narav-nem pravu, ktero terja svobodno gibanje obertnije in tergovine, to je, slobodno množtvo kupcov in prodajavcov
in njih oprostenje od davkov; potrebe deržavne naj se iz-
plačujejo samo z davkom od čistega dobička — od zemelj-skih davkov.
Da bi se zedinili vsi tukaj našteti sostavi, po kterih se dá doseći posvetni blagor naroda, je začel Adam Smith učiti obertniški sostav. Njega pravila so:
1.	premoženje, bogastvo izvira od vsega koristnega in prijetnega blaga, ktero je zamenljivo ;
2.	pravi pričetek in vír vsake vrednostije delo na podlagi zemljiša, in za izdajke potrebni kapital (glavnica). — Delo živí delavca, poinnožuje premoženje: vsako delo, ali naj se sirovina pridobiva, obdeluje in rabi, ali da se s sirovim, obdelanim in izdelanim blagom teržuje . je pridelovavno; toraj je tudi delo méra vsake vrednosti;
3.	zemlj odelstvo, obdelovanje polja in gor, obertnija in tergovina, razdelki delavnosti gospodarstvene, so pridelovavni in toraj viri dohodkov deržavnih, ker ne le iz zemljiš temuč tudi iz delà in kapitala izvira čist dobiček:
4.	vrednost blaga se ravuá naj lože v naravni obertniški in teržni sv obodi; toraj naj ne vodi vlada s postavami obertnije; vlada naj nikar ne bo obertnica; samo v podporo obertnije naj se ustanovijo naprave take, ktere čujejo nad občnim blagrom. Ta sostav zametuje vse, kar je nasprotno svobodnému množtvu kupca in prodajavca (freie Concurrenz).
Po tem uku se je kmali pomnožila mestna obertnija, fabrikarstvo in tergovina : prikazalo se pa je tudi siromaštvo v dozdaj še neznani velikosti zraven bogatije po-samnih; pokazale so se napačnosti v obertniškem sostava in dokazalo se je, da premoženje naroda ni enako premo-ženju posamnih v vrednosti po menji in v zvezi delà, — da je napačno, preveč gledati samo na imetje gotovine. na veliko obertnijo in na tergovino, — da je napačno skerbeti samo za kolikost blaga, ako se ne pazi tudi, kakošno je blago in njegova razmera s potřebami naroda, ker s samim ozirom na množenje bogastva se zanemari skerb za ohranjenje in razumno razdeljenje pridobljenega blaga, — dokazalo seje, da neoni ej ena obertniška in ter žna svoboda se opira na sebičnost, ker je potem vsak le za se in samotež v svojem delaven.
fgled po svetu.
Vdovi Sultanove.
Zraven podertega kioska (_turške vile), kjer so ne zdav-nej strašne morije bile, je pot v staro terdnjavo Carigrada. Ondi še nevernik ni smel stopiti čez prag vrat in dandanašnji za vrača še kak Albánec , Kurdistanec ali čern Arabec sničeve ženske europejske z zapovedljivo besedo „sarcak!"; le málokomu dovoljeno je ohladiti se v cipresnem gajiču, kteri razprostira se čez vès pervi homec sedmohribatega Rima v izhodu. Skoz veje cipres vidi se brez števila ku-pljic in stolpov ženstviša, ktero trikrat z zidovi obdano sveti se zmed černo-zelenih dreves kakor tempelj Diane.
Na levi strani pod tem gričem je še ena palača prostornih dvorov. Žalostno gleda iz temne sence visocih cipres; to je poslopje večne žalosti vdov, prebivališče žen pomeiiih carov ozmanskih, ktere v lepo izlikanih jecah svoje življenje prejokujejo. Strašna laž je njegov veseli obraz!
