Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče, rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se .................. naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela'. —............... V Trstu, v sredo 22« septembra 1920 DELO Socilalizem je postal nujna potreba nele zato, ker ne more več delavstvo živeti v takih življenskih razmerah, ki mu jih ustvarja kapitalizem, marveč tudi radi tega ker, ako ne izvrši proletarijat kmalu svoje razredne dolžnosti in udejstvi socija-lizma, bomo primorani, da poginemo vsi v luži kapitalističnega nereda- ROSA LUXEMBURG GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 53« Delivci u Julijski Brneli! Vaš iz skrajne nezadovoljnosti izvirajoči protestni nastop proti voj iškemu režimu, proti nasilju iašistov in proti železni pesti onih, ki so prišli k vam kot bratje in osvoboditelji, vživa splošno solidarnost socijali stične stranke in vsega proletariata v Italiji. Meščanske države in militarizmi, ki so bili v vojni ojačeni in si sedaj domišljajo, da smejo delati svobodno vse kar se jim zljubi, zasledujejo vedno in povsod enake cilje in se poslužujejo povsod enakih sredstev. Povsod delajo na to, da ustvarjajo v delavskih vretah neslogo in nespera zaceljen je, da bi vas mogli na tak način ložje pritiskati in izkoriščati. Danes imate še en dokaz, da je italijanski meščanslri režim enakovreden z onim, ki ste ga uničili. Zato se mora ukoreniniti sedaj bolj kot kedaj v vas prepričanje, da dokler bo obstajalo na svetu meščansko-kapitalistično suženjstvo sta politična svoboda in politična enakopravnost navadna laž; da se ta dva principa ne dasta udejstviti dokler bosta obstajala dva v boju se nahajajoča razredu t. j. razred Izkoriščanih in razred izkoriščevalcev; da vas potreba obrambe in obstanka sili v to, da pospešite boj za vašo razredno diktaturo, koja bo zlomila meščanski odpor, ^Sl» razred izkoriščevalcev in vas privedla v družbo enakosti in bratstva, v komunizem. Sodniji, delsoci! Vodstvo socijalistične stranke v Italiji je zasledovalo vedno z globokim zanimanjem vaš boj v korist svobodnejšega proletarskega gibanja in je sprejelo kot svoje vse vaše zahteve in vaše postulate. Zato se zavezuje jih braniti do popolne zmage. Kadar je vodstvo stranke pričelo s kampanajo proti reakciji in v korist političnih preganjancev, ni pozabilo sodrugev iz takozvanih osvobojenih dežel. Ves proletarijat podvržen eni in isti meščanski ^državi, naj si živi v kateri si bodi deželi, brez razlike narodnosti in plemena, je bil pozvan, da se udeleži skupne obrambne akcije. In io akcijo bo vodstvo stranke nadaljevalo zato, da se spravi v svobodo one, ki so v zaporih, zato, da postanejo vse one pridobitve, ki si jih je priboril proletarijat tostran Soče za ceno krvavih žrtev, tudi vaše pridobitve. In vodstvo bo prisililo vlado, da udejstvi vse one obveze, ki ph je sprejela v vašo korist. Ne smete biti več žrtve iašistov-skega rokovnjaštva niti ne militarističnega nasilja. Delaoci Julijske Benečije! Za vse to je pa potrebno, da se vsi proletarci združijo, da izpopolne svoje vrste. Potrebno je, da sodelujejo vsi pri skupni stvari, keje cilji gredo preko zahtev, ki jih hočete vi sedaj doseči. Zgodovina gre hitreje in hitreje svojo pot naprej, njen tok zavzema tako obsežne proporci je, da opraviči mnenje, da se nahajamo pred odločilnimi bitkami. Proletarijat Jriti in se podviza, da pride čim prej do svojega cilja: danes je izvejeval delavsko kontrolo v obratih, jutri — in ta jutri pride kmalu — bo izvojeval kolektivno, skupno upravo vse produkcije in politično o-blast potom sovjetov. Nujno In potrebno je, da se pripravimo in usposobimo za to veliko bitko. Radi tega je važno, da ne uporabljamo naših sil po nepotrebnem v lokalnih gibanjih in v bojih za male cilje. Pogoj za zmago v najbolj revolucljof^mih trenotkih je ona železna disciplina, ki edina nas zamore voditi v velikih splošnih gibanjih do zmage. Vodstvo vaše stranke se zaveda vseh težav in tež-koč sedanjega časa. Ono hoče in mora nadaljevali boj, in si je v svesfi težke odgovornosti, ki jo ima v tem važnem zgodovinskem razpotju. Tod* to vodstvo želi tudi vedeti, želi biti gotovo, da mu bodo množice sledile složno kej ko bodo pozvane v akcijo. Raditega Je potrebno, da si proletarske množice o-hranijo za tako akcijo nedotaknjene vse svoje ener-žije, vse svoje navdušenje in trdno volje. Vse mera biti podvrženo potrebi skupnega nastopa. Temu skupnemu nastopu se mora žrtvovati upravičene trenotne potrebe, nepotrpežlpvost in tudi upravičena razburljivost. V to svrho zahtevamo, sodrugi, od vas, polni dokaz zaupanja, zrelosti hi razumevanja velikega momenta kejemu gremo nasproti. Pripravljajte se in ostanete složni in disciplinirani. Vaše žrtve ne bodo zastonj. Zmaga bo naša. Proletarijat postane končno gospodar svoje usode in bo korakal poleg junaške Rusije v komunizem. Vodstvo socijalistične stranke. Splošna delavska zveza. Odbor treh Benečij. delavske kontrole. To je pmvi korak k popolni osvoboditvi od kapitalističnega »uženfatv*. Viatdia je izdata na podlagi tega sp-ccsEuma dekret s katerim se ■ustanov® komisija iz 6 članov d dodajali cev in iz 6 članov splošne delavske zveze. Ta ikormsiDa bo predložna vfoidii fcccflarefne predloge za tcirgEinteaci;© uprave foctajlirtiskih podjetij patom delavske kontrole. KiCub tramu delavci ne 'bodo še ziaiptasltalf tovarn. Veselje med deLtavgtvcim zia zmago jw vsekakor in u • p,na vicem« veliko. S tem je pravno ali formalno oslabljeno privatno pravo. Toda od prvega( koraka vodi pot naprej. Prea ffBliJanslio - Jugoslovanskimi pogtiianji RIM, 20. (T.) Po sobotnih sestankih in po razjašnje njah grofa Sforze o vladni jadranski pblitiki, je parlamentarna komisija za zunanja dela v treh dolgih sejah končala svoja dela. — Komisija je izrazila svoje gledišče in četudi je ona dala svoje mnenje, je menila, da mora vso odgovornost pogajanj pripustiti izvrševabi oblasti, ker komisija ima edino nalogo parlamentarne kontrole. Uradna »Tribuna,, zdi se, da izključuje, da bi imela vlada namen odreči se kaki svoji zahtevi, in izjavlja, da sta se v seji od včeraj zvečer pokazali v jasni in izčrpni obliki sledeči določni točki: 1, da parlamentarna komi-sija za zunanje zadeve pooblašča vlado za neposredna pogajanja z Jugoslavijo; 2. da se morajo pogovori voditi na način, da se ne prekorači okvira diplomatičnih pogajanj, ki so se že vršile na mirovni konferenci. ODMEVI INTERHftClJONAtE Minite? jDleiitiimlMii iiltftf mla“ Manifest sindikatom vseh deželal Mra-soljai vojno DUNAJ, 21. — Radijobrzojavka iz Moskve z dne 20. t. m. pravi: V okraju Volkovsi se vrše boji. V Galiciji lastni oddelki utrdili nove postojanke. — Na Krimu in pri Aleksandrovsku se razvijajo hudi boji. MIR MED RUSI IN FINCI ŠTOKHOLM, 20. Meni se, da bo mirovna pogodba med Rusijo in Finsko danes ali jutri podpisana v Jurjevu. KONEC LITVINSKO-POLJSKIH SOVRAŽNOSTI LONDON, 18. Dopisnik »Daily Telegrafa« brzojavlja iz Kodanja: Iz Rovna se poroča, da razglaša litvinski generalni štab, da so prenehale sovražnosti med Poljaki in Litvinci. . Delovna razstava v Pragi PRAGA, 20. (C.) Koncem junija 1921. se bo vršila v Pragi delovna razstava zadrug, ki bo obsegala šest oddelkov: 1.) Zgodovina zadružnega gibanja in njena literatura. 2.) Zgodovina razvoja zadružne delavnosti. 3.) Proizvajanje zadrug. 4.) Zadružno gibanje v inozemstvu. 5.) in 6.) Okrepčevalni oddelki. Osnovani so že propagandni odbori. Prvo mm MjimsRegn prolefsrtlsfo Meadfflo gibanje itsUiliacskuh kovinarjev, .ki je pričelo pred dolgimi 'tedni, se je prelevilo, vsled dimenzij ki jih je zavzelo, kaj kmalu v splošno gibanje vsega! atakrjaras.kega delavstva. Ker niso hoteli kovj-nanld dekud-ajalci sprejeti nobene točke v spomenici kovinarjev, so pričeli tv poslednji z obstrukcijo v o-bnattth. Kadar so briieli delcrtaPJci, v®Icd cib.Vr.uk-cšje, izpretš kovinarje, so se kovinarji polastili vseh kcvanarricih tovarn. Kovinarjem ao stodiJi delavci dbugh obratov. Bolj nego .mezdno ate sindikalno, je balo 'to ■gibanje politično. Vteda ni. vedela spočetka kaj raa/redlti. Al-i ni hotela efi ni miogia preprečiti, da bi se delavci potaščevaJš... t rite ga ■imetja. Položaj je bil šbrehno mevžiren in težaven, in napet. Delavci so nada&jevali' ©kupica©; r.iedno reve 'tovarne, pričeli so razproid-Elja.ti v tovarreh Izdelano bliaiga in sprejemati naročila. V kratkih tednih so dati lep, dcfcaz, d‘a znajo delavci nele delati marveč budi upravljati v najlepšem redu tovarne katerih so se polastili. Delodajalci so pa hcifceii vstrajati in se niso hoteli, spuščati v radbeno pogajanfe z defevci -Mčnister Lafarifida je sk«M doseči sporazum, a se mu ni prare&llto. Končno se je zbndCB predsedniški minister GfoifM in pozval stesale« ©a skupino sejo. Zal detadtijatee w> šli na -sefla zastopniki splošne c/brine zveze v Italiji, za delavce pa zastopniki splošne delavske zveze. Seje so trapile več drl. Vlada je stala na stališču, da nis® več časti, ko na je smelo odrekali- delavcem vse. Delavci ,pa so riali na stališču, da se sedaj, ne gre .več za spomenico, marveč so zahtevali delavsko kontrolo v vgeb obratih bot .podlaga in začetek za splošno so-car-afeac*® ardtestrije. Dce 20. t, m- so se nadaljevala pogalianja v Rimu med zas-to-pntiki delavcev .in delcdia-jssttoev. Na tej seji je bil sklenjen sporazum. Delavci dobe plačane vse dneve v katerih so .vvšnii ohsibruk-cijo. Za dneve, v katerih so delali delavci v okup: • nanfli tovarnah, dobe plačan© delavci izvršeno delo. Poleg tega se znatno poviša rpiiaiča delavcem in delavkam in končno ao spnejeii dietodiajaiLcd tudi princip IZ SOVJETSKE RUSIJE MOČ SOVJETSKE RUSIJE. Lucien Deslinieres, ki biva v Rusiji, poroča o stanju sovjetske Rusije in zatrjuje na podlagi tega, kar je videl, da je sovjetska Rusija vojaško in gospodarsko neprema-glijva. Njena vojaška moč se je pokazala na raznih bojiščih, kakor z uničenjem Kolčakovih najemniških tolp, Denikina, Judeniča itd., v zlomu poljske ofenzive in zmagovitem prodiranju rdeče armade. Vendar črpa Deslinieres svoje prepričanje o nepremagljivosti sovjetske Rusije tudi iz drugih virov. Organizirana Komunistična Stranka Rusije ima 650.000 članov, ki so vsi pripravljeni umreti ali zmagati. Vsi so prožeti s silnim duhom komunizma in trumoma tro tja, kjer je fronta v nevarnost). Tem možem iz jekla in ognjeve eneržije slede miljoni drugih borcev, ki niso nič manj hrabri. Z ekonomskega stališča je poznano, da je v Rusiji dosti zalog surovin in živeža. Buržoazija sicer domneva, da je Rusija indu-strijalno uničena, toda to je velika zabloda. Res je, da Rusija industrijalno nikakor ni razvita in da je veliko delavcev na fronti, vendar je zadostuje skupina zmožnih tehničnih delavcev, ki postavljajo nove delavnice in nove tvornice brez zunanje pomoči. Rusija potrebuje lokomotiv. V mirnem času je bilo v Putilovih tvornicah zaposlenih 40.000 delavcev, sedaj jih je le 7.000—8.000, drugi so na fronti — vendar zgotove na mesec 7—8 velikanskih lokomotiv po ameriškem vzorcu z 2.700 konjskimi silami. Ko bo mir sklenjen, bodo Putilove tvornice zdelale na mesec 30 lokomotiv, za kar bo zadostovalo 3.000 delavcev. Druge delavnice bodo popravljale lokomotive. Vse kaže, da bo Rusija vzpostavila in povečala svojo industrijo brez tuje pomoči. Kjer bi se kapitalistična anarhija zastonj mučila, tam bo komunizem s pomočjo svojega organiziranega dela toliko produciral, da bo več kakor dovolj. Vse, kar je videl v Rusiji, mu je utrdilo prepričanje v končno zmago komunizma. ZA PROLETARSKO KULTURO. Na predlog »Vseruskega osrednjega odbora za prole tarsko kulturo« se je v Moskvi razpravljalo o velikem vprašanju borbe za razširjenje proletarske kulture in sklenilo se je, da se ustanovi posebni »Začasni mednarodni urad za proletarsko kulturo.« Prva naloga tega »Urada« bo poglobitev načel proletarske kulture v vseh deželah in priprava za svetovni kongres. »Začasni mednarodni urad« je izvolil svoj izvr-ševalni odbor, ki sestoji iz sledečih članov: W. Herzog, za Nemčijo; N. Bombacci, za Italijo; Tom Quelch in W. Mac Lain za Anglijo; Van Vertsraeten, za Belgijo; Tomann, za Avstrijo; Lunačarski in Poljanski, za Rusijo; Lefevre, za Francijo; Bringolf, za Švico; John Reed, za Ameriko. MOBILIZACIJA DELAVSKE ARMADE Dne 8. t. m. je bil iz Petrograda na južno fronto odposlan HI- prostovoljni delavski oddelek strokovnih organizacij. Med prostovoljci se nahaja mnogo omladincev. Mični vestnik Politični delavski sveti v Nemčiji. V zadnjem času silno kipi v Nemčiji gibanje za stvarjanje političnih delavskih svetov zraven že obstoječih gospodarskih, tovarniških svetov. Odkrito sovraštvo socijalpatrijotov in prikrita sabotaža desnih neodvišnjakov ne moreta ustaviti tega močnega gibanja, ki z nenavadno močjo raste. Politični sveti se porajajo vsak trenotek in na vseh koncih Nemčije. Tak tok prikazuje vsakemu, da to gibanje ni umetno, temveč direktno izhaja iz volje delavskih mas in iz položaja samega. Po začasnem pravilniku se vrše volitve za politične svete na ta-le način: Voli se po podjetjih in to po številu delavcev, zaposlenih v posameznem podjetju. En delegat pride na 50 do 1000 delavcev. V krajih, kjer ni tovarniških svetov, volijo vsi delavci in delavke tega kraja na shodu. Pravico volitve imajo vsi najemniški delavci in delavke in dejavske žene. Voljene morejo biti tudi osebe, ki v podjetjih niso zaposlene kot delavci ali delavke. Kandidatske liste se postavljajo po strankah. Izvoljeni svet morejo vsaki h;p volilci odpoklicati in postaviti nov svet. Krajevni delavski sveti se grupirajo po okrožjih in pošiljajo delegate na Državni Kongres Delavskih Svetov. Kongres voli Centralni Svet, ki je najvišja izvrševalna instanca političnih svetov. Delovanje političnih delavskih svetov pod osvojitvijo politične o-blasti po proletarijatu bo težilo v glavnem za zavzetjem blasti. V podrobnostih pa se bo podkrepila aktivnost delavstva v boju proti kotrarevoluciji. Francoski socijalisiični listi. V Franciji izhaja 74 soci-jalističnih listov, od teh 10 dnevnikov. Ti so: »LTIuma-nite«, »Populaire« v Parizu, »Tribuno de Peuple« v Thion-villu, »Presse Libre« v Strassburgu, »Rcpublicain Socialist«, »Droit du Peuple« in »Montagne« v drugih mestih. Poleg tega izhaja en list trikrat, 6 dvakrat in 58 enkrat na teden. »L'Humanite« ima 280.000 naklade, od tega se proda 100.000 iztisov v Parizu, 150.000 na deželi. »Populaire« izhaja v 60.000 izvodih. To je drugi največji pariški večernik in njegova naklada se proda vsa v Parizu. ■Na zedinjen« zbore ve m ju vcld!!riaga /sveDs »Splošne delCivake zveze Italije« se je prežgalo v Moslovi sklenjeni© .rccioVjoljioi, 'ki yo je poteg .drugih .pcidip&al tudi tauailk »tS.pilc&ne d®{larvs:ke zveze Italije«. Namen re-sefluefta je isstverttev »Iinteirmiaciijeinailine.ga sindikal-nega svete«, kateri 'hirfi' v stllaloi zvezi: z izvrševal-rito «c!b:or«m 'tinetje ..'tatannacljicnaile novo Orodje' v akciji in v totestsacijtottatoi ib or bi. ResTijucrial se 'glasi!: Strokovno organizirani delavci! Podpirani zastopniki .strokovnih in ipitoizvajatailh z-vez Ririje, ItaiVte, ŠpamTa, Francije, Bolgarije, Jugoslavija i« Georg:'.’)®, pozvani ©d čizviševafnega odbora kctounirllillčne anternaC/ljonelie, »o z ©žirom nato, da zahteva, po tnapetiljalisHičniO 'vejoi ustvarjeni položaj proletarcev v vseh deželah dan za dnevom o-strejšr, izrazitejši razredni' hoj za ikoničnicvelijaivtTo odstrani'!