# + 3 ((  William James (1842-1910) je skupaj s Char- lesom Sandersom Peirceom (znanim kot za- èetnikom teorije znakov) in Johnom Dewe- yem utemeljitelj nove filozofske smeri. Leta 1898 je takrat še nedoloèeni miselni usmeri- tvi James v èlanku Philosophical Conceptions and Practical Results dal ime pragmatizem.1 Oèetovstvo tej usmeritvi je pripisal Peirceu, ki je v èlanku How to Make Our Ideas Clear (1878) prviè opisal pragmatièno metodo. Peir- ce, zaèenši z definicijo vere Alexandra Baina kot pravila ali navade delovanja, kot tiste, po kateri se je èlovek pripravljen ravnati, je trdil, da funkcija iskanja ni predstavitev stvarnosti, ampak da nas usposobi, da delujemo bolj uèin- kovito. James je Peircevo uporabo Baina še razširil. Enako so še nekateri drugi èlani Me- tafiziènega kluba2 poudarjali pomen aplika- cije Bainove definicije vere. Zato Peirce pravi, da je nagnjen k misli, da je Bain stari oèe prag- matizma.3 Torej ima `e v izvoru pragmatiz- ma vera, preprièanje (belief) pomembno vlogo v odnosu do èlovekovega ravnanja. V podporo temu navedimo vodilno idejo Peircevih spisov – njegovo idejo dvoma, ki ga postavlja v nas- protje z vero. Dvom je nelahko, nezadovolju- joèe stanje, katerega se skušamo osvoboditi in preiti v stanje vere. “Vznemirjenje dvoma je edini neposredni motiv za dosego vere. Go- tovo je za nas najbolje, da so naša preprièa- nja takšna, da resnièno vodijo naša dejanja tako, da bi zadovoljili naša hrepenenja.”4 Pragmatizem kot filozofsko smer more- mo razumeti kot reakcijo proti intelektua- listièni spekulaciji, ki je oznaèevala veèino moderne metafizike. Razvoj psihologije in naravoslovnih znanosti se je izrazil tudi v preoblikovanju tradicionalne epistemologije. Tako je Peirce pragmatièno metodo umesti v okvir logike, pomeni mu metodo prever- janja pomenov besed.5 V tem smislu je de- finiral pragmatièno naèelo: “Naša koncep- cija uèinkov (predmeta) je celota naše kon- cepcije predmeta.”6 Za Jamesa je pragmati- zem predvsem metoda, ki je splošno aplika- bilna. Dewey pa je svoj pragmatizem nanašal na dru`benopolitièno raven. Vsi trije uteme- ljitelji pragmatizma so zdru`evali naturali- stièen, Darwinov pogled na èloveška bitja z globokim nezaupanjem do problemov, ki jih je filozofija podedovala od Descartesa, Hume-a in Kanta. Filozofijo so hoteli reši- ti metafiziènega idealizma in hkrati rešiti mo- ralo in religiozne ideale empiricistiènega ali pozitivistiènega skepticizma.7 Najveèji interes za podroèje religije pa je kazal James. Po nje- govi zaslugi je pragmatizem postal znan. Po- membnost pragmatizma, tudi za podroèje re- ligije, je v tem, da vsako hipotezo (hipote- zo o resniènosti doloèene stvari, hipotezo o Bogu, empiristièno, racionalistièno hipotezo ...) vzame resno in išèe razloge, dejstva za po- trditev ali ovr`bo resniènosti te hipoteze v posameznikovem `ivljenju. Potrditev išèe v dejstvih, v uèinkovanju, v uspešnosti ali ko- ristnosti hipoteze oz. neke resnice za `ivljenje posameznika. 6 -+#!'%(%'#' Odloèilnega pomena za razvoj Jamesove filozofske misli v smeri pragmatizma je nje- 7( !