Vsih nesrečnic je le ena sama, ktera v vabljivem po-slopji naj lepšega kraja sveta prebiva, srečna, prosta! Le tista, ktera rodi perva sultanu carevića, in ko bi bila poprej robinja bila, ona je tista izvoljena, ktera smé z odkritim obrazom ljudem pokazati se, kteri so enake pravice z ino-žaki turške vere. Vse druge tarejo reve sužnosti sicer bii— šobe iu bogatije obdane. Skozi omrežene okna gledajo vse krasotě sveta, ozirajo se v peneče morje, romajoće od kraja do kraja zemlje; šibke ladije gledajo prijadrovati ter zopet vračati se v daljne dežele. Koliko blažih sere tarejo muke Tantala !
— I i î
V začetku našega stoletja umerje sultan Mahmud II.
jjgl	I I	il	H	_ S I	k i	Li I i 11	y
po imenu Véliki in vrata zapró se za tri sto zenam — za zrniraj. Oh! komu je mogoče gledati v temne skrivnosti un-stran zidovja ; kdo more popisati britkosti in žalosti žertve ozmanskih carov! Saj je rešivna smert mnogim zmed njih še oddaljena prijatlica; mnogo jih še doživelo ni trideset
pomlad.
Bog zna, ali še živi tista od Mahmuda tako ljubljena sužinja , ktera je , morivskih rok na otoku Morea rešena, prodana bila v Carigradu, tako serce cara prevzela, da jo je svojo ženo imenoval? Ali je še živa žena, ktero bi vsi Gerki kakor svetnico častiti mogli, ker ona je bila, ktera je zlobnega leva Mahmuda potolažiti zamogla, da ni v Te-salii in Epiru čisto pomoril njenih rojakov, ktere pokončati se je zarotil.
Pozabilo je že gerško ljudstvo njeno ime; le na čudno vižo se je še dogodba rešila, da je veliko let pozneje k Gerku Demetru Skanair-u, oskerbniku sultanke Azme (sestre Abdul Hamid-a) nekega dné geršk pop stopil v sobo, ter po svojem otroku popraševal — zdaj mogočni sultanci.
Trepeči tergovec pregovarja nesrečnega očeta, ter ga opominja v ženstvišu se ne prikazati, ker svojega življenja si ondot svest ni; dá mu dnarjev ter ga spravi spet v domovino. Nikdar več se ni čulo od starega duhovna.
Beden strah! Žena, ktera se ni bala svojih rojakov varovati, ali bi ne bila tudi svojega očeta zamogla v varstvo vzeti ; ali bi se ga bila sramovala ljubiti !
Gotovo, gotovo ni čula carica nikdar od svojega očeta; Bog zna , kako želi še zdaj ga viditi in kako še dan današnji po njem zdihuje.
Kdo vé, ali je še v življenji enaka sultanka, deklica,
ktera je kakor una na Morei tudi na otoku Kiosu moritvi ušla, ter tudi ljubljenka gospodarja dvojega morja in dveh
delov sveta postala ? Ne imenuje je resna zgodovina; pa enaka
osoda edini obé — perve iskal je oče, po drugipopraševala je mati Ij ubij oca.
Neka Nemka, delj časa v izhodnih deželah bivajoča, poznala je mater omenjene sultanke. 0 tudi je še živela na otoku Kiosu, revna, beda in hroma. Roka, ktera se ji je vedno gnojila, spominjala jo je zmirom njene osode. Vsak dan je prosila zdravnika, da bi ji roko odřezal, da bi bila kletve rešena, ktera jo preganja. Nikdar ni druzih misel imela. g*na
Leta 1819 je še živela žena, ktere ime mi ni znano, v naj srečniših okolišinah na srečnem otoku. Veri, delaven mož, štirje preserčni otroci, več hiš, nogradi in vertovi, sploh veliko premoženje ji je bilo. Gotovo srečno se je smela imenovati.
Grozovita noč pa ji je vse vzela, še več ko vse, vzeta ji je bila tudi prostost. Tukaj ni namen popisovati žaloigre, ktera je s kervavimi čerkami pisana v plodno zemljo otoka Kiosa.