®v kapjtalfsrtitoeigla Lizike,riščartja .in vzpostavitev kamurist-iJ-riag,:! reda; da mena.’ hlili. boj bojevan v mednarodnem merilu v najtesnejšem 'kupnem delu .vseh defiavcev, ne združenih več ,pd jp.dk.iou, temveč po indrjsftrfjaib; da t>:!koi.H-®c:'van.e reforme, kakor n. pr. skrajšanje delavnega' časa, povišanj® plač, ugodne® delavski piogcijt 'T.d. cla.jšujcjio sicer pod delečemmk pogoji razredni. hoj, saim® na sebi: pa ne morejo reševati scci-jalnih vprašanj; da so ©o največ dežalaih deležnih včfne najštevilnejši deli •.'kokr.v.rih zvez, Uti so prii-.fciši neritrafenra ft. I. cjocčVdčtai'}, v teku zadinfuh vojnih Delt piestah služabniki' Im.pierjjiaia’ čisega kapiTjatlizima 'in tem pictom igrale uscdepolrc' vlogo s tem, .da so zadiržavpli s svcfiim 'cbnašanjorn lvcnono ©svnbojenje delavcev; da je prva dclžnost delavi-lkih raizreciov združitev vseh strokovno cirganlziinonlh sil v močno revcluc',-MOteecno razrede® asccljacijo, katera: bi 'bila v stanu z ramo cb rami) s pofiitdčnio •orgiamitzaicijo komiuniiisti čnega prčfjat.a,n'l;arta «n ž cf« delujoča v nailtesnejšem stiku razviti rveo svojo irrllo v kotaično zmago socijali riPčne T.evoterije In v Usitatriovitev svetovne sovjetske republike; id:a’ se pcislužujejo pCBiediuticčj raz,redi', brez štedenja svo7'& nrcičš, vwh pripcmclčkicrv v ugoncbiitiev ©sv©-bcdilnega boja izkoriščanih; d,a se ptl Ili-tvO priciti. buržciazri' diikilalbu.rir ikot pre hod.mci sredntv© pTicCetsirsika di'k.tat'ur.8i, ki! je edinia znsožca aScnsMO odpor 'irkoriščevadcev iteir vzirovalti' Ji kcfceciVdirato prid'cfj?iv8 pneJeitorstoe revolucige; da je Amsterdamska mednarodna, strokovna zveza po svojem programu to tek tiki nezmožna; pomoči k zmag* gorinavedenim principom In proletarskim množicam vseh dežela sprejeli sledeči sklep: 1. Trlkijtka .'izstopa revcliucijioinaTGfh eizimertcv v ctbstictečih ptrcfecimdr zvez 'se .ebooja; cc^pfCtoo, rc. vcDuriionsimi' eleimenti so dolžni pvjjcfO tza' vsak piri' pctoiCiek, da izpodrinejo iz teh zvez epertunkte, so detovaS takoto vojne z iburžioiaziijio in slulifo 5 sedfeij ihte rese na itoperljalisiFičnega kapsitlalizmia stem dia se udeležujejo 'sleparsikeigia delovani;®1 »Zveze nc dkv.« 2. V cikviriiu' strokovnih zvez celega sveta nejj s. ■nazviče krimurillltlčna prcpagandia, in v vsaki .organi zaciji se ustanovijo cdsekl xs pnopalgandio in iz vedibo našega' pragrama. 3. V iem »mtislu naj s® reongamizšra medtrtalrodini bejni' odber fc recirganfizalciji strdkiovniejga, ‘gsbanjai. Ta cdbor fuinkojcniralj tet »Int em>aici!jena'loj' stedi' kalni svet« ijn delali sporazuimno z .izvrševsilnim od ■bceirm »KomtumifflSnčne initeim.acijona:!®« pod pdgcp, Iti jih pcsilavti kongres. V »Svetlu« snera,!© bafd zastopane vse sfcpcikovtn« in proizvajalne delavske orga miziacije, prikJjučene »Kcimiunlstiičnii inter na c,'j,orali« Zas&opffižk »fciteraa.cčj.onatoega! ssndikzlnega sveta pristolpi kict 'član Ik .'tevrševalnemu odboru »Komuni gliične ir.'temaciprale,« kakor je tudi zastopnik iz vrševa:?nega odbora »Komunistične imter.riiclijoiBEle član »Ir.teimacijicaa:lnega simdilkal.raeiga sveta«. MOSKVA, v juliju 1920. A. Losovskl, A. D’Aragona Vseruski osrednji strok. svet. Splošna delav. zveza Italije A. Pestagna, Šablln, Narodna del. zveza Španije. Splošna delav. sindikalna zveza Bolgarije. A. Rosner, Revolucijonarna sindikalisiična manjšina Splošne delavske zveze Francije. Mikadse, Komunistična manjšina strokovnih zvez Georgije. Milkič, Splošna delavska zveza Jugoslavije. «niči le veličastno dedščlno riCfidarrrcisti! tatemafciijo-nalnega razreda in prcletarakega bratsitva'? Veliika večina Kadite'tnih zvez je podpirala vefno politiko svetih vlad,, sodelovala je v zajeminem spora- ki Evo celotno vsebino manifesta, katerega je nova Internacijonaferi sindikrtoi svet« izdal na sindikate vseh .dežela: Sodrugi! Naraščanje strokovnega gibanja v vseh deželah porote! po nez.osltš.nem trpljenju, kil ga j® zad&fa svetovna vetrna iprcletariijatiu, liitavlja delavce vseh dežel pired problem, da s® ustanovi generalni štab sindikatov. Dcigc.dki naše razredne borbe nam kažejUi viszk dan da izven 'ir.iternaci.tonataie borbe ni re&itve. Datn.es. kakor še nlkiol) doslej ■s te® razred proti Tisoredu. Vse i intiernceljonalne buržuaz je, vsa njena praktična srecbtvsi, vsa njena caidctoestiliat združite so/ se .v razredno organizacijo. Biuržuazija ima svotj gerjarairč štab, »Zvezo narodov«. Ona, ima v s volih rcikcah ves ogrotapi aparat modern-lh ikapiltafetičniib rdržav, da zamore, peč .prvi socialni nevarnosti, vreči' v tej v,se svoje siJ*, voj sveja sredstva. Smoter rruredne zavest: in IcternacitonaSne kapi-teOotjčr® organizacije sc tnstm 'je jasnoi pokazal v prb meru Rusije Jo Ogrske. Zadzvlčenje sovjetske Ogrske przdlravili so izkoriščevalci vseh dežela z eno-diušno rcicstjo. In ako živ« še danes schpetolMi Rušita, ni .to krivda i rite ima® Tonalnega kapitala... to je njegova poguba. Toda buržuazija je .mcona, ne le -poj s veji razredni zavesiti, po avcjl ©rgeotizaciji, ker ume I do dobra, im tCTnac.vcirtelnc-st za,počete borbe, marveč j mečna je posebno radi zaostalosti mas, ki pogrešajo j vzgojo razredne zavesti; huTŽuamVa je v prvi vrsti .radi Jiega močna, ker s« zamere v borbi preti delavcem naelcoitč na delavske oigandzaciije. To je estudno, tcida' resnično. Kaj so v resnici dovršile med svetovno vojno sindikalne zveze malih in velikih držav? Kako so ure- xuon» z buržuiizljsiko-nacaca-rTistričco zelegio’ svojle dežele, vzbujala je v delaivicih najniizikotnejše šovimiii-stičine Iccifakte. In ate je mogla tirakaiti- vojna ta,te dolgo, ako moramo v naših vrstah pltekall' za mateni padlih proletarcev, c ko je spiremeinjena' Evnopia v ve-Itkaninkci .pekepabšče, in ato 53 ijudi-ke maise pahnlje-ne v ctirpen p-cl.oža":, pade * v tem. slučaju' večji del 'krivda na' en® voditelje delavskega gibamija, ki so izdali ma©e iin ko so mesto našega sltarostevnega gesla »Proletarci vseh dežela, ujedinite se!« prevzeli 'in ,podpirani novo geslo »Proletarci vseh dežela, ubijajte se in davite se!« In iisti inid ivlduiji', eidia'1 Jiahek pcinkuis, da po-kiTče, prtom 'Cirgaimiziiiranega brilkicltai, k ptmeii ubijalca’ Hc tihya, k,i j® s svojo piclHiko 'belega ter!cirj,a .preo-čjjr.o kc.rrpitnijliirai scdeliovairfe razreefev, storila je to le nrldj teigja,, da dicoeže h.ifino ziai teto sporazum s teim k;r\i:n:ikam. Napnem scvfeilirlko Ruistji me obnaša Amsterdamska zveza, na isti način. Dcisedaj se ni ni:fci potrudila1, da ■bi 'dvignite kirdlek r® odločen protest proti tujemu vmešavsiplu v iru&ke zadeve; čin te, čeravno zna K;n.a prav debro, dlai taka needjcčniclst j,e posebno važna im zrižeTiecia po amfawtS. Trii®, Irbnalšan;® aimslteirldamiske z veze je logična pcoledioa /pichtlke nacjjcairfinh strank iz katerih ob-SlciU Združenje scoijalpatr.jjiciliov In izdajalcev im.lere-sov delavcev različnih dežel ziamlore roditi le inter-naoTonalirJci zvezo- izdajstva. TccVi n,rokovno gibanje cetega sve:t,a se ne more cm® l ii' tisi kirirtstariranje (eh dejstev. Meščanska vojna ,je že daviao prekoračila- državne meje. Tega boja med dvoma' sc.vinaižnim.a svetoma in med dvema ni-stoarccra udeležujejo se revolucijcnairne razredne zve.z® in ne /Trtrireio se udetežlti drugače, kakor na sfnani kcnaunlsiTčr.čh strank .r.azikčrh dežel. Jasno je, da amsterdamska sinidToln® zveza, ki je sokriva zveze nanedev, ne more biti več centralni vodilni cr-gcm r.isvci>c'i.’:rcnn>h isindlkatov. Ustvariti se je moralo takšen cer/ozOvi oirgan, takšen generalni štab, ki bo .protiutež aimsfierdiamnki zvezi. In ta centralni organ je bil ustvarjen v Moskvi, 15. 'ufija t. 1., po sinidfika-Ruisi;®, Angleške, ItaiBje, Špamlje, J ugasila vije, Bdlgarije, Frrinrije in Geicmgfe pod ttoenom Internacifonalm sindikalni svet. Ncvf germertei štab .revolrcrijonairnega sindikalnega gibanju,, ki obsega približno tri milijone sedru-gor, picizivllci zv®ze, da defiriIvnto prelomijo zvezo z vsemč' onltol, In da se zberejo 'cEonlu prcpcirla neusmiljene ra®:”®:!-® bwbe za ©svolbccFtev tlačenega člio- ve'j')v3;. Neko] opomb pred deželnim kongresom V sobbto 25. in v nedeljo 26. t. m. se ibo' vrši! v Trstu kongres socijalistične zveze -v JuBJsflri Benečiifi. Prvič pici premirj-u tsa prvič po priključitvi k socijaM-®tičn.i stranki v I.taEijji se bedo sestaEd slovenski Ju italii.jacs-ki zasiticpniki) sioicilaOlrii.čnih skupin v Juhijski Benečgi na skupnem ofic::e!n'm zikctrovajiju, da si poročajo o izvršenem delu, d.a pregledaloi svoje vrste, da se epozore na vrline in nat napako čin,, da se pouče o na,daljnem delu, ki ga bodo .morali vršit,? im izvršiti. Od časa Ikiči amc se priključite 'k čltlatijansiki sociSalii!-stični stradkl «e bilo izvreenega v naših lkra'fh mnogo dobrega, mmcigo koristnega lin mnogo potrebnega!, ki ni bilo izvrženo. 'Dtcisiiiii je še krajev, kijer mimaimo s.vcije s/cicrjafetivčne sekečge, Ikjor n:i bila še ustanovljena strcikcvnia 'organliziaicčtei čin; nimajo še podružnice našega »ljudskega odra«, Preveč ile še ktoefmj&kilh vasic Ikče-r nismo še ositarinivdlt .podružnic naše Ikmebjiske (■n vnina-rake gccpodkrskie zadruge. Priče:® smo 'izda/lati clovensiko s-očijiafetiično glasilo »Delo«,, ka ga j.e ■tireba razširi,ti in .delaiM' ttia to, dia zaidi® v vsaka pro-■letariteo družino. Niismio pia še .priš-li do hrvatskega socijafetllCinega tednikia brez kaiterega ne bomo mogli! vsltlrajcllč, dcist.ii več časa alko tečemo napredovati- in razširiti scciTiatistlčno mibel fpdS: med1 knvatsikito pre-beivafeitvcm v Jirff.jelki -Beiaelč.ljil. Delo za Tazštojenile slovenskega čascip:r--jj.a je še vse premalo. Pctonožiti' rrJd-ramio' število kolporterjev. Povečati morrimo število! cingatnizailorjiev In cjjTratorijev; nar.atglri snom števild predavateljeiv in predavani. Položaij ,j,e za naše delo tako ug.cd'en, diai si' ile težko m&MB ugodih-ejšega. Od vseh kancev in knailev prllbagajo želje iin prošnje na-j se jito ustanovil organf,ziaiclijtoi potHiSfično, »trakovno, kiifiturno ai!:i gcspcdairekoi. 'Dlci dla.mes nam m bilo mio-geče ustreči v.eim želrami. Deliavske im ikunetršik® rrunc-ž ce imajo 'cibrnjeir® oči v nas, llmajo izappainje e-din.o še v moč zdr už.r.ega p roleten; jata, v soci,'.ali* stično gibanje. Skrbeti mor>amo, da' postanemio kos •temlu zaupainlj-u, da picistaneimoi kes velikim nalogam,, ■ki steje pred nami. Gorj® alko se bo zgodilo,, dia biš izigubile ntoožfioe to zrlupa.nije v nas. Dcba; ki je predi nami je naša diclba. Nihče nam ne miore več ovirati dete med te-mii mnciilicami. Nasiprottoiik.i1 le lahko :jie,ze in ribrekujejio,. Jkcdcvallij naim rae monejo, iker je vse njihovo besedtčemle prazno in nešlkodljiivoi. Ovire sa kljub tiemiu velike. Ovire micinaimo> prem,algat,a.. Premia-galii jih .bemo, aiko bo vsak, na svojem m'e:sitiu ako bo šel vi?iak svcljo pot naprej mlftmci čin .preJko vseh ovir, mimo čm preko vseh težav. Ob priliki kongresa se bo vršit v Trstu tudi. sestla)-« nek slcvernklh 'in hirvatslklih zastopnikov, da se ipo« razgcvcirc med safcoij © ©nem, specifičnem delu, ki se ga mor® iizvršiti miad' našito Ijudiltvom. Naše mnenj® je, d,a moramo dobiti s sebe vse .potrebne energije in vsa potrebna' sredstva' ziai deifci pri ncs. Iz sebe moramo dcibiii denar, da ©apria/vimi® »Delo« dnevnik, da' nameisiVmo n-akci: specifično naših aigjtotorjev im or-ganiiBEitonjiev. .Dcibitli' .miciramiol -pcltlrebna sredstva, d-a pričnemo izdajati brošure v sfilovensikem in hrvat-skem jeziku. Slep bi .moraili biti kdor bi n-oitel tajiti, da se ne bližate© važnim 'oidlcčilnitoi dogodkom. Mi m-o-r?.,m© pri,praviti pKlučit!:; nalše lljudstvo, da ibo ob od« ločilni uri Hiudii o«©1 na svicljem1 mestu, da ne bo parirv« ni ■mar več aktivni dle'l .slpllošnteiga' veJiikega gibanja. Fo-ieg vsega tega, p-cleg diete, ki ga moramo vršiti, da 0« jačim©'SVicjio stranko in svoje organtea/cije ter ;!a uspe« šobimo ljudstvo- za .težke baje, ne smerno nitli' poza'« ■biti, da smo. dsfiaes v JuKjisiki' Benečiij.3 edina stranka', ki ze more res,nično In: uspešno nasltiopllti .in delati z-ai blagor našega liludrtva ,'ln pneti: vtsiem vsakdanjim kri« vicam, ki- jih to ijuidstlvo prenaša. Ljudstvo ve -in čuti, da miu zamore pomagati? edinole močno ciriganiizirano glbairCe revnega ljudstva. Tega ne smemo pozabiti« Poteg naš ih ©.rganizaciij in niaših inšlitocij, se miona ustanovili'! povsed posebne komiisij«, ki bodjo mefet naloge ekrb-eti, da se popravil Vsalko ikriviteo, dat se d,ci;®že vs« ene pravice, ki gredo našemu ljudstvu« Le mi zamore m© brianlitii to lltudstvol, 1% mi mu zamio-reirmo zagotoviltii: lolbril/anek in svobodo. Vse te so stvari© katerih bcim-O' razipravljal-i na n-e« delriikem ikcngreito. Zato bi želeli, da pridejo naši1 zoi-upnik.l s polnimi rokamli. nasvetov in. nai.l le tud6 po« vedlo cidlkrko in b.rez begazni kje nismo deteti' dcibrol i.n koko bii bili morali ,in kslko ibicano m©ra9> detet)*. No} ne pzabiijo jpa p.ri vtsem., d,a j n ne mar. Tako1 .;e noše j dcfgča;s na dežek, posebno sedeli,'ka »sle bl/ižaljo dolgi itLOvsn®. Ncš prcgreim veleva, aa pot©,'cemio burin-1zenski večeri. Talko ilmamfci ;p«i vetedair nekaj zabave, z:'.o pepanema, d.a v Hvnr mio diktatura prole (aird-iatiai; ^ Ke te .-ca nasmejemo tvoji nediolžncriti in pdtrpež-pi.cg.ram )z nieti3n:ii,;.ir.a borba v obsegu države jjivosttt, iki tista dlslnes pri vseh v iniavadii : vcin n e Jin prliate.:;.:ikiri ner.slrdimjžiljiva zveza- s j kcimualsbl.ČEa Jsriem*ci'ecccf:a. j K:i:r ije mnenttei, da zamcire 'delavski raZired rešutij ® :.'e v čas,h, ko sem b.il še mi.iuijstralnit. Sa) cliaiteo vpiršanre p-cilrm picterii-uj .te . na:mrmov z še 3ri:i:da fP ®oii8i!f«n v :y*C‘ke i'ci'e’ če ni fF'ne!i mMlstrirai, kajti'to oddala ima ©rediiihta predeirnic/tu, .k© cW-\>'e b;'Ja e,na' F'rv';h Fire,dš'0'1 'm 'Prestati sem jo mciriai že loti večino v paritementu; Codor /trdi, d.a. v do bi raz- ^ i:az* Seveda sem mora.1 v »veMi šolah« tudi krajVarite slntcga, redta, v ■debi, ko sie oddoč? usoda I •monls.t.rbuafci pa v drugi obriiki la bi mi škridto pred« Sveta, za-mci:«’!:. cotalti stodTtetf ceriSrdb:'; kdc-r pri- va'-a- Sigi-;.;® v dtbli srdito meščanke wne tracitlatoii mir in N:e 'P® ne csiaae človeku tak-,c' ■**«> v spomiimi, vE'l ir, kil ne/:®!ui;ei;© riedrtetolim brgateistacCfam,, maj kaik'0T mWll° ‘nvladeniška dcba pcSrn izpremie.mb« zinite, da jih smeHirsmo sovražnik,cm našega razreda Zaba ee 'pirav d’c'tirc' •t0>omNajn diobrega župnikai, in di ličimo veddi proti njrn la. proti od njih ustanov- častivrednega sdalrčka, ki nam je dejail »ljnabi ttoocta- fcer.im društvom ceusm^enio včlpo. in za novo ^et0 vsakemu desokoo v ndko. Še' kKmMoKtetd S1.odlik,a/kil svet in aimslierdam/ska p,a se mladega kiapCiainiai, vse preji neg© * siridr,kalna zveza s! storita, na miasiprotnh istratoieh ba- kateremu ni; ho.liefl ncbedlen nas ministrira- rlikade nsspmA Na eni- strani hiririkaldia sociijalne ne- :ti’ kai4i' vsafeež®'. to obdaroval po maši; isi »klofuto*« vcfiud,je, na drug* sitratai b.ar'kaida sccESatoe 'reakcije. ^8} bi že bflo, ko bi- to bito sama enikrat v letu, r©- Za proletairtjait, za neustirašeniega rentcfiuc.