$%&'#* 8  )         4   govo branje del francoskega filozofa Char- lesa Renouvierja leta 1870. Pri njem je od- kril odloèen zagovor pluralizma in svobodne volje. To mu je pomagalo, da se je osvobodil duševne krize (samomorilnih misli) in vpliva, ki ga je nanj naredila evolucionistièna filo- zofija Herberta Spencerja, v kateri ni prostora za svobodno voljo (èloveška misel kot kom- pleksen mehanièen sistem, ki se ravna po principih fiziènih znanosti) in je vse dolo- èeno s teorijo evolucije. “Moje prvo dejanje svobodne volje bo vera v svobodno voljo.”8 S tem je `e nakazal, da mu pragmatizem po- meni izogibanje redukcionizmom vseh vrst in priporoèilo za toleranco.9 Odloèitev za vero v svobodno voljo je s seboj prinesla opu- stitev determinizma vsake vrste; tako znans- tvene vrste, ki ga je Jamesu posredovalo izo- bra`evanje, kot teološke, metafiziène vrste, ki ga je oznaèeval s predstavo o zaprtem ve- solju (block universe).10 Brez odprtja religiozni dimenziji Jamesova misel ne bi napredovala in bi ostala zaprta v determinizem.11 Zdi se, da je njegovo delo na podroèju psihologije in filozofije dobilo odloèilno spodbudo ob rešitvi njegove duševne krize z odloèitvijo za svobodno voljo. V èlanku Opazke k Spencerjevi definiciji misli (1878) je James razvil tezo, da je osrednje dejstvo misli interes oz. dajanje prednosti eni stvari pred drugo, torej, da so tudi filozof- ske teorije odsev filozofovega temperamenta.12 `e v tem delu, èeprav je takrat bil še profe- sor psihologije, je nakazal znaèilne teme svoje filozofije: pomen religije in strasti, te`enj; raz- liènost èloveških odgovorov na `ivljenje; ide- ja, da pomagamo ustvarjati resnice, ki jih sprejemamo. Nasproti Spencerjevemu evo- lucionizmu je zatrdil, da smo v osnovi teleo- loška bitja. Razvoj njegovega pragmatizma je torej neobhodno pogojen s problemom svobodne volje in determinizma, ki ga je zadeval oseb- no in ne le akademsko. V odloèitvi za svo- bodno voljo je videl mo`nost spreminjajo- èega se sveta za razliko od doloèenega sveta determinizma. Dejstva sama ne potrjujejo niti ne ovr`ejo determinizma, zato moramo upoštevati praktiène posledice, ki jih raz- vija determinizem ali svobodna volja. De- terminizem zanika, da bi lahko karkoli bilo drugaèe, kot dejansko je. In takšno filozofijo James zavrne `e v svojem zgodnjem delu Ob- èutek razumskosti (The Sentiment of Ratio- nality, 1879). V tem delu pravi, da nobena filozofija, ki ne zbudi tega obèutka, ne bo postala filozofija, po kateri bi ljudje `ive- li. Filozofija pa ta obèutek zbudi, èe zado- voljuje dve temeljni vrsti èloveških potreb: 1. teoretiène potrebe, potreba vedeti (strast po simplifikaciji in razlikovanju); 2. prak- tiène potrebe, potreba delovati (pregnati ne- gotovost iz prihodnosti, doloèiti prihodnost skladno z našimi naravnimi moèmi). Spre- jemljivost filozofije zavisi od njenega zado- voljevanja teh potreb. Jamesovo stališèe je, da se vedno odloèimo v skladu z našo naravo, znaèajem, kaj bomo mislili o naravi stvar- nosti na splošno.13 Podobno tudi njegovo monumentalno delo Principi psihologije (1890) vsebuje na- mige na njegove glavne filozofske ideje in se- mena pragmatizma in fenomenologije.14 `e tu je ponudil boljšo razlago izkušnje od tra- dicionalnih empiristov, kot je Hume. V tej knjigi je razvil teorijo èustev (James-Langova teorija èustev) kot tistih, ki sledijo telesnim izrazom. Trdi, da èustva ne povzroèajo te- lesnih izrazov. Èustva so povezana s telesnimi izrazi in povsem netelesnih èloveških èustev ni.15 Ko je konèal to delo, mu je bolj kot la- boratorijsko delo postalo všeè prosto opazo- vanje in refleksija. V primerjavi s problemi filozofije in religije se mu je psihologija zdela sila majhen predmet. Od takrat naprej se je posveèal izkljuèno filozofskim in religiološkm vprašanjem, kot so npr. narava in obstoj Boga, nesmrtnost duše, svobodna volja. 