Ko se drugo jutro napoči s svojim malim sinkom zagleda kervano truplo svojega sopruga v potoku kervi ležati pred cerkvijo sv. Demetra. Plakajočo na strani svojega umorjenega moža so jo dobili janičarji ter sklenili ropa in morije že siti mlade žene ne umoriti, temuč prodati jo na somnji v bližnji Smirni. Prodana je bila s sinkom v družbi mnogo nesrečnih tovaršic , ter jo star Turk kupil s svojo ženo zunaj mesta stanujoč. Dobrega serca sta bila oba in prav prijazno s svojo robinjo ravnala. Deček e bil pri nj ej ; pa želja, prostost zadobiti je ni zapustila ter vedno bolj unemala se je ljubezen in skerb do svojih inakih otrok. Nekega dné, ko je ravno vodo iz kladeza vlekla, pride memo člověk v europejski obleki. Viditi ga pade na tla, objema njegove kolena ter ga z žalostním le tugajoči materi lastnim glasom prosi, naj bijo odkupil. Ni ji mogel odreci usmi-ljeni gospod, angležk kupec, ki je v Smirni stanoval. Veliko dnarjev je za njo mogel dati; dečka pa po nobeni ceni stara Turka ne dasta od sebe; tako se jima je vgnjezdil v serce, da sta ga za svojega spoznala in materi dovolila svo-
jega sinů obiskovati. Z žalostním sercom je šla v Smirno. Dekla je bila nekaj časa pri milem gospodu , pa kmalo se je vernila v svojo domovino.
Popraševaje po svojih otrocih zvé, da dva sta bila žertva nesrečne noči, in dvanajst let stara deklica , ljubljenca matere, prodana v Carigradu v ženstviše carsko.
Dosti je bilo to maternemu sercu. lrrno odpravi se v Stambul, poprašuje pri vratih ženstviša robinje in robove po deklici iz otoka Kiosa, pred petemi leti semkej pripeljani. Zvediti, da je živa, da je kaduna (perva sultanova žena), gré naprej, in sreča dobra ji je bila. Do sob svoje hčere pridši, občuti naj slajše veselje objeti svojo hčer, ktera se ni sramovala svoje revne matere objemati in pregovarjati jo v Carigradu ostati, kjer ji bogatije in nobene reci manjkalo ne bo. Ničesa noče revna vdova kiotska; le ena misel jo tare : svojo hčer neprenehoma sili bežati in revšino ž njo v domovini deliti. Spremeni se obraz sultanke, razloživši materi, da je neumno misliti na beg in da bi tudi tega kraja ne zapustila , ako bi ji prav prosta volja bila, potepta še zadnjo iskro upa z besedami : „Ako bi bila ravno prosta, nikdar več bi ne hotla živeti med gjavri: Bog je velik in Mahomed njegov prerok!"
Uboga mati stoji bleda pred mogočno sultanko , pred svojim otrokom. Kerč ji lomi ude slišati, da je njeno dete Izveličarja zatajilo , strašna bolečina spreleti ji desnico in oslabljeno glavo vdove obdala je megla — za zmiraj. Pre-usmiljeni Bog ji je zakril z meglico bedosti neizrečeno revšino.
Pač je prosila uboga Kiotinja stražo, naj oprosti hčer, pa smejali so se ji in norčevali ž njo vojaci; tudi hči pošiljala je k nji šle ter prosila in obetala ji nebrojeno blago — pa zastonj — mati ni razumela ničesa več.
Usmiljeni mornarji so jo v domovino sabo nazaj vzeli in davno ni, kar je še na otoku Kiosu milošnje živela. Sina v Azii je pozabila in tudi deček je gotovo matere pozabil !
Bog zna, ali še živite sultanki: hči duhovna in hči vdove v hiši tuge na naj lepšem kraji sveta? —	—k.
Jezikoslovni pomenki.
Besedi „Epidemie4* ili „kuga" pred jezikoslovno
sodijo.
(Konec.)