^onairea iz- °“w> na dan ®c:v,e'ža' to ta, ampak beto je vsak d,aa« ■ ■ ' Mladi kaplan je bifl zelo učen, zait© pa tembolj oso« \ražen od ©tirclk, kajti n;i ga človeka, s tršim; sncean, /kakor je ravr.o človek ki je učen, iker razume posebno otrok. »Sem«, zakriči nekega 'dne v zakrisfjji »od danes naprej morate kričati po cestah »žiilvijo Orli« in »cunja »Edtaioat«! V&alkem/u brca in šJi isfmto« Oprosti draga »Edlmcisit« če isem iz,vršil povelje ta» I bera ne more biti težka. Živela svetovna proletarska revolucija! Živela proletarska diktatura! Živel »Intcrnacljcaain! sindikalni svet«! Živela »Tretja komunistična intemacijonala«! Moskva* 1. avgusta 1920. internacijonalni Sindakalni svet • 'krat prav točno in lep©, še bolje bi ga bil pa izvršil sevalda če bi nam ukazal g. kaplani po hruške v »oljki wt. Ni večjiega veselja' za ot-rroikiai 'kakor ravno, dia lahko lorli-fii po vaških cestah, posebno še, če mu tikažefo g. ikiaplan. G. kaplan, Idi to morda berete in st® diames morda župnik ate pa še ceilo kanioniilk gotovo pa dober član piotliifcienelga društva »Edinoisrti« oprostite, spomin je zaita posebno m letni .sedaj nadvse drag. B I sem rv »veliikiih šolah«. Vsakemu, ki je tfasite čase študiral, ije morda zraairao, da niso 'bili ravnatelji res ravdatellji, temveč .kaiteheitje iriavmaltlei;«, .poseibno pa, 'če ib® še povrhu dir. teicdiogdiie. Hudo je bijo .takrat za .one dijake, ki so nosili pod viralttom š:irioke pentlje. To pia izato, ker niso bili' hinavci, ‘temveč so se kazali oidkrlilto « simbolom široke črne pentlje, ida so umetniki ali pta ainairlhiistii. Mo'| beg, 'Milko jih Je moral prestati tiiste 0ase dijak st čraio penffijo. Gce$e, če ni znal na pameti venske lekcije, gorie, če je biil na ulici, gorfiet, če je ziaimudil eino minuto prt sv. maši, stokrat goni e, če je imiel pri sefbi prepovedan časopis in sicer v prvi virsitii »£)d.inicis.t«. Jiaz pa slani ibil takrat zelo nesrečen, iker sem imel versko klnjcgo zavito v »Edi-non?!d«. Moj, bog, da bot tega nikdar ne imel, čeprav je bSa »Ediimoat« že eno leto sltaira. Ne bom razlagal, •kaj sem moral vsega pretrpeli zaraditega takrat. To pa vam ilahko povem, da sem 'bdi ravno pred maturo in .ne bilo bi mi po voli, če bi me izključili. G. doltatcir, ki ste danes v .rmoji' :bližitaii' in kil berete ■todi »Dedo« zraven »Edinosti.« opnogtii.te, če vam nisem. hvaležen za trud ki stie ga imeli z mč-noj! Tebi i-Edimost« pa želinn še mnogo takšnih sotrudnikov. * * m Draga «Edinest«! Jaiz imam namreč to slabo st, da sem zelo dobrega Krca, pa ne da bi se hvalil, ker tudi na hvalevredna lastnost, m zato bi ic nekaj prosil. Zgodilo se ije namreč, ko si sie prikazala v nedeljo zjutirai »a cesto, dia si 'imela v laseh zelo neokusen tirak, ‘ki ti ga je podaril tvoj ljubimec »Kiauta. Rajko«. Tl isi mu verjela dia je lep kakor si naivna in potrpež-Lj.irvTa ter ,sii šla na cesto. Da bi tega nikdar ne storila 'ketr smejali smo se ti iz vsega Sirca. Večfcra si tako iahlkomiselna, d'a verjameš svojimi Ijlubimcem, ki -o po večini neokusni duhovniki, te zaito nalliašč našemijo, ite puistie ireaiašč na cesto iker s 'tebdj ne smejic, zato pašema cesti tudi zate moderni lijiudje ne- zavzemajo, ker si ravno tako niemcdernio' .opravljena. Dnaiga, ne pusti, da bi ite zaničevali tvoji nevredni ljfu(biam>cr'i! Jaz pa, ki te innaim od slrca rad' bi te prašil, d)a obrcaš prav pošteno onega nevrednega nedeljskega ljubimca »Kiauta: Rafkota«! Oibrcaj njega in nje- Delavci Brežanil Zbudite se, odprite oči, stopite na plan, saj bo v prvi vrsti vaša korist, v drugi vrsti vaših otrok in vsi složno bomo koristili naši delavski stranki, naši delavski stvari. Delavec. odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svote v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 15 nabrane darove Oežeinn zvezo socljmistKne stranke Jul. Benečije Deželni ižVrSevalni odbor j* preložil vsled zadnjih dogodkov »Edinost« je nacijonalistično glasilo, ki se tepe za nacionalizem; mi delavci pa in kmetje se moramo boriti za zboljšanje svojih življenskih razmer, torej nima »Edinost« za nas prav nikakega pomena, naše glasilo je »Delo,« delavsko glasilo, ki se bori izključno le za de-i„T ... . , . .... .. lavske interese in smotre in ob enem za ves proletarski j Nabirajte pridno 111 pošiljajte narod. Nacijonalizem ali narodnjaštvo je 2a nas škodljivo, j ffdHO fl3 omenjeni urad. ker ono zagovarja buržoazijo. Obratno ni naga »franka I proti nobenemu narodu, nasprotno, ona je delavska, in-- taernacijonalna stranka, ki spoštuje in priznava v*ak jezik. Sodrug Passigli je v odprtem pismu — žal, da ni bilo priobčeno v »Delu« vsaj v skršjiahr obliki — V 1462 št. večerne izdaje »Lavorator*« ččt dn> 13. t. M. Ha generalnega komisarja Mosconi-ja na dol^o hi SirofeO dokazal, da smo Slovenci tu dortia in da »9 nas riž tnore na nikakoršen način zatajiti. Prižnati iflofamo, da se poteguje socijalistična stranka veliko za pravice Slovencev v Julijski Benečiji, zato je naša dolžnost, da to stranko podpiramo, ker je naša delavska, proletarska stranka. V Bregu obstojajo pevska društva, ki imajo namen gojiti petje. Ta društva životarijo, in izgledajo ravnotako, kakor zaspani pijanec, ki kima z glavo navzdol. Pametno bo bilo, ako bi se ta ptvska društva spremenila v »Ljudske odre« in se poprijela resnega dela. V Bregu imamo večino delavcev, ki na delu prihajajo, oz. morajo prihajati v stiko z delavci italijanske narodnosti, a ti delavci niso zmožni ital. jezika niti za svoje življenske potrebe. Neobhodno potrebno bi bilo otvoriti v »Ljudskih odrih« tečaj za ital. jezik. Ker imajo pevska društva klavirje, bi se lahko poučevalo glasbo in otvorilo tečaj za pletenje, krojenje, vršila naj bi se predavanja itd. V Bregu imamo skoro izključno težake, le redek je profesijonist. In zakaj? Kriva je temu le nezavednost starišev. Težak je oče, težak je sin, težak je od sina sin in tako se nadaljuje s te-žaštvom. Da bi pa bil oče profesijonist, bi bil tudi njegov sin itd. na redni deželni Kongres dneva 25. in 26. t. m. DNEVNI RED: 1. Imenovanje predsednika in verifikacija mandatov. 2. Moralno in finančno poročilo: poročevalec Benetti 3. Propaganda poročevalca: Benetti in Regent. 4. Politično, sindikalno in zadružniško gibanje: poročevalec Passigli. 5. Pokrajinske zveze in krajevni odbori: poročevalec Tonet. 6. Tisk: a) moralno poročilo; poročevalci: Passigli, Regent, Fovel; b) finančno poročilo: poročevalec In\vinkl. I. Upravni svet lista »Lavoratore«: poročevalec Invinkl. 8. Problemi Julijske Benečije. 9. Zvezni statut. 10. Volitev »Zvezinega« odbora. II. Razno. Pravila. za pristop in za udeležbo na rednem deželnem kongresu, ki se bo vršil dne 25. in 26. septembra v »Delavskem domu« v Trstu: 1. Pravo udeležbe na kongresu imajo vse ustanovljene sekcije, ki imajo pravico do toliko glasov, kolikor je dvignjenih in redno vplačanih izkaznic. Izven tega se u-deležijo kongresa člani deželnega izvrševalnega odbora, i j,or Mojega naloga bo, da brani in zastopa železničarje Železničarjem btoSlh železniških amin« Odbor tržaške sekcije sindakata železničarjev v Italiji je razpravljal na seji dne 16. t. m. o poročilu, ki ga je podal sodrug Gruden glede dela, ki ga je izvršila komisija za gospodarsko izednačenje železničarskega osobja prejšnjih železničarskih uprav s železniškim osobjem državnih železnic v Italiji. Poročilo obsega delovanje te komisije od 22. julija naprej t. j. od dne, ko je bil podpisan v Rimu zapisnik med člani direkcije in zastopniki železničarskega osobja prejšnjih uprav, tičoč se gospodarskega izedna-čenja železničarjev v Julijski Benečiji. Odbor je sklenil protestirati proti vladi, ki zavlačuje tako sklenjeno gospodarsko izednačenje in izraža svoje začudenje napram žaljivemu postopanju napram železničarjem bivših uprav od strani vlade, od strani Salate in generalnega železničarskega vodstva. Tako žaljivo postopanje je zakrivilo, da dobivajo železničarji bivših železniških uprav že celih 22 mesecev sramotne bedne plače in nebroj razočaranj. Odbor je mnenja, da naj želez, osobje bivših uprav sprejme znesek 100 lir, ki se ga mora zvišati na 300 lir na račun zaostalih prejemkov. Pri tem pa opozori generalno vodstvo, naj vendar enkrat za vselej konča s plačevanjem takih malenkostnih naračun-skih zneskov, ki opravičeno ponižujejo in razjeze železničarje bivših uprav. Nadalje zahteva odbor od ministra javnih del, naj nemudoma reši to predolgo zadevo, naznanjajoč, da ako ne bo rešena stvar v teku tega meseca, bo dogovorno s komisijo železničarjev bivših uprav in dogovorno s osrednjim vodstvom sindikata sklenil izvršiti one korake in ono koalicijo, ki bi najbolj primerna v to, da se enkrat doseže zednačenje železničarjev bivših uprav s železničarji državnih železnic. Poleg tega je sklepal odbor tržaške sekcije tudi o poročilu nekaterih odbornikov glede dejstva, da se nadaljuje odpuščati iz službe železničarje bivših uprav in ob enem tudi mnoge dninarje. Odbor protestira proti nekvalificiranemu postopanju na škodo železničarjev bivših u-prav in proti provokacijam od strani tržaške železničarske delegacije, ki odpošilja iz službe stare železničarje in meče tako cele družine v mizerijo in obup. In vse to proti vsakemu pravnemu postopanju in proti vsem humanitarnim principom. Dogovorno z odbori goriške nabrežinske sekcije sklene, da se izvoli poseben od gcrvio »Sodobno socijalao vprašanje« če ne pusti meni! — Pa piši, kajj!!! pa pre Še le sedaj nam je mogoče objaviti pozdrav, ki ga je poslal predsednik izvrševalnega odbora III. Komunistične Internacionale, sodrug Zinovjev kongresu ..Komunistične stranke Jugoslavije1' Pozdrav, ki ga prinašajo vsi komunistični listi v Jugoslaviji se glasi: Izvrševalni orlbor Komunist:čne internacijonale pošilja vaši stranki, vašemu kongresu in celokup-_! nemil revolucionarnemu proletarijatu Jugoslavije ' sekcijskem zborovanju z večino glasov in priporoča se kontrolnega odbora, ravnatelj lista »Lavoratore« in rav- bivših uprav. Ta odbor naj skrbi, dogovorno s centralnim I._x. ^i-- i. .. .i.. yotjstvorE< se zagotovi, tudi pravnim potom in s polno mečjo železničarjev v Italiji, da si ohranijo železničarji natelj lista »Delo,« ki pa imajo odločujoč glas le v slu- i čaju, ako so obenem delegati sekcij. Kongresa se smejo j udeležiti s posvetovalnim glasom tudi zastopniki »Deželne ' mladinske zveze«. 2. Vsaka sekcija more biti zastopana le po enem delegatu, neglede na število svojih članov. Sekcije z nad 200 članov, morejo izvoliti več delegatov, in sicer enega ! za prvih 200 in druge za vsako nadaljno ali začeto sto-! tico. Takim sekcijam se priporoča tudi izvolitev zastopnikov manjšine. Delegate se mora izvoliti na posebnem Tržne in prodajne cene poljskih in Trtnih pridelkov, določene za ta teden: IzpuSčeni fašistL Fašista Sergij Reggio in Gvido Deach-man, ki sta bila aretirana kot osumljenca, da sta streljala v cerkvi Sv. Antona in da sta vrgla bombe v inse-ratni oddelek »Lavoratora«, sta bila izpuščena iz zaporov kot nedolžna. Ako sta nedolžna, tedaj je popolnoma pravilno, da sta bila izpuščena. Vprašamo le, kako neki, da se ne izpusti naših ljudi iz zaporov kljub temu, da se ve, da so nedolžni. Toda, res je pač res, da je zakon za vse enak. To je pač stara reč. Fašisti napadajo neprenehoma. Že trikrat so napadli našega sodruga železničarja Alojzija Ranzato. Napadalci so vedno eni in isti. Napadli so ga prvič, ko je gorel Narodni dom. Drugič nekaj tednov kasneje in včeraj zopet. Najlepše je to, da kadar so ga včeraj napadli in natepli, je prišel k njemu redar in ga aretiral. Na kvesturi so trije fašisti povedali, da je avstrijakant. Fašisti so bili izpuščeni in sodrug Ranzato je bil opozorjen, naj neki pazi, kaj dela. Tako živimo v Trstu. Ranzato ni bil nikdar ivstrija-kant. Toda, kaj se vsega ne sme danes v imenu avstri-jakanstva? InvrJidno starostno zavarovanje v Julijski Benečiji. IfcafrjaneGd minister dela La-brioLa naizaan.a,' da dekret c>d 10. aprila 1919. šL 603 f ooči se invalidnega cm is'li;iro^'jnega zavarovanja- v Itad.Vii ne more biti veljaven -tudi za Julijsko Benečijo toliko čas.a dokler ne bo poskrbljeno tiuidi z>3i ureditev onih u.redeb socialnega 'zavarovanja, ki so v veljavi v tej deželi. V srednjem veku. Domujemo da so redarji v zaporih v ulici Tigcsr dvakrat pošteno natepla delavca VaJestle&ai, tki je bil «.rer>-am pri zcidajih dogodkih., saxmo ziaitio, da šzvSečejo iz ‘njega izjave kaitoršne so hcteJj 'meti. Za -zadevo se ssohna odvetnik Zeooato. eišji Kulturni m\ v Trstu otvarja natečaj slovenskega tajnika, do 30. septembra t. I. Ponudbeniki morajo dokazati v prvi vrsti, da so vešči slo- venskega in italijanskega jezika, pred- bivših uprav vse pridobljene pravice. Odbor bo ob enem'vsem pa vpisani V Stranko, ter morajo zadevni ^material” ^'trTirUre^nlemu^Tdftvu,"^ ^a j imeti akademicno naobrazbo, ali vsaj objavi in da naredi konec tem nečloveškim in sramotnim j e(Jnak0> - Pismene ponudbe in informa- razmeram. Zato poživlja vse železničarje bivših zelezm- i .. r . . ,, čarskih uprav, da pošljejo na naslov tržaške sekcije v ^ Clje daje SlOV. Urad tajmStVa, Ul. Ma- Pismo iz Brega Prejeli smo od sodruga iz Brega sledeči dopis s pro-2njo, da ga priobčimo: V 43. št. »Dela« sem izrazil na delavstvo Brega apel, kako potrebne bi bile z ozirom na današnje —gibanje delavstva in kritične čase, v katerih se nahajamo ustanovitve podružnic »Ljudskega odra«. Dokazoval sem potrebo ustanovitve takih podružnic in se nadejal, da bode moj dopis se strani del. našel hvaležen odziv, a žalibog, sem se varal: Breg molčil Sodrug urednik nam radevolje otvarja predale strankinega gla-,. ^ „ sila, obljubljena nam je se strani stranke pomoč, a Breg nejbO pot, ki Vodi k zmagi. Ta zmaga je gOtOV , prisrčen in vroč bratski pozdrav Niti komunistična internacijonala niti celi revolucionarni mednarodni proletarijat ni pozabil in ne more pozabiti junaškega obnašanja srbskeg i proletarijata za časa zločins1:- kapitalistične vojne. Mi smo z občudovanjem spremljevali vaš osvobodilni boj,- v katerem so k nam prihajala poro čila navzlic blokadi in cenzuri. Prepričani smo, da bodo vaše borbe in žrtve pripeljale v r ližnji prihodnjosti do popolne osvoboditve zasužnjenih in izmučenih delavcev m kmetov v Jugoslaviji. Ne dvomimo, da bodi sklepi vašega kongresa pokazali vašemu delavskemu razredu najpravil- ! . L I ■ JI I_ T« Irt, molči, Breg spi... Koliko časa bo to spanje trajalo, ne vem. Sicer tu ni prizadet celi Breg, ne, tega ne smem trditi. So v Bregu tudi možati delavci, razumni možje in mladeniči, ki razumejo položaj in pazno sledijo današnjemu gibanju delavstva, v pravem pomenu besede so elementi, ki se zanimajo za ustanovitev podružnic, a žalibog, teh je malo. — Vesel bi bil, da bi došlj vsaj do teškega začetka, a še tega ne. Odkrito' rečeno: to je žalostnol Kako naj bi ne bilo žalostno, če se trpinčeni delavec noče zanimati za zboljšanje svojega bednega položaja? Vse to se mi ne bi zdelo čudno, ako bi se nahajali kje tam v puščavi, daleč od mesta, da ne bi nič videli, ne slišali; a mi, ki smo v ustih Trsta, ki smo priča vsakdanjega gibanja in zainteresirani v krvave dogodke, in pri vsem tem biti tako nezavedni in nemarni, to je že preveč. Povodom zadnje stavke se je na tržaških ulicah na tisoče naših tovarišev bori'0 za svoje pravo. — Na stotine naših sodrugov je bilo zaprtih po ječah in na živinski način tepenih od drž. funkcijonarjev; a junaki-sodrugi iz Trsta se niso borili in trpeli samo za-se, borili so se za dosego pravic za ves proletarijat in v ta proletarijat spadamo tudi mi! Oni so se borili, a mi smo doma mirno, nemoteno, sladko spali. Oni so sedeli in trpeli-vsega hudega v ječah, a mi smo odbavljali — trgatev in odpravljali razne domače posle, ter pazno poslušali, kedaj bodo tovarniške — sirene oznanjevale povratek na delo. To ni lepo od nas, sodrugi! Vsakdo zna sesti k pripravljeni mizi. Mi delavci iz Brega bi morali biti o priliki stavk vedno v zvezi s sodrugi iz Trsta. Moralo bi se pripetiti, da bi potrebovali naše pomoči in mi bi morali biti vedno, za vsak slučaj, pripravljeni. Poslati bi se moralo vsaki dan svojega zaupnika v tržaško centralo, ki naj bi poročal zvečer vaškim sodrugom o situvaciji. A tega brez organizacije, brez zavednosti in prave volje, dragi tovariši, ni mogoče izpolniti. . Lahko rečem, da je v Bregu dosti delavcev, ki še danes ne vedo, kak pomen je imela zadnja stavka. Sodrugi! Mi, ki smo v bližini Trsta, vzemimo si v iz-gled Idrijo, bližnjo Škofijo, Dekani itd. Še v Saležu, -v mali kraški vasici, se je pričelo daniti, a mi Brežani spimo med temnimi oblaki. Kamor se pije, pleše, po noči razsaja, tam se zbira vse, a kamor se vabi k delu za izobrazbo in za zboljšanje življenskih razmer, tam ni nobenega. »Delo,« naše edino glasilo v slov. jeziku v Julijski Benečiji, bi se moglo či-tati v vsaki delavski in kmetski družini. Dobe se seveda tudi bele vrane, a teh je malo. Nekateri pridno čitajo »Edinost,« ker si mislijo, da list je list, samo da je tiskan v slov. jeziku; ne razlikujejo pa delavskega lista od buržoazijskega (gospodskega). ker mednarodni revolucijonarni proletarijat, uje-dinjen pot rdečo zastavo komunistične internacijonale že sedaj predstavlja nepremagljivo družabno silo. Jamstvo za hitro zmago je neumorna revolucionarna borba proletarijata. Prepričani s„no, da bo proletarijat Jugoslavije s ponosom znal izvršiti svojo dolžnost pri rešitvi naloge, ki mu jo je naložila zgodovina. Živio hrabri oddelek Komunistične Internacijonale : Komunistična stranka Jugoslavije ! Moskva, 19. V. 1920. Predsednik izvrševalnega odbora Komunistične Internacijonale G. Zinovjev. radi tega, da zamorejo oni zvesto spoštovati mišljenje in stremljenje zastopanih, da imajo svoj sedež v kraju omenjene sekcije. 