7(  # 7( Bara Remec: Za teboj   - 9   (( $ 8  )   6 0( Za pragmatizem lahko reèemo, da je zna- èilno ameriški prispevek k filozofiji. Razvil se je iz prizadevanja njegovih utemeljiteljev, predvsem Peircea, za aplikacijo znanstvene metode na podroèje filozofskega spraševanja. To ne pomeni, da so v filozofijo sprejeli le obravnavo empirièno preverljivih dejstev, kot so to storili empiristi, temveè so na èloveka gledali bolj celostno in dali prostor tako mo- rali kot religiji. Njegovi utemeljitelji se ni- kakor ne bi strinjali, da pripadajo isti filo- zofski usmeritvi. Peirce je svojo verzijo prag- matizma poimenoval pragmaticizem, da bi javno pokazal svoje neskladje z Jamesom, Schiller je svoj pragmatizem poimenoval hu- manizem, James pa je pozneje za svojo filo- zofsko pozicijo vpeljal ime radikalni empi- rizem (Essays in Radical Empiricism, izšli post- humno, 1912) in pluralizem.16 Tudi kritikov nove filozofske usmeritve ni manjkalo. Naj- bolj znan je bil gotovo Bertrand Russell, ki je menil, da je pragmatizem plitva filozofi- ja, primerna za nezrelo dr`avo.17 James v svojem delu Pragmatizem: novo ime za stare miselne metode (1907) predsta- vi svoje razumevanje nove filozofske smeri in metodo pragmatizma nanaša na vpraša- nje resnice, religije in nekatere metafiziène probleme. S knjigo Nekateri problemi filozo- fije. Zaèetek uvoda v filozofijo, ki je izšla post- humno, je skušal, kot se je izrazil v zapisku pred smrtjo, zaokro`iti svoj sistem, ki bi, po njegovem mnenju, brez te knjige izgledal kot obok zgrajen samo na eni strani. Skušal je poenotiti in razviti svoje filozofske poglede. S tema dvema knjigama torej lahko predsta- vimo njegove temeljne filozofske pozicije. Upoštevanja vredna ideja, ki jo predstavi na zaèetku Pragmatizma, je, da je zgodovina filozofije v veliki meri “zgodovina spopadov èloveških temperamentov”.18 Filozof enostavno zaupa svojemu temperamentu, verjame v opis sveta, ki mu ustreza. Temu dejstvu moramo pritrditi, toda te silne premise v filozofski raz- pravi ne omenja noben filozof. James je po- kazal, da je razlika v temperamentu pomem- bna tako v umetnosti, znanosti, obnašanju ... kot v filozofiji. Sledeè temu dejstvu je James uvedel neposreèeno razlikovanje dveh tipov mentalnega ustroja: trdoumni – ljubi dejstva, senzualistièen, empiristièen; miloumni – dr`i se abstraktnih, veènih principov, idealistièen, religiozen, racionalistièen. Toda nihèe ne more brez obojega, principov in dejstev. Ker je svet tako eno kot mnogo, James predlaga za filo- zofijo pluralistièen monizem – vse je doloèeno, vendar so naše volje svobodne. “Determini- zem svobodne volje je prava filozofija.”19 Tak- šna filozofija bi pomenila zdru`itev praktiè- nega pesimizma z metafiziènim optimizmom. V podporo takemu pristopu James pove, da znanost v nas ni nevtralizirala vse religioznosti, da je naš znanstveni znaèaj pobo`en. Filozofija mora narediti povezavo s svetom èloveških ̀ iv- ljenj. Toda svet, v katerega vpeljuje intelek- tualistièna filozofija, je odmaknjen in prazen, je naèin pobega