V
Ce bi se hotli nepremakljivo pervotnega pomena „kuge" deržati, bi mogla beseda kuga ostati edino le za tursko (orientaljsko) bolezen, inše druzih nalezljivih bolezin (Contagionen) bi ne smeli tako imenovati.
Ktero besedo pa imamo potem za take bolezni, ktere ob enem napadajo več ljudi, to je, za „Seuchen"? Prosimo, naj bi se nam povedala taka beseda.
Me rt vij a, morija, mor, pomor nikakor ne morejo veljati, ker tudi take epidemije (Seuchen) so, v kterih mnogo mnogo ljudi zbolí, pa málokdo umerje. Gori sem že rekel, da epidemije in epizoocije utegnejo biti 1 alike ali hude bolezni, n a 1 e zlj i ve in nenalezljive. Za ,, gripo" (Grippe) včasih oboli tisuč in tisuč ljudí, in jih komaj deset umerje; bolezen v gobeu in na parkljih napade včasih tisuč in tisuč glav, pogine pa le málokterá. In vendar ste obé „Seuchen", una epidemija, ta epizoocija. Za kolero jih umerje včasih izmed dvajset ljudi deset, in za govejo kugo pogine dostikrat 8 goved med deseterimi — in ravno tako je una „epidemija", ta pa ,;epizoocija".
Gospod fajm. Medved je nasvetoval za „Epidemie" skernina, gosp. Cigale ni zavergel te besede, pa je tudi ni poterdil, ampak v rokopis zapisal „kaj menite?" — gosp. prof. Metelko so jo poterdili rekoč, da skernina utegne izpeljana biti od „kerv". — Ne more se terjati od gospodov, kteri niso zdravniki, da bi bistvo bolezin zapopadli, toraj se jim tudi ne more v napak obraćati, ako tù ali tam slišane besede ne obernejo na praví zap op a dek Naj že je „kerv" ali „skern", nobeno ne more veljati za „Epidemie" ali „Seuche", ker eno je preširoko, druga
92
prêt
9 91
kerv" je ob zdravji in boleznih
9 19
k
(Verderbniss) pa ravno tako ne velja za vse „Seuchen", kakor mor, pomor ne. Naj bolj pa se kaže kako potreba je drobné pazljivosti v tacih rečéh, ako primerimo besedo s ker-nino, ki jo je gosp. Medved nasvetoval, s sk
gosp. W/ËÊÊgM
n i n a, G i ch t. F
Novičar iz raznih krajev.
V
Janežicevem slovniku, kjer stoji zapisano : „Sk
fallen nnterworfen
9
k
kern as t, gichtisch, Fraissen
gah, Fussgichť
Po visjem ukazu je prodajanje zrezanega ordinar-tobaka po sedanji ceni funt po 14 kr. v vsi pokrajni nove monopolně okolije prepovedano , le v vojaški granici je še dopušeno ; tudi rudokopom se nikjer več ne smé tobak po nižji ceni prodajati. — Sliši se, da se bo armada austrijanska zlo zmanj-
šala, kadar bo mir gotov, in tako deržavi veliko stroškov
ker bo potem tudi oficirjev
tudi
7	........... ......v,	~ „ , ^
Kako je mogla „Gicht" in pa „Fraiss" stopnjo „Epidemie" prihranilo; govori se mu,, ^ uu	c«u.
dospeti, ne vém; tedaj pustim to pravdo v razsodbo dotič- odveč, da tudi oficirji, ako bojo želeli, se bojo pod poseb nima gospodoma.
Gosp. Janežič
ima v svojem slovniku za „Epidemie
k u g a, mor, gosp. Murko pa le k u g mnenjem ujema) ; v J, Mazuranovičovem
(ka
niku se veli pošast, liovem stoji „Ep idem s tie
nimi pogoji proti polovici plače z a časno odpustili iz službe.