3. Vsak delegat se mora izkazati s poverilnim pismom ali izkaznico svoje sekcije. Iz tega pisma ali izkaznice mora biti razvidno število od sekcije dvignjenih izkaznic. 4. V poimenskem glasovanju, — ki se vrši, ako smatra to predsedništvo za umestno, ali na zahtevo najmanj 15 delegatov — ima vsak delegat toliko glasov, kolikor ima njegova sekcija — članov. V slučaju, da je na kongresu več delegatov ene sekcije in ni od slednje ali od delegatov samih le en poverjen da glasuje, ima vsak delegat sorazmerno enako število glasov. 5. »Delavske zadruge«, »Kovinska zadruga«, »Stavbena zadruga«, »Višji kulturni svet« in »Delavske zbornice« so vabljene, da pošljejo po enega zastopnika. Zastopnik, katerega pošljejo goriimenovane organizacije, mora biti vpisan v »Socijalistično stranko.« Deželni izvrševalni ote. Domači uett IZ STHJ1MKE Pomagajmo političnim preganjancem Političnim, strokovnim in kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji Sodrugi, delavci! Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala. Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po zapoiih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo. Po incljativi političnih in strokovnih organizacij' se je izvolil v Trstu »Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi nalogo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta Dslmi za delavsko stvar Socijalistično gibanje po vsem svetu je pokazalo v boju za svojo moč, da ne smejo zaupati delavci pri vzdrževanju svoje organizacije in svojega časopisija nobeni dobrodušnosti posameznikov ali slepi finančni sreči. Tudi ne smejo računati na nesigurne dohodke za pokritje drugih stroškov, ki so v zvezi z delavskim gibanjem. Delavci morajo skrbeti sumi za svoje organizacije, za svojo agitacijo in za svoje časopisje. Danes živimo v časih, ko je zelo otež-kočeno delo za organizacijo in je otežko-čena agitacija. Tega se ne smemo vstrašiti. Ne smemo pozabiti nikdar, da je bodočnost prehranjena pogumnim bojevnikom. Taki moramo biti tudi mi. Zato poživljamo sodruge naj pridno nabirajo za tiskovni sklad lista; naj nabirajo nove naročnike in dobivaju listu nove odjemalce. Naj vsak organizira v svojem delokrogu kolportažo lista in naj, kadar ve za kraje, kjer je mogoče ustanoviti socijalistično sekcijo ali izobraževalni krožek, takoj naznani strakinemu vodstvu ali našemu uredništvu v Trst. Delavci ne smejo pozabiti nikdar, da je osvoboditev delavstva naloga delavstva samega! Trst (Delavska zbornica) vse podatke, ki se tičejo njim storjenih krivic, ker le na tak način bo mogoče izvršiti vse potrebno delo. Šc ena organizacija izobčena iz delavske zbornice. "V pondeljek je izvrševalni odbor delavske zbornice v Trstu sklenil da izobči iz svoje srede tudi tržaško orkestralno organizacijo, ki ni-vzela na znanje oklic delavske zbornice glede splošne stavke. Na isti seji je sklenila delavska zbornica, da se konča bojkot proti »Banca di Sconto«, ki je bil proglašen pred meseci v obrambo bančnih uradnikov. Še izobčenja. Zveaa cbčinskih nastavliencev v Trstju ' .e •-■Ife1j0nf4a čziclbčOti iz 'svoje ar«d« vse cime člane, ki' nj’tsO' i®viršfži sveče 'ctoisncpti ipiri zadnji1 stavK-i v Julijski Bease&TL Ob tej pitJci&iiosld je sklenite, da po-vab na sku-paio zibcirovan/e vse ione čbčir.ske uradnike, 'ki sie izjavijo za cbjiCipiKirao id^Haiv-ski zbornici. Posledice izobčenja iz delavske zbornice. Vsled sklepa delavske zbornice, ki je izobčila iz svoje srede več nediscipliniranih organizacij, sta odbora dveh takih organizacij, in sicer odbor organizacije natakarjev in odbor organizacije trgovinskih uslužbencev naznanila, da sklicujeta v prihodnjih dneh občni zbor organizacij zato, da se sklene razpust omenjenih organizacij in, da se ustanovi nove organizacije s discipliniranimi elementi, ki se bodo priključili delavski zbornici. Česen na kg L 4’40; rdeča pesa z listjem —'60 L; rdeča pesa brez listja -—'80 L; bledeš 1 L; korenje brez listja 1'20 L; zelje 1'40 L; kapus 1'40 L; rmena čebula (Chiog-gia) —'70 L; bela in rdeča čebula —'50 L; salatina 2 L; 'limoni komad od 10 do 20 stot.; malancane kg 1 40 L; krompir —'65 L; regrat za kuho —'80 L; mali regrat 2 L; velik regrat od L 1'— do 1'40; špinača 2’20 L; jajca, komad —'65 L; jajca (konzervirana) —'60 L; mleko na trgu liter 1‘70 L; mleko v prodajalni 1'80 L. Za potni list v Jugoslavijo se potrebuje dve sliki. Eno za potni list, drugo za jugoslov. delegata. Lastnikom nagrobnih spomenikov pri sv. Ani. V kratkem se popravi XIII. kos občinaskega pokopališča pri sv, Ani, kjer leže ostanki umrlih med 1. avgusta in 3. oktobra 1911. Do 3. oktobra t. 1. smejo tisti, ki imajo pravico, vzeti proč kamene in druga mrtvaška znamenja, ki se nahajajo na rečenem prostoru. V to svrho se bodo morali izkazati pri kopališkem nadzorništvu s posebno izkaznico, ki jo izda IX. oddelek mestnega magistrata (ul, Sa-nita 25) onim, k dokažejo svojo pravico do spomenikov. Po spomenike se lahko pride vsak dan razen sobote in praznikov. Počenši s 24. oktobra se spomeniki ne bodo več izročevali zasebnikom ter zapadejo na razpolaganje občini. Kdo nkazaje v Trstu? Marsikdo si misli, da ukazuje generalni civilni komisar Mosconi. Pa ni res. Mosconi je izdal, po dogodkih pri sv. Jakobu naredbo, ki prepoveduje vsako gibanje v gručah po ulicah. No. V nedeljo popoldne in v ponedeljek so prirejali demonstracije po ulicah in nihče jim ni rekel ničesar. Vsled te Mosconijeve! naredbe ni bilo mogoče prirediti delavskim žrtvam pri sv. Jakobu nobenega pogreba. Ubita je bila v onih dneh tudi neka guardia regia. Tudi tej je Mosconi prepovedal prirediti oficijelen pogreb. Včeraj zjutraj na vse zgodaj so pa fašisti vdrli v bolnišnico, kjer je bilo 10 dni shranjeno truplo guardie regie Giufrida, in tam ukradli rakev z mrtvecem ter ga nesli v prostore komande kraljeve garde. Popoldne se je vršil pogreb, ki so se ga udeležile vse oblasti, generali, oficirji, redarji in vitez Mosconi, ki je tako izvršil nekaj proti naredbi, ki jo je sam izdal. Kdo neki komandira v Trstu? donnina št. 15. Za Višji kulturni svet Matko Lovko t. č. tajnik. DeitipsKi mM Cestnim delavcem, ki so bili zaposleni v Gorici in go-riški okolici pri cestnem uradu dobe plače za nazaj, dne 25. t. m. v imenovanem uradu v Gorici. Kdor ne pride ta dan po zaostanke na plači, jih ne dobi več Kosič. Stavka pri Spangerjn končana. Včeraj je končala stavka pri tvrdki Evgen Španger v Trstu. Delavci so si izvo-jevali skoro vse, kar so zahtevali, v treh tednih stavke. Ako jim je dal delodajalec sedaj, ne razumemo, čemu jim ni hotel dati od začetka. To je pač jasen dokaz, da bi se lahko preprečilo marsikatero stavko, ako bi bili delodajalci nekoliko manj požrešni in dalekovidni. RmettlsM preilefl Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), šteje danes krog 1500 (tisoč petsto) organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak član zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA“. Zato priporočamo, da se vsaj večina naših zadružnikov naroči na „DELO“, ki je naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej „DELO“, ki nam v vsaki številki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na razpolago svoj prostor za zadružne objave in tako zadrugi prihrani lep denar. NAČELSTVO. Delavci! Naročajte in Me Jelo". Zo Je voj list, list izSo-rlščanlh in brezpravnih!! FEDOR DOSTOJEVSKI: Zapiski iz Podpolja . CeArt ure tenej* senu dirfrt stla nepotrpežljiv sem tja po s-ebi. Vsako minuito sem stopU k posteJ-jne-muu za!g,rimi]ia®u *e,r skršivojnalj. pogledal po Lizi. Sedela .je na 'tleh, gtaivo misfonjemo na pcstelfo in zdeto se je, 'da jc/6e. Obsedelai je nepremično, in to me pe vznemirjalo. Taikirat je vedela vse. Razžali sem do popoln citira, vendar.... kaj naj bi pripovedovati- še? Uganila ,je, dia je M mc§ strasten izbruh le mašče vamlje, da je bil novo ponižanje zanjo,^ im 'dia se I* ,pr!klnuž''lo n»;«mu pire-jšmjenvu, skoro brezpredimet-new!tu sovraštvu, sedaj še ‘cisebtno sovraštva silmo ziavistijo. Noičeim -socer trdSti, da je vse Do natančno sipoznaha, venldiair ;e btiio 'brez dvoma, da je sprevidela, dai sem ostuden človek 'in da' je ne morem ljubi ti'. Vem, da bo Wdo deM, dia je vse to nemožno; da je nenaravno, ida 'bi bili 'kdo .tako' 'hudoben, tlako netumiein, kakor sem jaz. Moirdai bo kdo dPi5itav.il, da bi jo monail vzljubitfci tm vsaj centiiti njeno ljuibe-zan. Čemu naij bti (bilo to nemaravmo? Vpirvilč niisem mogel nobemiagia Itjuibitii, ker pomeni po moj,h nazorih Ijnifctfbi le tiir.aniEiTOili ter se moraln-ol dvigniti nad dvugicn. Skozi vse svoje življenje si nisem moge! pretdstav.fteiM drugačne '!iju'bezmti>, in danes celo me-uto, da obstoja Ifnbezeu v pravici t-Hna«ri»:ranja cfougegai, iki jo 'Ijulblijeno tetije prostovoljno daruje in priznava. Že prej s'.1 v 'Sivcifih sanjah nisem Ijubezmi preidfstevjjai drugače negoB kaketr nekak bon, ki pni&ne s sovraštvom ter konča z morata im ipokorje-n*em ljubljenega 'bjitjai, pri čem pa stedMtfč nisem miti vede*, kaj matj storim s premaganim biljem. V .te svoje Meje sem se tako uživel, da nisem več razumel živega življenja, in sem ©e teli izpo- ziabiti, da sem fS preabaciival njen 'cibiisk, da sem jo ceto osramotiti, da! sem 'ji' dejali:, ida je prišla, da čuje »otožne besede«. In nisem m/oigel uganiti, da me vadi; tega ni obiskala, 'temveč iker me je hotela ljubiti, ker za žensko pcmeni ljubezen vstajenje, j pomeni novo življenje, pomeni prerojen je — ter se drugače tudi;1 ne more izraževati. Siicer ije tiiisem ravno boli 'siovraž:!, iko sem ibe!g-a! po sobi ter piogtediovall za zagrioMo. B&oi mii je le neznosno težko, da ije 'biJia tukaij. Hotel sem, da izgine. »Mir« sem hotel 5imeta sam sem -hotel ostati v svojem temnem brlogu. »Živo življenje« me je tlačilo, ker n.sent bil nsinj navajen — 'ter sem mogel dihati1 le s težavo. 'Nekaj miimuit je mralto, 'in še se nf! dv-igi^la. Bil isiem brezvesten dovdij, da sem rahlo potrkal ter jo opominjal.... Strese se krčevito, poskoči, ter jame Masteio dskaS ruto, klobuk, kakor d'a bš se hotela skriti pred mamo.... Čez dve minuti! stopi počasi izza zagrmjiafci. ObmiTla .je v me žafoaten pogled. Smehiljal sem* se zlobno, sicer le »iz oKfce« ter s.e oikrenil. »Zdravstiujte!« — mi reče in stopi do vrat. Sledeč nenadnemu nagibu skočim do ,nje, primem jo za roko 'in ti položim nekaj v dlan.... 'ter ji sti snem prste skupaj. Petem se obrnem itn. odskočim urno v -nasprotni kot, da bi v«aj ničesar ne videl Hotel sem pravkar napisati laž — namreč ,da sem storil 'to .te slučajno v razburjenosti' in brez preti-darka. Ali .fagata nočem in zato priznam odkrito, da sem ji stisni) nekaj v roko iz... To mi 'je prišlo že na um, ko sem dirjal pesoibi in je ona bila še za zagri njakrn. Z gciovositro pa: lahko rečem. Mi tem tako krut, ne ker sem bil v srcu krut, temveč ker sem imel tako šibko, gjavo. Ta farUc®t je bila tako u-metma, taiko iskana, tako po romanu prikrojena, da mi to razpcTcižemtje ni trajalo niti za hip. Najprej sem skočil v kiot, a taikicj nat'o sem tekel obupan in ■osramočen za Lizo. O 1 pri s>:rr. duri na hodnik ter p-ijJ.Ufiko-vail. »Liza!« zakličem glasneje. Noben odgovor. L>.i 3 mi 'e, kakor da čujem njene ■korake spodaj na zidnjih stopnicah. »Liza!« zakličem glasneje z Noben odgovor. Aii la hip čujem, kako so vnanja hišna vrata zahreščaia in težko zaloputnila. Odšla ,;e. Zamišljen se vrnem v svojo sobo, bil sem omaimfijem. Postali isem o)b mizi itiilk stola, na katerem je sedela, ter 'topo zrl pred se. Tako je mnila minuta. Nenadoma« vzdrhtim po vsem teiesu; ravno pred menoj, .na mizi ictpazim... oni modrikasti bankovec, ki sem 'ji' ga stkiml v roko. Ona ga je torej v hrpu, ko sem odskočil v drugi, 'kot sobe, vrgla na mizo.' Pravzaprav bi morali pričakava«, da bo ravnate tako. Jeli pa sem to 'pričakovat? Ne! Bil sem tako velik egoisti, cenil sem .ljudi talko matei, da si nisem mogel niti m&sfiifii, da bi smela .talko ravnati. Njeno ravmanije pa je -bito zame 'strašno. Hip kasneje sem se že oblačil ter sem stopil ven. Mogoče je napravita jedva dvesto korakov. Zunaj je bii&o tiho; snežilo je. Nihče ni prihTajal, glasu ni bilo sJišaitu Turobne, brez 'koristi so gorele svetilke. Distftal sem dvesto korakov, potem se u-stavim. Kam 'je krenite? Čemu hitim za -njo;? Čemu? Da pokleknem pred njo, da izprosim od nje kes in od,puščeni e, da ji poljubim noge! To sem hotel. Srce mi ije 'hotelo -skoro počiti in nikoli se ne ne ibo takoj nato, morda že jutri .napolnijo veFikto sovraštva do nje ravno zabo, ker sem ji polub'1 danes noge? Ali jo morem osrečiti ? Ali se še vedno ne poznam? Mučil jo bom. do smrti. Postal sem v snegu ter premišljevali. Nato sem se vrnil. »In jeli ni res bolje,« sem fantazirali, da bi omami srčne bolečine, ko sem stal že pred domom, »jeli ni bolje, ako nese zidali is seboj mojo, zadatao ji razžalitev večno v srcu? Razžalitev čisti; podaja zavest bolezni. Sicer ibrj ji bil že tu razžalit in oskm® il ■dušo. Razžalitev pai ne bo odmrla nikoli v njenem srcu, in kakor je globoka uma zanest, v katero morda zabrede, ta razžalitev jo bo dvignila in očistila... potom sovraštva.... hm... morda tudi pettom njene okciitce... S"cer bo vse to olajšajo njeno žalost? In v isitini, do današnjega dne se vprašam: Kaj je bolje — cena sreča ali vzvišena bolest? Torej, kaj je bcije? O tem sem razmišljal, ko sem onega večera sedel doma. Trpel sem neznosno. Nikoli -poprej osem toli trpel in se tote kesa®. Nikoli pozneje nisem '-srečal Lize, in tudi čul osem nič o nji. Dostaviti morem le, da me je še dolgo nato zadovoljila fraza o kofisti razžalitve to sovraštva, dasi sem vsled koprnenja skoro obolel. Še zdaj, po tdiikiih