pred svetom konkretnih dej- stev in ne zadovolji empiristiènega znaèaja uma. “Teistièni Bog je neploden princip,”20 je zapisal v skladu s svojim nasprotovanjem intelektualistièni filozofiji racionalizma, ki hi- potezo o Bogu izpeljuje na osnovi golih idej. Ker pa èlovek potrebuje tako principe kot dejs- tva, James predstavi pragmatizem kot vme- sni, posredovalni naèin razmišljanja, ki upo- števa razliène pristope k razlagi sveta, tako ra- cionalizem kot empirizem, tako monizem kot pluralizem. “Pragmatizem lahko ostane reli- giozen kot racionalizmi in istoèasno kot em- pirizmi ohrani domaènost z dejstvi.”21 Prag- matizem usklajuje empiristièni naèin razmiš- ljanja z religioznimi potrebami ljudi. Pragmatizem Jamesu najprej pomeni me- todo poravnavanja metafiziènih sporov. Vsak nazor interpretira tako, da sledi njegovim 7(  # praktiènim posledicam in skuša pokazati na praktièno razliko, uèinek, ki ga uporaba do- loèenega nazora, misli proizvede. “Presenet- ljivo je videti, koliko filozofskih prepirov se sesede v brezpredmetnost, èe jih podvr`eš temu preprostemu testu sledenja konkretnim posledicam.”22 Dve misli sta enaki, èe pro- izvedeta isti uèinek, èe nas vodita k istemu delovanju. Torej miselne distinkcije ni, èe ni razlike v delovanju, èe ni dejstvene razlike. Sledenje konkretnim posledicam poka`e po- men, ki ga ima doloèena misel. Abstraktna razlika se izra`a v konkretnem dejstvu. Fi- lozofija bi, po Jamesu, morala odkrivati raz- like, ki jih ljudem prinaša resniènost kate- re koli formule sveta.23 Pragmatizem se obrne stran od abstrakcij, zaprtih sistemov, obrne se k stvarnosti, dejstvom. Mo`nost za zbli- `anje znanosti in metafizike James vidi v svo- jem pristopu. Pragmatizmu nobena razlaga stvarnosti ni dokonèna in ne ustavi iskanja. Tako teorije postanejo orodja (instrumen- talizem24) za upravljanje s stvarnostjo. Po- membna lastnost pragmatizma je, da vse teo- rije naredi pro`ne.25 Pragmatizem sam je v prvi vrsti metoda in usmerja pogled k posle- dicam in dejstvom. Temeljnih pojmov metafizike se loti na enak naèin. Substance ne zanika, pove pa, da atributi tvorijo edino unovèljivo vrednost substance za naše izkustvo. Unovèljiva vred- nost pojma materija so npr. trdota, barva, razse`nost, oblika ipd.; te so njen edini po- men.26 Vse, kar pojem substance oznaèuje, je dejstvo povezanosti fenomenalnih lastnosti stvari. James pozna le en sam primer, v ka- terem ima pojem substance pragmatièno vrednost; to je razprava o evharistiji (akci- dentalne lastnosti ostanejo iste, substanca pa se spremeni). Tudi èlovekov temeljni odnos do sveta, npr. alternativa materializem/tei- zem je v nedokonèanem svetu izrazito prak- tièna. Gre za princip praktiènih rezultatov. Ti dve alternativi ka`eta prospektivno, se pra- vi, glede na prihodnost sveta drugaène rezul- tate, odnos do izkustva. Materializem tu ni jamstvo naših najbolj oddaljenih upov.27 Po- jem Boga ima glede na matematiène pojme mehaniène filozofije (tu je oèitno Jamesovo nasprotovanje moderni racionalistièni filo- zofiji z Descartesom na èelu) praktièno pred- nost, ker zagotavlja popoln red in ne duši èlo- vekovega upanja. Materializem pa pomeni unièenje upanja in razoèaranje. Vprašanja svobodne volje, ki je, kot smo videli, za Jamesa zelo pomembno, se prav tako loti s pragmatièno metodo in pove, da je vzrok za