Da pa je mir že gotov, smemo soditi iz besed, s kte-se z mojim rimi je po telegrafnem naznanilu iz Londona 15. dan t. m.
minister Palmerston odgovoril na vprašanje poslanca Disraeli-a.
k e m slov
P
dnja, kuga, v Stul- rekoč: „Pruska vlada ni bila povabljena v parižki zbor za
(!!) posclj
9
(influenza di malattia tra le b i t aj anj e o
d
m och
českem
k
9
m o r
p an uj
skem jeziku p o ša s t, v
epidemija, choroba powszech sovskem je „Seuche" z s moravaja jasva, mor, mor ovo e.
Kaj je pravo v vseh teh besedah , kaj ne bravci sedaj sami lahko razsodili.
pretresovanj e predlogov, ampakza poterdbo skle-pov". S tem se ujema telegrafno naznanilo iz Berolina, ktero
u
9
v serb-
poljskem pravi: „Grof Orlov je pisal v Petrograd, da se je parižki i, v ru- zbor zedinil zastran 5. predloga in da je po tem takem mir
j a z va itd., „Pest" pa
m
9
gotov.
Budberg in Titov se bota v Petrogradu udeležila
9
boj
posvetovanj, kterih cilj in konec bode, dolociti pravila, kaka ) častiti naj se rusovska vlada po sklenjenem miru diplomatično obnaša".— Ce je tudi naj novejša novíca resnična, ktera je Pa glejmo še, kako so slovenski pisatelji že pred nami včeraj v Ljubljani od ust do ust šla, da se je namreč v
azumevali
N
li
kugo
u
str
nedeljo zvečer cesarju Napoleonu rodil cesarjevič, se
23. tište knjige, ki je bila leta 1792 pod na- bo spolnilo to, česar je Napoleon že dolgo želel pa tudi pri
slovom „Bukve od ku
to
inu bolesen goveje shivine itd
a
tis lij
beremo sledeče: „Od kug
i
inu njih
t
na Ka
čakoval, namreč, da oklíc mirne sprave seje ujel z rojstvom prihodnjega cesarja fr a il c o z k e g a. Bere
dar v' eni desheli, ali v' enim kraji vezh shival eno bole- se, da zraven sv. očeta papeža botra bo kraljica šved
sen ima: kadar vezh krav ali volov, vezh ováz ali fvin na ska botrica novorojenega deteta.
Iz Petrograda se piše
enkrat , ali poverfti sboly, tistikrat pravite vy, de je letó 6. dan t. m. : „Še tri dní in naš pust
ku ga, H ■■■M	UM I BiHiHi ■ ■■■■■■■
li
maslenicak*
shivinska bolesen , inu imate pí
tam pak vy ni- je pri kraji in veliki post se bo začel. Pričakovani mir je
mate prov, kadar menite
i
tera shivinzo poder
Je
i je ena fama taka bolesen, ka- povsod toliko radost obudil, da poslednji teden „maslenice" liku fort te bolesni, inu vfaka je bil veliko bolj živ in vesel kakor přetekle leta; toliko una-
je drugazhi ; vsaka ima kaj pofebniga , kar te druge ni- njih je přivřelo v mesto, da vse gostivniceso bilepolne; v
glediših se igra dvakrat na dan; le južno vreme, ki je na
m aj o
" itd
Ako tedaj vse to, kar sem tukaj v razjašnjenje zap
stopilo perve dní tega mesca,
kali veselice nekoliko zavolj
p a d k rimo;
li
epidemij
u
in
kuge" razložil, do dobrega prevda- velike mokrotě in gerdih potov". Iz Rima se pise: Jakob
bi morebiti vendar utegnilo naj bolj prav biti, ako be- Picipios iz Skija, pisatelj na Francozkem in v Carigradu
sedo kugo sprejmemo za zaznamljanje „S euch
i
k
glasovite knjige
li a
no za ..seuchenartig", in da kuge razdelimo v na
lez lj
IV
in
lezlj
1 Eglise Orientale" je nedavnej došel v Pariz. Njegov namen je, pospešiti zedinjenje izhodne in zahodne cerkve; v dosego tega namena želí družtvo
O teh zaznambah sva se zedinila tudi z gosp. prof, osnovati, ktere središče naj bo Rim s podruznicami v Pa
Strupi-tom in tako se bere na 31. stí zdravstva".