letih, se tega dogodka ne morem domisliti brez bolečin... Vendar hočem tu zaključiti svoje zapiske. Tu konča dogodek, vendar mu sledi malo premišljevanje, ki je za umevanje vsega značaja tega neo-bičnega duševnega nihilista velike važnosti, vsled bom v svojem življenju spominjal brez ganutja tega' česar ga podam v naslednjem: »Zdi se mi, da sem hipa. — Ali — čemu? — sem zopet mislil. Ali me zagrešil napako, ko sem pričel 'to zapisovati. Vsaj sram me je 'bulo vešč as, ko sem zapisoval to dogodbo; bi!,o mli je, 'kakor da 'bi ne nameraval napisati literarnega deto, temveč si' naložiti le opravičljivo ikazem. Saj 9e v istimi nezanimivo, pravnti dolge noivele o tem, kslko sem se sfkozi svoje življenje ibavil v pozabljenem kotu z merafičnim r.aiztelesovanjem sviojega lastnega »jaza«, kako mii je manjkalo vsako družabno cbčevaciije, kako sem1 se odvadil vsakega živega biifcja in kalko sem zašel v 'tem svesem ikc;tiu fcolj in iboflj v sovraštvo. Roman zahteva junaka, a v tena dogodku se naliiizuje vse, kar me dela odbijajočega! — in zakaj dela ta junak najbolj nevšečen vtis? Da, ker smo se vsi odvadili resničnosti?, in nam je zato postajal ptuja. Da, mi smo toli skeptični, da nais pravo, živo žrivljenje napolnjuje z gnusom, in da je resnično čn odkritosrčno živeti nam postalo delo, ki ga ne zmagamo več. Mi vsi hočemo živeti po običajih , po fknjtigi, in če bi nam podaji več samostojnosti1, če ibi razširili naš delokrog, zmanjšali jerobstvo kaj menite — jeli bi klicali po jerobstvu? Prav;.te, kako pridem do tega, govoriti v imenu vseh! Dobro — govoril ibom te o sebi a vedirte, da sem pcgumtnejšš od v>as vseh. Vi ste se ogoljufali in menite, da ste zelo razumni, -tako da sem ,az .morda veliko več žived, ne gob vi vsi. Ker odkrito priznano, mi niti ne vemo, 'kaj se pravi živeti. Le pusltite nas za hip brez vseh oibičajev, in takoj smo zablodit! ter izgubili vsak pravec. Kaj naj torej spoštujemo, ikaj naj sovražimo, kaj naj zaničujemo? Mi ne moremo bi# nitt 1.udje s svo-jm jasitiim telesom, s svojo lastno krvjo; mrtvorojena bitja smo, ker so bdi že naši dedje mrtvorojeni. To ne izgine več, m uh besno prišli na sve. le skozi ideje ter od ideje žive#. Ali dovoli, nimam več volje, vam še kaj poroča*: iz svojega temnega kota — —«- {KONECJ KOLONSKA POGODBA oldentend med društvom (posestnikov in Zvezo poljedelskih deSaivcev aal Furlanskem veljavni za sodne okraje červinjan, Tržič, Gradišče, Krmin in Gorico. Uvodna Izjava. Namen cttedečih kolonskih doigovorov je. da se drvAgrae poljedelsko proizvajanje in način življenja poljedelskih delavcev za njih blaugor an zai blagor celokupnosti. Splošni pogoji. ČL 1. Stranke priiznavaijo tnediseboiino organizacijo. Čl. 2. Dogovori se ozirajo na raizmerjial olbeh družb. d. 3. Družba posestnikov priznava naimeščev-alni urad pni Deželni zvezi ptotjedeiskAh delavcev, do katerega se posestniki mo ra jo obriaiča.ti aradli oddaje ko Ioni j. ČL 4. Doigovon se ne ozira,ia na zakupe travnikov So bairja1)., k initso sestavni dej kolonije; iza 'te dele se sklenejo posebni dogovori. Prehodna določila. ČL 1. Stranke izjavljaljo sporazumno, da se taaijo vse odpovedi in izvršilni spisi radi' izpraznitve za preklicane med strankami; doti-čne stroSke nas« predlagatelj. ČJ. 2. Vendar se odpovedi' za :tekc<če leto 1920. Mzdrže v slutiarib splošno veljavnih za razveljavljenje pogodbe in poleg tega : a) kedar £e bila cdpoved dana radi proda janja posestva, a le, a!ko se prcdaija iz-vrli- še tekom 1. 1921., treba pa je za to Jelo dati pravita© novo odpoved; b) kedar morajo scposestmčiki razdelati posestvo; c) kedar zaikupodiafallec namerava prevzeta kolonijo v Sastno vodstvo, aiko se .to zgodi do kanca poljedelskega5) leta 1921; treba pa je za to leto dat* novo pravilno odlpoved; č) kedar se je koloni&a vsled poškcdfeb, vojaških zasedeh in razlastitev zmanjšala* taka, da ie poitrebna nova porazdelitev posestva z zrnatjSalnrem števila kolonij; d) kedar s£ je zaikupoijemaJec samovoljno prisvojil kolonijo a!? pa ga je nanjo postavila! tretja oseba ali skrbnik med voljno, za cdstortnosti in brez lafitraiiko-vega privoljeraja čl. 3. ZataJpcdajBllec sme zahtevati vrnitev v zakup danega predmeta 'tudi' ne da bi fci!.a dana odtpo^ved, ked£ir ’e pclgcdba bil® sklenjena na gotov rok, ikT? poteče z dnem 11. novembra 1920. Čl. 4. Zakupodajalec m'ora vzdržaitii ono cbliiko zakupne pc£-cdbe, ki je (br-lai ugotovljena medi stranicam) z>a vsa zemljišča' dana v zakup pred vojno. Radi spremembe pogcdeb iz čOitiega ali mešanega zakupa na soudeležbo, «pt0Tazumije'.e med strankami po pričetku vojne, se diofoča, da ise vzdržuje pdgodiba na soudeležbo takrat, kedar je lastnikovo s odelo v a-nje 'in denarno poiSredovaaje potrebno zaradi vzpostavi K e ikol c inskih pcsjcprj' 'm ureditve vsled vojne poškodovanih zemiViišč, «Ai pa, kedar ®o potrebna dela za namaikanre ali iizbcJjšatnje. Občna določila za čiste in mešane zakupe in na za čiste in mešane zakupe i soudeležbo. Čl. 1. V zai!™, p se jem Fe po meri' 'Dni ne po telesu. Čl. 2. GlavniOa^ v nepreentčni?ah in premičninah terorotč se mora zakupniku na podilaigi popisa nepremičnin in invenitaria izročenih premičnim . V ikolonsko knjižico: mora' se jasno lin točno vpisati piaičevatrje zaikupnine oziroma letne obračune kolonije. Ugotovitev mora) biti storjena1 dol 31. decembra vsakega 'leta in pcdp>:.siatoa od obeh strank. Čl. 3. Za za.kupodafialca ima se -lastnika, uživalca, ali dednega in navadnega zakupnika zemljišča danega v kotanjo, za zaikupojemaJca ali 'kolena pa celo dnužino obdeCovalcev dotšonegai zemljišča, katero predstavljal družinski glavar (kot edini .in izključni neposredno odgovorni pogcdnik in kot splošni pooblaščenec cede družine, kolikor se tiče kolonske u-prave in razmerja z z aikupod a j alce m, njegovimi o-p ravniki' dn tretjimi osebami. Zajkupodiajalec nima pravice nadziranja nad ci.imi iapremembami, iki se morda dcigodiite v sestavi družine, kedar te azpremembe ne škodijo dobrem1;! obdelovanju zemljišč. Či. 4. Zakupna pogodba traja šest let, p.ričenši z 11. novembrom 1919. in ikončaivši zli. novembrom 1925. Odpoved pogodlbe mora biti dana najdalje do 31. marca vsakega leta. Kedar mi bilo pravilne odpovedi-ima se pogodba molče podaljšana tod leta do leta, vendar ostajla gori navedeni odpovedmi rok. Čl. 5. Za trajanje ikolonije je izključena prodaja zemljišč obdelana za viijograde, ovOčcike3) in murv-nike ali pa zemljišč, na katerih je zakupojemalec za časa svojega vodstva izvršil nove nasade in izboljšanja sporazumno z zaikupcdajalcem. Za slučaji prodaje celega ah dela zemljišča v zaiku-pu, kedair ibi zemiljitšče ne biio več namenjeno za poljedelstvo, ima zaicupcjetmailec poleg tega, da se odškoduje za vele viseče plodove, .tudi pravico zahtevati pred razsodniJIko komisijo najj mu dcfloči) odipiravnino ivsied predčasne razveze, četudi te delne pcigodibe, ko bi ne mriislil sprejeti ponudeb »ak-trpoda.)ajlca-pro-daf^lr^ Zakupojemalec sme v sluiča.ju, da presega prodano zemljišče pcdo.viioo oneiga, ikar ima v zakupu, zahtev,alti razveljaviljenrie pogodbe, vendar mu gre vodno še pravica do odškodnine. Čl. 6. Za vsia do Joči ja, ki niso 'dbsežena v pogodbi, se sklicujeta na krajevne navade ter določila obstoječih ziakonov. Čl. 7. Vse dobrote4) in robote so odpravljene. Kadar bi zakupodaijalec zahteval od kolona dela, 1e ta. ofcvezan -zpclniitd ^e, ‘kolikor je to združljivo z dedi, na kioOcovi proti primernemu plačilu. Čl. 8. ZaivaTOvanje poslopij iln zemijiščni davki gre-ido na zakupodajatčevo breme. Čl. 9. Vse stroške za izboljšav anj e in za razširi ie v pc&lopiij, v katera sta privolili obe stranki, mora nositi zaifcupcdaijalec. Zakupojemalec pa .bo moraJ odštevati zakupod'ajai!ou abresto od potrošene glavnice. V««a nenavadna izboljšavanjta, katera je zaikupo-Jemalec izvršil 'tekom vodstva zemljišča sporazumno z zakupod ajaloem, kakor prekopavanja, namalkoval-oe in ostaševallne niaiprave, naisadie vinogradolv. ovočni-kov in murvnikiov mora zakupodajalec poravnatt po stanju in meri za dobo vrnitve zemljišča^. To velja 'tudi za vzpostavitve to obnovitve poslo-pjj.. Čl. 10. Ako poslopje preseže potrebe zemljišča, se sme zakupodajalec poslužiti onega dela, ki' ne odveč, ali pa je sme d.aifi v zaikup kolonu .proti plačilu dotične najemščime. Zak upojemaijec je odgovoren za dobro vzdrževanje in uredMev oddanih mu prostorov im pritiklin. Le majhni popravki ter poškodbe in poslabšanja, ki so nastala vs>ed njegove nemarno- Ž—,~. —.... ‘) ba.nje — pa 1 udi. ! *)PoJjedelskoi leto gre od 11. novembra enega do |1. novembra drugega leta. *) ovočniki — vrtovi sadnih dreves. ’ «) Kar so koloni dajali gospodarjem v priboljšek: kopune, jaijca itd. sti, gredo na breme zakiupojemaJca, dočrm vsa druga na breme zakupiodaijaica po cihstoj«iči'h navadah. Vse pcltrebne vožnje za najvadno popravElanje 'ko-lomsike hiše so brezplačne. Čl. 11. Kolon je obvezan paziti ina) 'kolonsko hišo, šteto in pritikline, zemljišče, nasade, pridelke, ter mora preprečite .visaikio novotarijo, služnost aiE obre-merfenje, k5i (bi se utegnila uvesti na škoda lastnine ter nemudoma naznaniti zakupodajakrj vse piolaisiti-tve, ki so se izvršile ali nameravale od dnugih in sploh vsak slučaj, ki ibi utegnil predrugaJčiiti sitainije lastnine. Čl. 12. Kollon je obvezan skrbno in pazno izvrševati vsa poJjedelska dela po dobrrih pravilih poljedelstva, čistiti potočine, vzdržarva/tfl grive, zaire itd. Ne sme razniašsfti .glnoja raz zemljišča ker nnora služita za ohranitev rodovitnosti. Čl. 13. Zakupodaijailec, ki je bil odškodovan za vojno odšikodo, uma obveznost da skr^bi za vzpostavitev poškodovanih hiš, vsled vojmih dogodkov al'i' vsled zasedbe im prehoda čet. Vzpostavilna dela poslopij ali ureditev zemljišč, katera je izvršil zakupojemalec, morajo se mu na* graditi po primernih cenah do zneska dotične vojie odškodnine. Čl. 14. V zaidnijem letu kolonije mora oidhafiajoiči kolon pustiti na razpolaiganje vstopiaiiočemu 'kolonu •koišičino zemljišč, pcitrebno za isetev žiita, da se vzdrži poljedelsko obratovanje. Tudi .mora .pustiitiii na razpolaganje novega kolona presto zemljišče za setev jesenskih m pomladanskih zeijišč. Visa dela, potrebna po 29. juniju, kalkor okopavanje, vožnja zalc;g itd. mora izvršiti vstopajoči kolon z lastnic žiiviino'. Za pomladansko setev detelje morata skrbeti zakupodajalec in niovi zakupojemalec. Čl. 15. Vsak spor, ki se nanaša na natzmerje med zakupodajalcem in zakupojemalcem raizsodii, iziklj.u-čivši podscitnost slcid::šč. Okrajna razsodniška ko:-m:lsi,:a na sedežu o/krajnega sodišča, sestaivljena iz petero članov im isrcer: dva zastopnika de- lavcev, dva lastniku zemljišč ter' peti, ki to predr-čaj nesiporazumljenja pa cd voditelja okrajnega eoi-dišča okraja, v katerem ima (kolon svoje bivališče. Ko Je komisija ,poskwfi!'a spravo, zaslišala stranke in sprejela morelbrtae dcksze, razsadi po načelih prikladnosti in pravičnosti, ne da .bi se držala dnuigih obličnc:iti, neigo nurno predpisanih se pogoidtba razdreti od leta dio leta. — Na tio določijo pa se sme sklicati le lastnik, ki nima več od 20 ha sveta. Čl. 2. V slučaju hude suše, pTeplave (ne toče) tako, da je dano' znižanje d'an,ikov, morajo zakupodajalec tudi znižati zakupnino v razmerju znižanih davkov. Čl.- 3. Kedar se sporazumne, iizruje drevje, gre polovica dobljenega lesa zakupedajalou, polovica za-kupojemalcu. Kolen .je vezan obnoviti nasade s pridržkom pravice na od&kodmitoio Jzfooljškov koncem pogdibe. Čl. 4. Znesek zaikupnine v denarju dloloči se na podlagi stanja zemUTšča {všiteviši1 poslopja), plodcno-snositi, cen, pridelkov, En večjih stroškov za delo. V sMrčaj.u nesporaziumljenja, določi zakupnino raz-sodnišika komisija taiko-le: Vzame za p:idl'£(go predvojnto zakupnino 'let 1912. in 1913., pomnoži je v meri 50% srednjega povriSka med predvojnimi cenam# na Viidemsikem trgu in tekočimi cenami četvero glavnih pridelkov: pšem;lce, (iizikSJuičlvš: nagrado za pridelovanje), sirka, sviladov, in vina, tločim cisitairh 50% pripaide dielavcu ozirom na sedanjo vefilo vrednost njegovega dela. V izrednih sihnčaffh sme Tazsodnštška komisija preglodati mero predvojnih zaikupnin. Predpisek zakupnime velja tudli za naslednje leito, kadar srednja razlika cen pridelkov ne doseže 10%. Zakupniina stalnih travnikov se preminja po istem razmerju. Zakupnina mora se zakupedajalou odšteti v dveh enakih obrokih, prvff tokom, .meseca novemlbra, drugi tekom meseca julilja. Čl. 5. Vsi pridobljlvi pridelki zemljišč gredo za-kupojemalcu. Čl. 6. Pniispevki za namakanje gredo na zakupoje-malčevo breme. Skupna določila za mešano pogodbo in za pogodbo na soudeležbo. Čl. 1. Zakupodajalec sme v prvem triletju porazdeliti svoje zemljišče drugače nego do. sedaj, z namenom izboljšal hi ureditev ali zvišati količino obaelan'n tal. Ako !bi v tem pogledu med zakupodajalcem in zakupojemalcem nastalo nespctrazumljenie, odloči razisodnfiaka komiisl:ija. Kadair ibi1 hotel z diobe pogodbe lastnik prodati &li pa prevzetii v lastno vodstvo del zakupljene zeirljs, k5 ne znaša več od ene šestine površine, to lahko sitom, alko kolona obvesti pred 31. marcem za 11. november dotdčnega leta. Kolon, kiii bi se ne hotel pcdvreči odstopu ene še-S'tn»e kolonije, sme zahtevati razveljavljenje pogodbe za konec poljedelskega leta, mora pa zakupeda-jalcu naznanita .svoj .namen tekom aprila dotionega lata. Kolon je popolnoma svoboden, da razpolaga s svo-1 jim deležem pridelkov ter tudi nabavljati na svoj račun del umetnih gnojil ta škropil, ki pada nanj. Čl. 3. Količinai sviloprejik, katere mora 'kolon gojiti, mora biti' sorazmerna s koliičino listja, s pripravnostjo prostorov in s kolonsko družino. Listje, ki presega potrebo, izvzemsi postne slučaje, ostane kot priboljšek zemljišču za sledeče leto. Za slluičalj prodaje Ustja, Nakupi in prodaje vrše se sporazumno med 'lastnikom in .kolonom. Cenitve in letni račun štalle vrše se do 31. decem-bra vsa/k-e^ga leta, itzvzenrši z&din-i.e leto zakupa, v (kia-ter e m, .iih izviršč do 29. junija dve osebi, .izvoljeni od vstopajočega in odstopajočega kolona, kadar se pa ne sporazumeta, še od tretje osebe, katero izvolita oba. Vsfi itrtije odločajo kot spravitelji1). Koristi in izgube iz stale se dele na' polovico. Izgube na živinski glavnici, ki prihajajo od' strele, ima lastnliik pravioo prevzeti1 je po tržni cen’, izuržek | P°^ara' povodnji, potresa in Ikuige in živnsikih, napa se razdeli na poilovioo. valdmo .pogubnih, 'bolezni gredo na lastnikovo breme. Murvene veje morejo se obrezati najmanj vsako drugo loto. Čl. 4. Razdelitev grozdja pred maščenjem se ne miore vršiti brez spcraziumljeija. Zakupojemiadec prinese pridelek v gospodarska 'kleti ter .ga zrnasti. Druge od nezgod, od kuge na parkljih, udarcev, če živina izvrže, tatvine gredo na breme Stale do zneska letnih koristi; preko tega pa z drvemi tretjinami na lastnikovo breme, z eno tretjino na kolonovo breme. V slučaju, dla koten sporaznimno z lastojkom da Kadar bi zakupodajalec ne imel ikleti in potrebne 1Ipolcyvico živi.lwke ^^vnioe, i?ma pravico do nagrade oprave in bi' se izdelovanje vina vršilo v zakupoda-03'Jčevi kleti; ter z njegovo opravo, pojde mu 5 % nagrade od .pride l ka Kadar ibi kolon, ki je po navadi delili' igrozidje, hotel vino. izdelati v zakupodajalčevii kleiti, mora ga ob-vestditi tafccij pričetkom poljedelskega teta. Prvo leto se mora to obvestilo dati takoj, ko stop» pogodba v veljavo. Čl. 5. Kdlicn je obvezan, da pripelje brezplačno vse pridejke zakupodiajalčevega. deleža, pripravljene za prodajo po navadah, .v gospiodarjeve ishramibe in na 'kraij [izročitve, vend.air ne bo preko 6 km dsSeč. Prevožnfe na večjo razdaljo morajo se zakupoje-malcu nagraditi, kafkor tudi' pri'voz gnojril, žveipla itd:. Čl. 6. Hiše se ds,je jo v rabo brez najemščine. Ako 'bi: Ikclonsika h.iša p res egi! a potrebo zemljišč, sme se poslužiti: las bn k onega d!ela, ki je odveč, al: .pa dati ga v najem kofenu prcittii primerni najem,-ščini. Čl. 7. Do 31. decembra vsakega leta morajo se točno ugotoviti računi glede soudeležbe in plačila dotičmh zneskov. Znesek za sviilode ki gre zaikupo-jemaloui za slučaj skupne pr.odaije, pa je 'Ugdtovtitli) naj-dalie do 31. fiulčijai. Čl.. 8. Knd.air fev nezgede uniči:&e pridelke in bi za-kupo.iemalec ne imel dovtolmih s.r.ed&tev, da bi se sam preskribel, imia lastnik dolžnost dafi mu primerni prednjem, kcjikoT je potrebno, da zadošča za družinske potrebe. Od predujmov ne teko obresti, ter se plačilo dolga, na kelonovo zahtevo, razdeli na več letnih z^ dicibo pogodbe. Čl. 9. Nai;i3ide nolvih trt ii miuirvecih rajd1) in vino-gr-Fidov iter drevesme nasade sploh izvršuje to vzdržuje zakup.cfem'3'lec na nalčun zakupcdačallca do one dobe, ko dado pridelek, pcltiem se izroče kolonu, da jih obrne na skupno korist. Za r.e.zge*) .murv in trt ■:n razrast trt po. ra^daih 'n v vinogradih mora, kolikor se da, sknbe'fii zagouipcftemelec. Za sadike mora SfUlbeti zaikupicdajialec, gnoj se jemlje iz kupa kelo-n:ie. Ako H krfen ©e rz vrš e val potrebnih nasadnih in vzdrževalnih disl, sme preskrbeti z.alnje zakupedaja-lec ,po drugem csdbfu. Č1'. 