njeno predpostavljanje pragma- tièen. Obstaja instinktivno preprièanje v svo- bodno voljo; tako pragmatisti kot raciona- listi so ji pripisovali pragmatièno vrednost. Dokazal je, da je vera v svobodno voljo upra- vièena, ker pomeni mo`nost odprte prihod- nosti, novosti in napredka v svetu, je kozmo- loška teorija obljube28 nasproti determiniz- mu, ki pomeni nujnost in nemo`nost. Za- radi svobodne volje ima èlovek mo`nost us- tvarjalnega `ivljenja. Torej je èlovek avtor pristne novosti, kar se dogodi, je stvar slu- èaja, mo`nosti.29 Idejo svobodne volje spretno vkljuèuje v svoje dokazovanje prednosti pluralizma pred monizmom. “Svobodna volja pomeni samo resnièno novost, torej pluralizem sprejema idejo svobodne volje. ... Toda pluralizem, ki sprejema nedokonèan univerzum, z vrati in okni, ki so odprta vnaprej nenadzorljivim mo`nostim, nam daje manj religiozne goto- vosti kot monizem s svojim absolutno zapr- tim svetom.”30 James se sprašuje, kakšno vred- nost imata enost in mnogost. Svet monizma je doloèen, da bo rešen, je `e rešen, brezpo- gojno in od veènosti, navkljub fenomenal- nim pojavom tveganja. Privlaènost moniz- ma in religiozne metafizike izvira iz dejstva, da je naša empirièna prihodnost negotova in potrebuje neko višje jamstvo. Na to podroèje spadajo besede, ideje kot svobodna volja, 7(   Bog, Absolut, ki imajo le praktièen pomen. V tem kontekstu je James nepremišljeno za- pisal, da sholastiène definicije Boga pome- nijo manj kot niè.31 Gotovo je mislil, da te definicije niso imele nobene praktiène ko- notacije, toda ne da bi iskali dokaz za to, smo lahko gotovi, da so se ob poslušanju shola- stiènih predavanj o Bogu zganila srca mnogih študentov in da so imele vpliv na `ivljenje. Torej te definicije le nekaj pomenijo tudi z vidika pragmatizma, èeprav niso bile dose- `ene s pragmatièno metodo. Deloma je Ja- mesova izjava razumljiva zaradi njegovega upora intelektualistièni filozofiji, racionaliz- mu, toda krivdo za razvoj takšnega raciona- lizma, kot se mu upira, ne nosi sholastika am- pak Descartes. Svet stvari mora zopet prido- biti svoje pravice, pravi James in ta obrat po- imenuje filozofski protestantizem.32 Vprašanji enosti in mnoštva sta enakovred- ni, pomembno se je le vprašati, kakšno vred- nost ima enost ali mnoštvo za nas. Pragma- tizem se mora odreèi absolutnemu monizmu, enosti kot absolutnemu pluralizmu, mnoštvu. Postavlja se na pluralistièno stran in na vpra- šanje, koliko je povezanosti v svetu, odgovarja empirièno. Stvari so deloma loèene in delo- ma povezane. “Ni niti absolutne enosti niti absolutnega mnoštva s fiziènega vidika, ampak mešanica dobro doloèljivih naèinov obeh. Niti enost niti mnoštvo ni bolj bistvena lastnost, obe sta usklajeni znaèilnosti naravnega sveta.”33 Unovèljiva vrednost (cash-value) enote sveta, sveta, ki je deloma povezan, je, da tak svet ni veè kaos, ampak predstavlja univerzum do- loèene stopnje.34 James ima dilemo, ki izrašèa iz spora med pluralizmom in monizmom, za najbolj plodno dilemo v metafiziki. Monizem uvaja v filozofijo razna vprašanja, npr. problem zla (kako zlo, èe je izvor sveta, ki je en, dober), ki za pluralizem predstavlja samo praktièen problem, kako se zla rešiti. Svet, ki se èloveku prek izkustva javlja kot deloma kot eno predvsem pa kot mnoštvo, more èlovek interpretirati na tri naèine, si- steme. Prvi