4
v •
delà „živino
rizu, v Bruselji, na Dunaji, v Bukureštu itd. linu so se poslednje dní godile strašne řečí:
V Ber
ni dolgo kar
Vém, da z besedo kužen-na-no v tem pomenu (seu- se je iz ene rodovine zavdalo 4 ljudi s kloroťorom
i je
neki oče zavolj siromaštva zaklal 4 svojih otrok, potem
sploh to besedo rabi, namreč za ,,nalezljiv-a-o"; al ravno pa sam sebe; kmali potem je v dvoboji ustreljen bil to me moti: ali tisti naših spreclnikov, ki so pervi naredili višji policijni vodja, in berž za njim se je ustřelil imeni
chenartig) pridemo v hudo zadrego s tem, kakor ljudstvo
besedo
li
kugo
u
i
so res tudi mislili na razširjenje bo- ten kraljev vradnik. Vse mesto je pokonci zastran tolikih
lezni (na to, kar je „Seuche") ali pa le samo na nalez- žalostnih prigodb in vsi časniki so polni popisov , ker po ljivost njeno. Ako, na priliko, stekel pčs popade člověka, slednja dva moža sta mnogo čislana vradnika bila.
V
pravijo
da ga okuži, in vendar zna biti le en sam pès Londonu je te dní neka mati (judinja) rodila cvetercke, stekel, ni pa jih več. Tuni kuge (Seuche),— ku žen pčs pa namreč 3 dekličke in enega fantika; vsi so z materjo vred je. Kaj nek je kor en i ka besed kuga, k už en — in odkod zdravi.
Al je žena z 49 leti že poštama zena?
V
kužej, kužek (kleiner Hund), kužel ca (Stechapfel) ? Lionu na Francozkem je bila unidan zavoljo
tega pravda
To so moje misii, ktere podveržem razsodbi gospodom, Neki gospodar je kupil nedavnej hišo za 5125 frankov; po
ki se udeležujejo izdelovanja slovnika našega,in sploh občinstvu. neki naključbi seje zgodilo Skusil sem z dokazi uterditi, kaj je pravo po mojem mne-
bukev, v kterem je ^«.u, —	—
postarno ženo. Kupec se je izperva potolažii s tem .češ.
sodijo sedaj o vsem tem še drugi gospodje jezikoslovci; le stara ženica ne bo dolgo živela, — al kako se prestrasi, ko to prosim, da razsojevaje naj se ustopijo na razloženo pod- pride tista p ost arn a ž en a v podobi č verst e vdove,k njemu, stavo zdravništva, da pravega zapopadka ne zanemarimo, Berž leti k dohtarju za svèt prašat ; ta pa mu svetuje, naj ker, kakor sem rekel, v znanstvenih rečéh moramo biti se pritoži, da k up ne v e lj a, ker od močne 49 let stare ženske natanjčni (pràcise). Besedo „Epidemie" bi že lahko od- se ne more reci, da je postarna žena. Sodija sprejme tožbo
in dohtar si prizadeva dokazati, da je kupee le dolžnost pre
stalo
. da ni bral ekstrakta gruntnih da zraven tega ima še preživiti
nji, pa tudi brez vzroka ničesa nisem z a ver gel.
Naj
pravili z besedo „epidemija" — al za „Seuche" (ansteckende und nicht ansteckende) moramo domačo besedo imeti. Ce
vzel stari ženi živež
vzamemo kugo po mnenji gosp. Jer ana le
za „alleran
do smerti dajati, 49 let stara in mocna vdova pa ni stara žena. Sodnija je sklenila, da ima kupee
steckendste Krankheit"
i
ergo za „Pest",
kaj bomo vzeli po- plaćati kar je kupil,
pravde pa: ali je 49 stara ženska
tem za „Seuche" sploh?
Vredništvo.
postarna zena
9
se ni dotaknila.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natískar in založnik : Jožef Blaznik.