10. Les od: oibirezcvanj.a fin preostalega od geje isVJcprelfc gre hcfoiu, vse droigo se deli po navadah Drevesje rajdv ki se iizruje deli, se na polovico. Posebn-; dclcčila za mešano zakupno pogodbo. Čl. 1. Zaikupcdaijaiec in njeigov zaistopnk ima te ■hniiiSno vcdisiivo geje murv 'm Itrt v soudeležbi. Za slu čaj nesprr/azuimFfenja, se stranke z.alleko na razsodn1-ško 'knm.icfijo'. Čl. 2. .Predpis zrlkupnme: a) Za zekupaiao v denarju se predpis določi na pedlagi pogojev zem'^Sča 'in dicitičniih .poslopL:, pic-dcrir«.nc's.t' igcie zemlje,. nasadov v soudeležbi:, cene pridalkiov; in večjih d«4av.i:ih stroškov« Za 'sfuča.j ne spc.razurniljen.ja. sodi rotosodniiška kicmiisija takole: Sprejemši za podik:go predvojno zakupnino let 1912. čn 1913. pomnciži' se po meri 50% srednjega povil ška med predvojnimi cenami na Videmskem trgu in i.ekoičiimii' cenami glavnih pridelkov: pšenice (nagrada za. proizvaj-nfe iniključema.), .sirka svilodov in vina. O'sta'1'h 50 % pa. se nakaže dellavcu, oziraje se na večjo vrednost njegovega dieja. V izrednih siluča-jih sme raziscdriiška kcmčs:ja pregledati mero pred vojne zakupnine. Predpis zakiuprrne velja tudi za naslednje leito, kadar srednja razlUka cen pridelkov diciseže 10%. Z&ikupn^ra sjs miora cdštevaiti z eno polovico meseca novemlbra, z dlnuigo, meseca iiuffiija. b) Zakupnina v pridelikiih, kadar se stranke ne Spiorazuimejoj dlrf.c.čii razsedniška komisila ter uporab' lja isti', način cdme.ritve, kakor za zakupnino v1 denarju, razmerno s pridelki v priroda- in s tekclčiimi tržnimi cenemi. Zakupojemalec sme pri sklenitvi pogodbe izbrati ali plačilo v denarju ali plačilo v pridelkih. Zakupnina rltatefh lilravnikov se odmeri v istem razmerju, kalkor zakupnba obdelanega sveta. Čl. 3. Vso pridelki 'gredo koionu, izvzemšii svilodii in vino. Na svilede 'gre kolfcnu nagrada 20%, ostalo se deli na polovico. Troški za sv.Tloidno seme gredo na zaikupoda:;.al!.'čevo breme. Vino se deli na pol. Stroški za žveplo in škropila gredo na breme zskupodajalca z 2 tretjinami, na za-kupojemalca z 1 tretjino. Namaikovalini prispevk1] gredo na zakupOjetmalaa. Posebna določila za pogodbo na soudeležbo. Čl. 1. Lastnik a;1i njega! pooblaščena oseba prevza me tehnično vodstvo kolonije 'fier se idcimeni' s kolonom za razumno iia 'izdatno obdelovanje zemljišča. Za slučaj nesporazumi!enja zateko se stranke na razsedniško komii.iTo, da 'odllidaš po tehničnih in gospodarskih načelih, veljavnih za vodstvo kolonij. Čl. 2. Kolon iima kolt povračilo za dela, stroške in bremema, ki padajo nanj, pravico na polovico vseh .pridelkov zemlje in nad zemljo in poseben še do nagrade 20 % pridelka svViodov, pšenice in fižola'. Ako bi .se sporazumno -uvedle kulture to .posebne .poljedelske obrti., treba je posebnih dogovorov. Seno, slama in stelja sploh so pomioček zemlje in se morajo na njej poarabiilli. e Kadar ima z.slku.pojemalec lastno živino ter dtnži na lastni račun v zakupu barje, ki ni idefl. kol-c-nije, je u-praviičen, da proda svoj delež pšenične silame kot na-dometslek srtelie, ksite.ro je 'sam preskrbel. Čl. 3. Stroški, ki sie nanašajo nai kolonijo, se raz-delč ta:ko-le: ■a) svilodno seme na lastnikovo breme; b) umetna gnojila na polovico, škropila 2 tretjini na lastnikovo, ena tretjina na kolonovo breme; c) semena se vzamejo liz kupa, večji trošek za morebitno izbero in za zakup izbranega semena gre na lastnikovo ibreme; č) piča, istelja, (travniška semena, zdravila, živiiino-zdravnik, zdravljenje, zavarovanje 10% od 'koristi prireje. Ugotovitev polovice živinske glavnice od' strani kolona! pa se mora izrviršiti pričetkom celokupnega leta. Čl. 5. Kadar kolon celoma da živinsko glavnico, 1-mei ibo vse plodove štale in nosi' vse dotične 'strv> ške. V tem siSučaju dele se piče stalnih travnikov, ki tvorijo isesrbavni del kolonije, po meri dve tretjini' na zakupojtemailca in eno tretijino na zakupod-aJjalca. Kadar bi zalkiup^ojemailec plačeval že pol prešnja po-goidibil ziaikupmino v dena.rju za rabo detelj.išč in stalnih travnikov, se bo poigodba vzdrževala. Zakupnina znašala bo dve tretjini dosedanje. Zakupojemalec, Ikd ima lastno živimo sme po kroim-pirju gojiti 'kot drugo kulturo laško deteljo. Pridelek gre na 'korist kolonske štale. Seno in les griv in zar cista,j a c eloma na koris t z ak upo je malca . čil 6. Zakupodaljafec je vezan, da poskrbi za primemo število mlečnih ž?vali. Mleko, kolikor presega potrebo reje telet, gre na z ak upoj emajl č e vo ko-r.isit. Kadar bi se sporazumno med strankami poveoa1-lo števiilo mlečnih krav v svrho prodaje mleka, se pridelek d-eii na pol. Čl. 7. Zaikiuipojemalec presknbi za' kmečko opravo po naVadr), vštevši morebitni stroj za kctšnl;|o, zaSkupo. dajalcu pa gre obveznost, da plača za popravljanje m vzdrževanje 18 L na. ha. Čl. 8. Za lričenje sirkov storžev1) gre z.akupojemalcu nagrada 1 % pridelka', zia vezamie v rešte pa še 2%. čl. 9. Ne .plačava se posebne tnajemšičine za poslopja, ki so namenjena za kolonijo, le da površina pcuja nii manjša od' 2 ha; miorajo 'odlgovarjati zd.rav-stven.’®® zahtevacn in bili dovcijna za pravitoo vod-fitvo kclcnije. Mcrebntne škode in ‘poslabšanja) vsled kciJenove nemamositi gredo na kolonovo' breme. Redimo vzdržavanje poslopja gre na lastnikovo breme. Vsaka, kolonija mora biti preskrbljena) z vrtom po številu družinsikih članov in razsežnosti kolonije. Nikakeršno plačilo ne gre za.kupodajalcu za vrt. ■Kolon ne sme držati Živah škodljivih po5(jede'is,tvu, ter ne sme pušča© živine proste ra paši. Čl. 10. Vcifnje, te niso v zvezi s kolon",'io, ne siasjo se izvrševaiH': (brez sporazumlljenja strank. V Gorici, dlne 21. avgusta 1920. Za Zvezo poljedelskih delavcev v Friulih Ivan Minut, tajnik. Franc Spessot. Za Delavsko zbornico v Tržiču: Albert Bassl. Za društvo lastnikov kmečkih zemljišč Goriške dežele: Advokat Tulilo. Advokat Donati. 1) 'spiravTtelji — miritelji, ccmposiitori. J) storž — taitfca, panogla. OOPISl IDRIJA. V nedeljo, dne 26. septembra ob 9. dopoldne se vrši v telovadnici ljudske šole v Idriji javen rudarski shod. Dnevni red- I. Rudarske razmere. II. Slučajnosti. Shod sklicuje Fedtraeija rudarjev in gozdarjev v Idriji. Tovariši rudarji in gozdarji! Ker so na dnevnem redu la vse zelo važne stvari, je nujno potrebno, da se shoda udeležite vsi IDRIJA. V nedeljo, dne 12. septembra t. 1. je priredil Telovadni odsek kat. družbe »Orel« v Idriji javno telovadbo in po telovadbi koncert s prosto zabavo v hotelu Didic. Kakor običajno, po stari klerikalni taktiki, so govorili tudi na tem koncertu slavnostne govore pod vodstvom »častite« duhovščine. Ni naš namen kritizirati interne stvari klerikalcev. Kot zavedni socijalisti imamo le dolžnost, da podučimo gospoda govornika, učitelja tukajšnje ljudske šole, ki je štirinajst let zasonj trgal hlače po šolskih klopeh. Mož je še tako prokleto slabo informiran o evoluciji socijalizma, da se je v svojem slavnostnem govoru izrazil med drugim: »bil sem v šoli, rekli so mi klerikalec, bil sem pri vojakih, psovali so me za klerikalca, a danes bratje je liberalizem strt, socijalno demokracijo je vničil boljševizem. Za leto dni upam bratje, da bo razprostrl »Orel ponosno svoja krila po vsem zasedenem ozemlju.« Gospod učitelj! Ne bomo vam govorili o razvoju od prvotnega do današnjega človeka, ker vemo, da ste bili kot taki podučeni in vidite razvoj socijalizma. Vse na svetu se izpopolnjuje. Tako je že pred sto leti oče socijalizma Karl Marks pričel na malem in ustanovil je prvo intemacijonalo. Za njim so ustanovili njegovi sobojevniki druge internacionale. Ker pa je tok časa zadnjih pet let skočil velikanski korak, je bila druga intcrnacijonala nezmožna odgovarjati razmeram, v katerih smo živeli, in morala se je ustanoviti internacijonala razmeram primerna in ta je tretja komunistična intcrnacijonala, katero je že Karl Marks predvideval v svojem komunističnem manifestu. Natančnejše vam ne bom razlagal, škoda časa in papirja. Če vas mogoče interesira postanek boljševizma, pa se lahko pridite informirat k naši politični »Frakciji« v Idriji. Gospodi krog farovža! Vaš program je lep; trpeti vdano in odpuščati, to je najlepše maščevanje plemenitih duš, torej prijatelji spomin nazaj. Kaki »živio« klici so bili ob pričetku svetovne vojne in smrt in maščevanje Srbiji so bile besede vaših ust! Takrat, dragi, bi bili pokazali svoja »plemenita« srca, da ne bi pahnili milijone nesreč nih proletarcev v bojni metež, da je šel morit brat brata, Plemenite duše so oni, ki so proti vojnim pustolovščinam in aneksijam, proti narodnem sovraštvu, prijatelji, in to smo mi socijalisti. Gospodje! Vaš »Orel« bi bil lahko že kedaj razprostrl svoja krila v svoji osvobojeni domovini, ko bi vi svojim sodrugom v italijanskem parlamentu naročili, da naj pod-prajo socijalistične poslancc v njih bojih za zasedeno o-zemlje. Pa kaj bi še plemenitega napravili? Prihranili nerazdeljenih bi princu Aleksandru in celi Ljubljani s knezoškofom vred Ne bojimo se dragi, da vas vidimo takrat med belo gardo reakcije, a vzlic temu vas svarimo, postaviti se v bran ustvarjajočemu, danes izkoriščevanemu razredu, katerega namen in čas se bliža. Streti to gnjilo družbo in ustvariti boljšo, produktivno komunistično družbo! To bo peti komunistični vek, vstajenje vseh ponižanih in teptanih! Gospoda, premislite to, jeli vročekrvnost ali plemenito delo? PROSEK. Na proseško železniško postajo je bil avgusta meseca t. 1. sprejet kot uslužbenec sodr. Anton Renčelj. — Sodr. je vestno opravljal svojo službo. Dne 17. t. m. pa dobi od postajenačelnika nenadoma naznanilo, da je odpuščen, ne da bi bil temu naveden vzrok. Sodr. Renčelj se je zaman trudil, da bi zvedel zanj. Na tozadevno vprašanje, mu je postajenačelnik odgovoril, da on sam ne ve; pristavil je še, da danes gre on, in tako, da pojdejo vsi. Tega postopanja g. postajenačelnika si ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da je odpustitev posledica zadržanja sodr. za časa stavke. Ko je bila proglašena splošna stavka, je sodr. Renčelj zapustil delo. To je g. postajenačelnika tako razkačilo, da je še isti dan opozoril uslužbenca, da naj ne pride več na delo. To grožnjo je pa izpolnil g. postajenačelnik šele sedaj. Tu je vzrok za odpustitev uslužbenca. — Stvar ima sedaj organizacija v svojih rokah, da dožene vse potrebno. — Zaenkrat pa opozarjamo g. postajenačelnika, da je zelo previden v takih zadevah. Kar je določeno, da pride, pride vseeno, in to tudi proti njegovi volji. VRTOJBA. Našo svetovnoznano vas — so vojne razmere tako poteptale, in mi živimo takorekoč samo od miloščine naše dobre vlade. Pri tem prosjačenju pa potrebujemo izobraženega in inteligentnega »sindikata«. Toda žalibog. Možje poznajo dobro trd položaj te službe, — vsled česar nočejo sprejeti. A našel se je neki možiček, krčmar, ki pravi, da ta služba ni tako tragična, posebno za krčmarja —. ne. Misleč si, da ljudstvo obsoja le radi sindikata, — in ne obratno. Vsled tega je ponudbo milostno sprejel — kakor že mnogo drugih občinskih dostojanstev — ker mu to prav kaže za njegovo obrt. Sprejel bi tudi ravnokar našo spraznjeno duhovnijo — ker tudi ta nekaj nese — samo če bi bilo to mogoče doseči; neglede na to, da cerkve sploh niti pozna ne od znotraj. Ko je velemož — krčmar pridrdral semkaj — ni imel cvetočih dni, ker je moral za druge točiti za nekaj vinarjev od litra. Toda njegova vestna družica »pipa« je bila tako spretna, da je postala njegova lastnica s stavbo vred, in zraven mu je priborila še mnogo leh (ogonov) zemlje od lahkoživcev, stalnih gostov, katere je oskubljene vrgel na cesto — kakor izžeto citrono. — Vestni krčmarji opominjajo zapravljivost in zapirajo zvečer ob času svoje pivnice. Naš novopečeni »sindako« ni poznal tega prej in bo tim manj zdaj, ko bode sam paševal. In da smo mi, proletarci, zanj stvarjeni, bode njegovo geslo: Čim več pri meni zapraviš — tim večje usluge ti storim. Naše geslo je bilo vedno: »Sindako« ne sme biti obrtnik in tim manj — krčmar. Zalo pa sedaj, v tej grozni stiski, vsklikamo: Reši nas o gospod, in sv. Florijan! Če ne bo vse vrag vzel! AJDOVŠČINA. Občni zbor okrajne bolniške blagajne. V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil občni zbor tuk. o-krajne bolniške blagajne, na katerem je bilo prisotnih' 29 delegatov delavcev in 12 zastopnikov gospodarjev. Predsedoval mu je dosedanji predsednik gosp. Kovač Ignac; zapisnik je vodila blagajniška uradnica Ema Godina in goriški komisarjat, kot nadzorovalno oblast blagajne je zastopal Alojzij Štolfa iz Gorice. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je potrdil. Predsednik je na kratko poročal o dosedanjem delovanju blagajne, o težavah, ki jih je prestala tekom vojne in omenil na nove dolžnosti, koje so ji odkazane za bodočnost. Podal je na to računsko poročilo za leto 1919, ki se zaključi z rezervnim zakladom okoli 30.000 lir. Poročila so se vzela na znanje in potrdila. Pri predlogu za premembo §§. 5, 11, 25, 26 in 29 opravilnika se je razvila živahna razprava, nak^r se je predlog sprejel v tem smislu, da se odstotna mera zavarovalnih prispevkov poviša na 6’66% navadne dnine, da se podaljša trajanje bolniške podpore od 20 na 30 tednov, da se vpelje dojenski premij za porodnice, da se -vpelje družinsko zavarovanje in se raztegne karenčna doba za posmrtnino od 6. tednov na 6 mesecev. Torej vse premembe, ki so v soglasju z novelo zakonika iz leta 1916. Nato so se vršile volitve načelstva, nadzorovalnega odbora in razsodišča. V načelstvo so bili izvoljeni: Kalin Franc, Repič Alojzij, Černigoj Štefan in Furlan Maks za delojemalce, Besednjak Franc in Rebek\o-žef za delodajalce; v nadzorovalni odbor so bili izvoljeni: Lipavš Janko in Čoha Andrej za delojemalce in Verčon Anton za delodajalce; v razsodišče: Kompara Štefan in Suban Andrej za delojemalce in Bavčar Franc za ves občni zbor. Funkcijonarna plača presedniku se je določila na 600 lir letno in podpredsedniku na 300 lir letno. Pri raznoterosti je delegat Brajnik vspodbujal vse prisotne in posebno novo načelstvo, naj uvede izobraževalna predavanja, da se dosedanja apatija delavstva napram blagajni odstrani in vzpodbudi isto za večje zanimanje tega prekoristnega zavoda. Zastopnik Besednjak predlaga, da se dosedanjemu predsedniku gospodu Ignaciju Kovač izreče zahvala za njegovo 25 letno poslovanje. Sodrug Štolfa se pridruži temu predlogu tudi v imenu nadzorovalne oblasti, katero zastopa, ter omenja, da požrtvo-vanje gospoda Kovača celih 25 let je bilo vestno in nesebično ter želi, da bi bil gospod Kovač na razpolago tud novemu načelstvu z nasveti njegove dolgoletne izkušnje in prakse. Sodrug Štolfa omenja še dolžnosti no-voizvoljencev ter poživlja iste na nemudno delo, da se povzdigne bolniško blagajno na isto stopnjo, kojo so dosegle druge bolniške blagajne v naši deželi, da bo ista dala svojim članom vse ugodnosti, koje nudi tak zavod socijalne oskrbe. S tem se je izčrpal dnevni red ter je predsednik zaključil občni zbor ob pol dveh pop._________ Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!! Umobolni zidar raj iiirae! plodov, za padanje živine in živinske pristojbine gre- j veliko solz, ki se jih brezpotrebno pretočili za neodre-do za skupno breme; *— k"*‘" d) stroški za vezanje1) gredo po razmerju delitve pridelkov, vereje5), kadar se nabavljajo od drugod žice za trte,' gredo na zaikupodaijailčevo breme; e) naimaikovatoi prispevki na polovico; f) oploditev in skopitev živine na zaikupodajalče vo breme Čl. 4. Živino dclje .izidjnčno lastnik brez obresti za za uporabljeno glavnic o. šene brate. Vidite, to je delo plemenitih duš. Gospodje v političnem življenju, na dan! Vas je li strah? Se bojite? Dragi, zabava in telovadba nam ne bo napravila nebes na zemlji, pa ah, imate itak le še desetorico nerazsodnih ljudi, ki jih mamite s svojini programom: »trpi udano, da boš zaslužil nebeško kraljestvo.« 0 gospoda, in kaj še vidimo? Že zopet vašo staro pot! Vse kapitalistične-imperijalistične države so pod priti skom delavstva odpravile cenzuro; le vi jo še rabite prt >) raijda vrsta, fiilaie; ’) rozga, rdz&a - pa^-1 J^oifsodnfka^ koncertu- Sa’ vcmo' obtoženec- krivec- n'!e,k' • • -f, . • i i Vam pa' m,adi delavci in inteligentje, ki imate še vejanje zrfa_— trebbaatiura; ’) vere,a kol, na ka-1 zdrave, rahle možgane, vam kličemo: V vrste medna- terega se veže žice m p.elklje palo di testante. J rodnega proletarijata, da zbijemo četrti vek zgodovinel Neki zidar je bil obtožen potepanja, ker skalnega metsita za bivanje. — Sadnik: Koliko ste stari? Obtoženec: Dve in petdeset let, presvetli gospod. — Sodnik: Vi ste po poklicu zidar? — Obtoženec:-Da, .presveti® .gospod! — Sodnik: Kako dolgo ste delali pri' tem deliu? — Obtoženec: Sko.ro štirideset let, presvetli gospod! — Sodmiilk: Vi ste gotovo zidali mnogo hiš v tej debi? — Obtoženec: Da, na stotine, presvetli gospod. — Scdtaifk: Kolško jih pa imate? — Obtoženec: Niti' ene, presvetlil gospodi. — Sodirik: No, Vi site že rekli' da ste sezidali na stotine hiš? Obtoženec: Da, Vaše blagorodje, za druge ljudi! Sodnik: S tem vendair ne milite reči', da ste sezidali na stotine biiiš za druge ljudi', ^ za 'svofcio lastna upoTaibo miti ene? — Obtoženec: Ravno to hočem reči, gospod. — Scdniik: {na stran) Ta stvar spadai v zavod za umobetoe. Tega človeka bi bili morali že davno .poslati tja, ker se ni mogel domnslii-ti, da treba poskrbeti za. vojo bodoičnost, za svojo -hišo — za svojo organizacijo. ,c Mnogobrojni čltateljl buržuazijskih listov pripadajo delavskemu razredu. S či-tanjem teh listov oni pomorejo buržuaziji v izkoriščanju delavcev, ker je buržuazij-ski tisk eno najjačjih sredstev, da delavce obdrži v nespoznanju in suženjstvu. Karl Liebknecht si Komunistično tfeioranje no vosi Osrednji odbor »Komunistične stranke Rusije« je izdal na vse gubernijske, okrajne in mestne organzacije okrožnico glede komunističnega delovanja' na vasi. Okrožnica se glasi: i Cenjeni sodrugi! V svrho usmerenejšega in jačfega uveljavljenja strankinih moči v vaškem komunističnem delovanju, vam predlaga izvrševalni odbor sledeče točke na znanje in v izvedbo: Volilna pravica ne bo osvobodila žene iz gospodarske sužnosti, ako dopusti, da bo ta njena pravica služila ka pitaiistom v podaljšanje njene lastne sužnosti. Svoboda žene je še daleč od nje — namreč svob. proletarske žene. Veliko se govori in piše p gospodarski svobodi, toda malokdo se upa spregovoriti na glas, kaj pravzaprav pomeni ta svoboda Za ženo. Prva svoboda žene pride še le tedaj, ko bo gospodarsko neodvisna od moža, ko Si bo Sama volila poklic, ki jo veseli, ko bo gospodar čez svoje telo in si bo sama volila materinstvo, ko bodo njeni otroci plod resnične 1. Vsak inštruktor ali strankini delavec, ki je določen! tiubezni ,n ko ji družba odvzame najtežje breme s pleč od gubernijskih oziroma raznih sovjetskih uradov za kakof mukotrpno vzgojo otrok. O tej svobodi se pa še danes ne sme govoriti! Žena sama ne veruje vanjo, kajti njena tisoč in tisočletna suž nost jo je tako omrtvila, da misli, da je najbolj srečna, če more garati dvajset ur dnevno in sprejemati udarce za plačilo... Saj so žene, ki so se protivile volilni pravici do zadnjega; niso je marale in so rekle, da se žena »ne sme umazati s politiko«. Zakaj se čudimo? Ali niso bili med zamorskimi sužnji tudi taki, ki so prosili Lincolna, da jih naj ne osvobodi, ker nočejo svobode? Ali ni danes na tisoče mezdnih sužnjev, ki pomagajo kapitalistom, da jih obdrže v nadaljni sužnosti? Taka je usoda sužnih duš! — O ne, žena ne bo svobodna, dokler ne pade sedanji kapitalistični sistem in dokler ne zavlada industrijalna in gospodarska demokracija. Prava svoboda čaka ženo v bodoči družbi, ki bo socialistična. Socijaltzem bo šele osvobodil ženo. Sedanja naloga rezredno-zavednega delavstva pa je, da izobražuje ženo in jo pripravlja za veliko dobo. Delavska žena in dekle mora uporabiti politično moč, ki ji e zdaj dana, za dosego resnične emancipacije. Slovenske žene in dekleta, naprej! Ne zaostajajte! V politično organizacijo! Pristopajte v socijalistično stranko! (»P.«) organizatorično delo na vasi, mora še pred svojim od hodom stopiti v stik z odgovornimi strankinimi mesti, da dobi natančnejše smernice za komunistično delo v svo jem okrožju. 2. Vsi taki strankini člani, morajo vršiti na vasi tudi strankino delo in morajo radi tega stati v nepretrganih stikih s strankinim odborom za komunistično delo na vasi. 3. V okrajih morajo »Krajni odbori za komunistično delo na vasi« voditi delovanje vseh sovjetskih in okraj- 1 nih delavcev. 4. Težišče strankinega vaškega dela je razpravljanje o najvažnejših vprašanjih naše politike, zlasti prehranjevalne, — zemeljske — in prosvetne politike. 5. Na vas odposlani komunisti inštruktorji se morajo pri okrajnih skupinah »KSR« najnatančnejše podučiti o političnem in gospodarskem stanju okraja in morajo komunistčno delo prilagoditi lokalnim razmeram. 6. Po svojem povratku iz vasi morajo strankini člani podati gubernijskim sovjetom, strankinimu predsedništvu in zlasti »Odboru za komunistično delo na vasi« izčrpno poročilo o izvršenem delu na vasi. .. 7. Vse strankine inšfance morajo nadzorovati delovanje odposlanih inštruktorjev, 8. Sicer morajo dajati strankine organizacije za komunistično delovanje na vasi čimvečjo podporo strankinim odposlancem in jih morajo po potrebi oskrbeti tudi s strankinimi mandati. Podpisan: Vodja oddelka osrednjega odbora »Komunistične stranke Rusije« za komunistično delo na vasi: Nevski. Dsla¥dZ ft#ar©žalt@ In širite '..D To je vaš list, list ir- kopsššanih Sis brezoravnift. Svoboda žene Šestintrideset ameriških državnih legislatur je končno ratificiralo devetnajsti dodatek k ustavi Zedinjenih držav in državni tajnik v Washingtonu slovesno razglaša, da imajo odslej žene volilno pravico v vseh zadevah kot moški. Po dolgem boju je žena politično svobodna. Ko so pred okrog stoinštiridesetimi leti delali ustavo ameriške republike, so zapisali, da ima le državljan molskega spola volilno pravico. Le mož je bil tisto višje bitje, ki je smelo odločevati o Zadevah javnega žvljenja; žena je bila v političnem življenju na stopnji sužnja in Indijanca. V stoštiridesetih letih se je torej ustava popravila v to liko, da se žena smatra za enakopravno bitje z moškim To je natančno v soglasju z razvojem vsega življenja žene. » Tisočletja je bila žena nižje, manjvredno bitje — bitje ki ni za drugo na svetu, kakor da rodi in vzgaja otroke, opravlja najtežja dela in nasičuje zmagovalce. To vidimo v religijah, ki so najlepše zrcalo nekdanjih temnih časov, Krščanstvo, ki si je izposodilo stari testament od Židov, je prikazalo prvo ženo kot zapeljivko moškega. Prvi mož je bil po krščanski veri nedolžno dete in žena je bila tisti hudič, ki ga je zapeljal!... Na ta način so degradirali ženo vse orijentalske vere, ki so več ali manj v so rodu s krščanstvom. Ethologi, ki opisujejo staro človeško družbo, pravijo, da je bila žena svobodna v barbarski dobi, to je v času rodovinske organizacije in primitivnega komunizma. Ob pojavu civilizacije in politične države ter privatnega last ništva pa najdemo tudi ženo med privatno lastnino. V Atenah in Rimu, »dveh svetlih točkah« prve civilizacije, je bila žena sužnica moža, ki je bil v eni osebi njen soprog, absolutni gospodar, zakonodajalec, sodnik in rabelj, če je bilo treba izvršiti nad njo smrtno kazen. Tak je bil začetek civilizacije in vzvišene monogamije za ženo. Krščanska cerkev, ki je bila glavni steber srednjeveški državi in fevdalistični organizaciji družbe, je ponižala ženo do skrajnosti. Dolgo časa so se cerkveni očaki celo prepirali, dali je žena sploh človek; končno so se ze dimili, da ima tudi žena dušo in da je potemtakem človek, toda pritisnili so ji simbol vsega, kar so smatrali za naj grše in najumazanejše v božjem stvarstvu. Velika doba reformacije, katero je zapečatila francoska revolucija, je sicer pretresla ve ssvet, ali ženi še ni dosti pomagala. Ko je zavladal parlamentarizem s politično demokracijo vred, je žena toliko napredovala, da je po stala z možem enakopravna pred zakonom; to se pravi, da soprog ni smel več biti sodnik in rabelj svoje žene, temveč je moral to »pravico« odstopiti javnemu sodišču. In danes, ko pretresajo svet nove revolucijoname sile in ko se pojavlja na obzorju industrijalna demokracija, je žena priplezala komaj do kantona volilne pravice, katero uživa moški že 140 let. Skoraj do zadnjega časa pred svetovno vojno je veljal nazor, da žena spada V kuhinjo. Ampak kapitalistični sistem je že pred nekaj desetletji pognal ženo iz kuhinje v tovarno. Svetišče doma, v katerem je bila žena izolirana in kjer ji je bilo odkazano delo v kuhinji, pri otrocih, na polju — je že davno pogazil mamon kapitalizma, ki je uklenil v mezdno sužnost tudi žene in hčere delavcev. Na stoisoče omoženih žena in deklet je uposlenih v raznih ameriških industrijah in ta ogromna armada narašča dnevno. Žena ima svoje mesto v kuhinji in tovarni — in prej v tovarni kot v kuhinji! Prišla je vojna. Miljoni očetov in sinov so odšli na fronto, matere in hčere so pa napolnile tovarne za strelivo. Brez malega vsa evropska industrija je bila v rokah ženstva. Nazadnjaški političarji v Angliji, ki so prej za-smehljivo odbijali sufražetke, češ da morajo pokazati zmožnost moškega dela predno smejo zahtevati politično enokopravnost, so osramočeni priznali, da so angleške žene dobro prestale izkušnjo tekom vojne — in dali jim so omejeno volilno pravico. Žene v Ameriki niso zaostajale. Na vseh koncih in krajih jim je bilo priznano, da so izvršile »njihov delež za zmago demokracije.« Demokracija je zmagala in žene so dobile volilno pravico v — Nemčiji, ne v Ameriki! Ko je šlo za hinavsko, lažnjivo prepoved alkohola — vodopivstvo, so ustavodajne oblasti potrdile dotični dopolnilni predlog v nekaj mesecih, ampak z žensko volilno pravico je bilo drugače. Treba je bilo dve leti ponovnega boja in pritiskanja na političarje starih strank, ki še zdaj pravijo, da žena ni zrela za državljanske pravice, čeprav priznavajo,, da je zrela za garanje v tovarni. Naposled je moralo priti tudi to. Kakšen bo učinek ženske volilne pravice na ameriško politično življenje? Število volilcev se pomnoži za okroglo dvajset miljonov. Socijalistični glasovi narastejo vsekakor za več kot milijon glasov. Računati je pa treba tudi z nazadnjaškim ženskim elementom, ki je gotovo večji od zavednega ženstva. To pomeni, da na drugi strani naraste tudi vo lilna moč kapitalističnih strank. Zdi se, da so kapitalisti začasno dobili veliko rezervo volilne mase, ki jo izkoristijo proti delavski stranki. Velika masa ženstva je po vzgoji konservativna in ta masa je na žalost doma v de lavskem in farmarskem razredu. Socijalistična stranka bo morala podvojiti svoje agitatorične sile, da vsposobi delavsko ženo za njeno politično nalogo, ako stranka hoče, da ne bo volilna sila delavskih žen služila reakciji. * * * Žena je dobila volilno pravico. Ali je zdaj svobodna? Ne! Žena še ni emancipirana. Politične sile danes več ne odločujejo, pač pa gospodarske. Politična demokracija je postala farsa. Kdor ni slep, lahko vidi Voditelji kapitalističnih strank se najbolj zanimajo za miljone dolarjev, ki jih zbiiajo v njihovih volilnih skladih. Čim več le dolarjev tem več bo glasov pri voiltvah. Tako računajo. In ne motijo se. Velike industrijalne in denarne sile ki kontrolirajo življenska sredstva miljonov ljudi, gredo za tem. da kontrolirajo tudi politično miljenje m glasove teh ljudi. Politična demokracija je postala dekla Gospodarske in industrijalne avtokracije. ZDRAVNIK F. J. KERN: Otekle noge Za otekle noge imamo tri glavne vzroke kot za tako-zvano vodnico: slabo srce, obisti in jetra. Lahko bi do. dali še tretji vzrok: slabokrvnost, ki je pa redek. Srčna vodenica pride od pokvarjenega srca, bodisi da puščajo zaklopke ali da je srčno mišičevje oslabelo vsled raznih bolezni. Včasih debelost povzroča otekle noge vsled tolstega srca. Obistna vodenica navadno prične na obrazu, vendar se najlažje zapazi na nogah ob golenici. Pri ljudeh srednje starosti, posebno pri ženskah, so seve najčešče vzrok oteklim nogam razširjene krotovi-časte žile, ki se lahko vidijo. Včasih zateče samo ena nega in je boleča ob glavni žili; tedaj imamo takozvano vnetje žile dovodnice vsled uljesa ah drugačnega prisada ali vnete rane. Pri otrdelih jetrih naletimo na vodenico v trebuhu in pozneje tudi v nogah. Pri starejših ljudeh je včasih vzrok oteklin nogam takozvana bolezen myksodema, katero povzroča slabo-delujoča vratna žleza. Vendar je v tem slučaju celo telo napuhnjeno, koža raskava in lasje redki ter brez sijaja. Tudi umsko so bolniki zelo počasni. Za myxodemo imamo izvrstno zdravilo v estraktu vratne žleze od gotovih živali. Včasih noge zatekajo bolnikom konvalescentom, ko po dolgi leži v postelji pričnejo hoditi. Temu je vzrok to, da žile niso navajene odvajati krvi iz nog proti srcu. Ščasoma taka oteklina izgine. Dobijo se redki slučaji, da ženskam po porodu oteče ena ali tudi obe nogi vsled vnetja žil dovodnic. Prejšnje čase smo pri nekaterih pijancih videli otekle noge vsled alkoholnega vnetja živcev v nogi. Vzrokov za otekle noge je torej veliko; treba je zdraviti prvotne bolezni kakor na srcu, na jetrih, v krvi ali na obistih. Krotovičaste žile se zdravijo s trdimi povoji ali elastičnimi nogavicami. Če so žile posebno razširjene in noge zatekajo, da bolnika ovirajo pri delu, jih je dobro dati izrezati, kar dostikrat pomaga. Če noga zateka vsled uljesov ali vnetja in prisada, jo je treba pravočasno* zdraviti, da ni za vedno pokvarjena. Majhne rane in vnetje na nogi povzroče lahko veliko sitnosti za celo žvljenje; nikjer drugod na koži se od teh ran ne delajo tako rada razna uljesa, ki pustijo trajen znak za vedno. Včasih majhna oteklina na nogah okoli členkov veliko pomeni. Če ne izgine ponoči, je pogosto prvi znak bolezni na obistih, posebno pri starejših ljudeh. V takem slučaju je treba dati takoj vodo preiskat, ker se bolezen na o-bistih na vodi lahko izpozna. Vsak zdravnik vam to pre išče. TO I ONO Ruski intelektualci za sovjetsku Rusiju. Inteligencija po svojem posebnom položaju a još više po svojem poseb nom vaspitanju stoji u celini bez pravog razumevanja klasne borbe proletarijata. U revoluciji ona koleba medju proletarijatom i buržoazijom. Iz viših, »nacionalnih« interesa postavlja se protiv poletarijata, i istom revolucio. narna sicijalistička praksa uverava je, da pravi interesi naroda su interesi proletarijata, a ono što se obično servira kao nacionalni interesi, da su u istini interese ka pitalističke klase, škodljivi večini nacije. Taj dugi put od neutralnosti i nerazumevanja prole-k saglašenju se s proletarskem borbom prošla je u zad-k soglašenju se s proletarskom borbom prošla je u zadnjih par godina ruska inteligencija. Danas se ona i šta se tiče kvaliteta i kvantiteta — nalazi u ogromnoj večini na strani sovjetske proletarske Rusije, ujedinjena u Udruženju intelektualnih radnika«. Kao osnivači tog Udruženju fungiraju nekoji najpoznatiji ruski učenjaci, akademski profesori, industrijalci i bankari, dalje advokati, inženjeri i bivši oficiri starog režima. Tako bivši senator Babnevski, bivši tekstilni fabrikant Tarnovski, bivši direktor kooperacije kredita Brogman, bivši predsednik uralskih rudarskih industrijalaca Želtvak i. t. d. Nedavno je to Udruženje izdalo proglas ruskim i uopče svetskim intelektualnim radnicima u kojem tumači svoj nazor na situaciju stvorenu ruskom revolucijom. U proglasi u glavnom vele: Mi potpisani, članovi Udruženja intelektualnih radnika Rusije, pristaše socijalističke misli i politike ujedinjeni dogodljajima, koji su potresli Rusiju u ove zadnje godine, odlučili smo upotrebitl našu ener-giju i naše znanje, da obnovimo snagu naše zemlje, i ponovno dovedemo k cvetanju kulturu, opuštenu od rata i revolucije. Činimo apel takodjer na javno mnenje Evrope i Amerike i pozivljemo naše tamošnje zemljake, da posvete pažnju jedinomu i najvažnijemu srestvu, koji vodi k gospodarsko) obnovi naše zemlje: k uspostavi trgovačkih veza sa zapadnom Evropom. Proces revolucije je ove zadnje dve godine, posvema uništio temelje štarog režima i sad gradi nove forme novog političkog i socijlanog života. Te promene zbole su se u neizogibno) pratnji stanovi akihtekscesa. Taj pokret imao je upliv na sve zemlje, koje posle jednog rata, komu nema ravno u prošlosti, čute po-trebu mira, a imadu i primer najvažnijeg srestva da ga postignu: promenu sadanjeg režima. Dok je inozemska p&noč potrebna za gospodarski i politički život Rusije i važna u isto vreme za sve zemlje, dotle vojnička intervencija ogrožava nutranju politiku jednog naroda od 150 milijona. U Rusiji organizira puk — uz velike žrtve i patnje — svoj novi život, svoju bu-dučnost. Put nasilja ne vodi k nikakovom pozitivnom rezultatu. Intelektualci medjutim odstranjujuči ekscese i osudjujuči ih ne smedu ostati kod negativnosti, kad pat- nja primiti naše nade simpatično, da če odgovoriti na ovaj naš apel činima i da če pomoči ruskora puku u njegovim težnjama za mirnim radom. Češka socialdemokratska stranka proživljuje veliku križu. Radničke mase nezadovoljne i ogorčene lihvar-skim izrabljivanjem kopitaiističke klase zahtevaju več dve godine oštar postupak protiv lihvara, skupoče, kapitalista, banki. Koaliciona vlada, u kojoj su sedili poduzima socijaldemokrati, neprestano je obečavala ali poduz ima-la nije ništa. Radništvo se je počelo postavljati proti koalicijonoj politici. Levo, komunistično krilo stanke dnevno je jačalo. Vodstvo stranke odgadljalo je stranački kongres nadajuči se, da če se svetska situacija tako pro-meniti, da če desnica dobiti večinu, ali vreme sc je razvijalo baš u protivnom smeru, čim dalje desnica je bila slabija. Najzad, meseca maja bilo je zaključeno, da če se stranački kongres vršiti dne 25 - 28 septembra 1920 u Pragu. Po svim organizacijama vršili su se izbori dele gata. Odmah se je vidilo, da če komunisti imati večinu. Socijalistički ministri i ostali »vodje« prodani kapitalisti ma odlučili su se na to k očajnčkom koraku. Zaključili su ponovno odgadjanje stranačkog kongresa — za Božič 1920. K isto vreme podali su minlstarsku demisiju, kao da tobože odpadne uzruk saziva kongresa i — da si osi guraju večinu na božičnem kongresu — odredili, da za delegata mogu biti izabrani samo desničar!. Takove »diktature« socijalističkih renegata nije bilo voljno radništvo trpeti i zaključili su, da če se kongres ipak i pod svaku cenu 25. septembra otvoriti. Staro vodstvo stranke (iza-brano u decembru 1918 i u kojem imadu desničari večinu) htelo je preko glavnog lista stranke »Pršvo lidu« kongresu činiti sve moguče poteškoče, eventualno ga i one-mogučiti. Nato su urednici, administratori, tipografi i ostali uposlenici osnovali upravno veče i stavili list i celi zavod (velike tiskare, kinematograf, radničku banku, knji žaru i drugo, svega oko 6 kuča) pod svoju kontrolu i proglasili, da če voditi upravu do kongresa i da če pok predati čitavo to radničko imanje novomu odboru stranke, bez obzira bude li to odbor levice ili desnice. U Slovačkoj je socijaldemokratska stranka vrlo silna i u njoj sačinjavaju komunisti 90%. Takodjer i nemačkoj soc. dem. stranci imadc jaka levice. U bližoj budučnesti možemo se opravdano nadati da če se sve te levice složiti i ujediniti u jednu »Internacijonalu komuističku stranku Češkoslovačke republike«, koja bi bila pok najjačom stran-kom u tej državi. Budučnost pripada komunizmu u Češkoslovačkoj i na rfljlom svetu. Trst i čcškoslovačka. Češki listovi donašaju jedan razgovor urednika Kopenhaškog lista »Berlingske Tidendc« sa Sforzom, talijanskim ministrom izvanjskih posala. Urednik je pitao Sforzu o svrsi i rezultau sastanka sa češkim ministarskim predsednikom Tusarom u Veneciji. Sforza je odgovorio, da nije ništa naravnijeg, nego da medju Italijom i Češkom vladaju najbolji odnošaji. Šta se pok tiče Trst, rekao je Sforza, to da Trst sa svojom lukom stoji posvema na razpolaganje Češkoslovačkoj. Reakcija o Bavarsko}. Dok u severnoj Nemačkoj snaga revolucijonarnog proletarijata raste iz dana u dan, dotle se u južnoj opaža ječanje reakcionaraca. Iza pada min-henske komune u maju 1919 ustanovilo se je poseban sudski dvor, koji se svojom delatnošču malo razlikuje od hortijevog sudovanja u Madžarskoj. Na čelu tog po-štenog društva stoji Hindenburg (nalazi se sada u Koru-škoj), Ludendorf (nalazi se u Bavarskoj), bivši bavarski kralj (koji se nalazi sa obiteijom na jednom svom dvorcu u Bavarskoj) i bivši bavarski prestolonaslednik Rupreht. Njihov je cilj izazvati državni prevrat u južnoj Nemačkoj i Austriji, pa onda celu tu teritoriju spojiti sa Madžar-skom pod jednom (bavarskom) dinastijom, učiniti savez sa Poljskom i započeti »sveti rat« protiv ruske radničke republike sa svrhom, da obnove carizam. Govori se, da je Francuska sa tim planom zadovoljna i da je opozvala svoje čete sa desne obale Rajne zato, da olakša bavarskoj kotrarevoluciji agitaciju. Glavni argumenat njihove akcije je antisemitizam. Deli se tisuče i tisuče brošura, čiji več naslovi pokazuju na sodržaj: »Diktatura proletarijata je diktatura Židova, pustolova, glada ... « U isto vreme organiziraju se i nemački radnici i pri-pravljaju, da svim tim velikim i istinskim prjateljma dadu poštenu nagradu... Borba za predsednika američke republike je vrlo žc-stoka. Socijalistički kandidat drug Debs, koji se zbog proturatne agitacije nalazi sada u zatvoru prima se vrlo simpatično. U kinematografima donašuju slike svih kandidata, kad dodje red na Debsa nastaje silno pljeskanje i oduševljeno klicanje »Živio Debs!« Nu uza ove to, obzirom na udaljenija mesta i provinciju, kamo je socijalizam još slabo prodro, nema nade, da bi socijalistički kandidat dobio večinu, dobiče ali barem deset puta više glasova, nego kod zadnjih izbora. Inače se vodi žestoka borba medju republikanskom in demokratskom strankom, dvema velikim kapitalističnim strankama. Socijalistička stranka vodi živu agitaciju, izdava letake u svim jezicima, drži velike zborove. Jedno njezino geslo glasi: Koks (kandidat demokratske stranke) znaci kapitalizam. Harding (kandidat republ. stranke znači hoarding (grabežljivost) a Debs (socijalista) znači demokraciju. Glasujte za radničku demokraciju! Ili: kapitalisti glasuju za kapitaliste, radnici, vi glasujte za radnika Debsa! Ili: Program bur-žoaskih stranaka je: više kapitala kapitalistima, više rada radnicima! Naprotiv tomu hoče socijalizam, da kapital (proizvodna sredstva) pripadnu onima koji rade — radnicima! Wilson ne kandidira. U vreme rata dobar je bio ameriškim miljarderima', da laže svetu, kako se Amerika bori za pravednost, a ne za rovac. Sada ga ameriški kapitaliste više ne trebaju i lacaju ga kao iscedjeni li- U\m or in ztoimine ter delavnica ALOJZIJ POVH Teletaa 3-2» sodni izvedenec Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (ex Barriera) IBNS n Proletarci vseh dežel združite se! !! inniNicmiagac mmaamamm m amaammm mrnsm PO SVETU Pogreb umrlega učenjaka Roberta Ardiga. Pogreb slavnega filozofa je bil veličasten. Udeležilo se ga je krog 30.000 oseb. Med udeleženci so bila prosvetna društva Mantove in zastopniki vseh večjih kulturnih ustanov Italije. — Mantova ni videla še takega pogreba. Število miljonarjev v Ameriki se množi. — Poročila, ki jih prejme davčni urad o osebnih dohodkih, so najboljši dokaz, da se dožene, koliko oseb živi v Združenih državah, ki imajo tako visoke dohodke na leto, da se lahko uvrstijo med miljonarje. Takih oseb je 50.000. Ali med temi osebami je več uradnikov, ki prejemajo visoke mezde, da morajo plačevati tako visok davek, kot da bi imeli en miljon dolarjev naloženih po pet od sto na obrestih. Občeznano je, da je v Ameriki dosti uradnikov, ki so zaposleni pri raznih industrijalnih podjetjih, ki prejemajo po petdeset tisoč dolarjev plače na leto. In zaradi tega se skrči število pravih miljonarjev na dvajset tisoč. Zanimivo pa je nekaj drugega, kar pove, zakaj se število miljonarjev množi. Leta 1918. so šteli med prave miljonarje le osemnajst tisoč oseb, medtem ko zdaj pravijo, da se je število pravih miljonarjev pomnožilo na dvajset tisoč. Od zasluška svojega dela pa še nihče ni postal mi Ijonar, čeprav kot ravnatelj velikega industrijalnega podjetja prejema po petdeset tisoč dolarjev letne plače, kajti če ima ravnatelj visoko plačo, ima tudi visoke stroške. Z mezdo se ne spravi skupaj miljon, torej s kom pa? Od leta 1918. so sc življenske potrebščine naraščajoče dražile. In tisti, ki so dražili te življenske potrebščine, so bogateli, medtem ko so oni, ki so se prehranjevali le s svojo mezdo, vedno bolj obubožavali. To je edini pravilni ključ, ki nam razvozlja uganko, zakaj se je pomnožilo število miljonarjev. (»P.«). Oboroževanje na suhem in na morju se nadaljuje, kljub temu, da je vojna za trajen mir in demokracijo dobljena. Iz Washingtona poročajo, da bo imela vojna mornarica nje^ruskog puka mogu biti ublažene uz nekoje osobne j Zedinjenih držav do leta 1923, 35 drednavtov poleg raz- ' I Jondits Kninih In/lii Irl cn ~ sC_J:1 _ i»_i . » koncesije i žrtve. Politička i ekonomska situacija Rusije je teška: ona treba novo pravno uredjenje, bez kojeg je gradjanski život nemoguč, treba ekonomske reforme i uredjenja, koja če olakšati i usavršiti produkciju. Sledeči zahtevi su u interesu Rusije i sviju ostalih ze-malja: 1. treba prestati sa bilo kakovom vojničkom interven-cijom u unularnjim stvarima Rusije, 2. treba uspostaviti kulturne i ekonomične veze sa Ru-sijom i to nezavisno od vladajučeg režima u toj zemlji, 3. ruski narod treba snažno podupreti u obnovenom radu na političkora, ekonomskem i kulturnom polju. Duboko uvereni, da če Rusija savladati sve poteškoče, obnoviti novi život, podignuti ovu civilizaciju, mi se uzdamo, da če vladajuči krugovi evropskog javnog mne- nih drugih bojnih ladij, ki se bodo zgradile do tistega časa. Sedaj imajo Zjedipjene države 19 drednavtov in čez par let jih bodo imele še enkrat toliko. Svoje mornarice pomnožuje tudi Anglija, Japonska, Francija in druge manjše države. V armadi in mornarici so vposljeni različni strokovnjaki, ki izboljšujejo vojne naprave in izpopolnjujejo armadni in mornarični sistem. Tudi to je dokaz, da ne bo miru preje, da nadomesti sedanji kapitalistični sistem, socijalistični, kajti trajen mir je pod kapitalističnim sistemom nemogoč in vanj verujejo le utopisti, ki ne poznajo tega sistema in vzrokov, ki povzročajo vojne. _____________________________________________________________(»P-«)- zdaja za socijalistično zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna ,Lavoratore“ v Trstu. Občno Komno anilina v Idriji registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ustanovljeno leta 1898 ima 1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega in Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš, j valKn! mlin z električno razsvetljavo, zemeljsko po] sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami* manufakturnim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri filijatke. .Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5 od 100 ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja. Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice. VODSTVO. rn v Dobravljah na Goriškem mm o zadružni Kleti tet sto Ml. najboljšega naravnega VINA po zmernih vsakdanjih cenah. Daje od 56 lit. naprej. prei »Prt Prelovcn“ se nahaja sedaj pri S. ŠTRAUSU tik šole v Idriji pri So. Križu pri Trstu toči izborno belo fn črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna. V) «Q « O x« . 3 ■2 3® 5 • O.CO o O 1— T3 2 JO v o o s Sodci rt tjj XI C O 0) £ od 22 c E > "O o S ° ■O ~ •«— -O •— •o o C « i- u. a &> *> (n od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št. 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete i. t. d, zdravniški šef dr. M. Adlerstein. Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca. Kanal: provizorični vojaški zdravnik. Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin. Kobarid: dr. Feruccio Baffoni — Kobarid. Bovec: provizorični vojaški zdravnik. Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno. od 9. do 10. v blagajniških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30 od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6 V vojaškem ambulatoriju v Kanalu filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure v ambul. tolminsk. zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatoriju v Bovcu V ambulatoriju cirkniškega zdravnika Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 501*/# plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani. Bolniška blagajna ne povrne onih zdravnlško-oskrbnlli stroškov, ki so jih, naredili član! ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih, lejema Je Ie v slučaju, daje šlo za veliko živjjensko navarnost.