in najstarejši naèin interpretacije izkustva je zdrava pamet. Ta predstavlja upo- rabo doloèenih intelektualnih form, kategorij mišljenja, pojmov, s katerimi rokujemo z dejstvi tako, da jih mislimo. Zdrava pamet, ki je zbirka uspešnih hipotez, je prvi èlove- kov naèin pobega zmedi, ki vlada sredi toka izkustev. Drugi naèin je znanost, ki je funk- cionalna variacija zdrave pameti in ji gre za praktièno obvladovanje narave. Tretji naèin pa je filozofski kriticizem, kritièna filozofija, ki hipoteze (npr. o naravi) primerja z vidi- ka njihove uporabnosti.35 Ti sistemi, ki vsi obravnavajo svet, stvar- nost, tok izkustva, morejo priti v konflikt pri vprašanju, kaj je resnica. Za Jamesa je obve- ljalo preveè poenostavljajoèe mnenje, èeš da je resnica vse, kar pripelje do koristnega uèin- ka. Tako je bila pragmatistièna koncepcija resnice, strnjena v trditev: “Resnièno je ti- sto, kar je za posameznika koristno,” glav- na tarèa napadov na pragmatizem.36 Jame- su je gotovo uspelo ovreèi preprièanje, da je pragmatizem filozofija oportunizma. Njegova filozofija razodeva napor mišljenja, moèno osebno vpletenost v razmišljanja, um, ki skuša uiti vsem sistemskim omejitvam. Resnica je lastnost nekaterih idej, ki posnemajo stvar- nost, iz katere izhajajo. Pragmatizem k vpra- šanju resnice pristopa enako kot k ostalim metafiziènim problemom. Sprašuje se, kak- šno razliko proizvede v dejanskem `ivljenju resniènost ali neresniènost doloèene ideje, kakšna je unovèljiva vrednost resnice. “Re- sniène so tiste ideje, ki jih lahko usvojimo, validiramo, podpremo, verificiramo. Nere- sniène so tiste, ki jih ne moremo.”37 Posedo- vanje resnice pomeni posedovanje instrumen- tov delovanja in je sredstvo za dosego dru- gih `ivljenjsko pomembnih zadovoljstev. Dol`nost, da dosegamo resnico, se sama ute- melji s praktiènimi razlogi, s konkretnimi ko- ristmi. Resnièna preprièanja delujejo dobro- 7(  # dejno. Torej je resnic veè, nasproti “slepilu racionalistiènega uma”,38 da je resnica ena. Resnice so preprièanja o stvarnosti, to pa mo- rajo resnice upoštevati. Resnica pomeni funk- cijo vodenja, ki se izplaèa, ki je koristno. Tu gre za teoretièno doloèitev odnosa med ab- straktnimi idejami in konkretnimi zaznava- mi, koncepti in percepti. Koncepti, pojmi, so izpeljani iz izkustva, percepta in dobijo neko novo neodvisno stvarnost, obenem pa ohranijo sposobnost, da vodijo nazaj do per- ceptov. Torej je vprašanje resnice pri Jamesu tesno povezano z njegovo teoretizacijo od- nosa med perceptom in konceptom. Resniè- nost ideje ni njena inherentna lastnost, am- pak se resnici dogodi, njena resniènost je torej dogodek, proces. Resnica oz. neko preprièa- nje o stvarnosti je proces, proizvod, ki na- stane iz novega izkustva o neki stvari in pred- hodne resnice, ki jo imamo o njej. Novo iz- kustvo stare resnice postavlja v drugo luè. In novo spoznanje se mora prilagajati `e obsto- jeèim spoznanjem. Ta proizvod je nova re- snica, ki stvarnosti na podlagi novih dejstev, ki jih dobimo iz izkustva, bolj odgovarja. Gle- de povsem objektivne resnice, resnice, ki os- taja vedno enaka, James pravi: “Èisto objek- tivne resnice, resnice, pri osnovanju katere ni igrala funkcija povzroèanja èloveškega za- dovoljstva z zdru`evanjem prejšnjih delov iz- kustva z novimi deli sploh nobene vloge, ni nikjer najti. Biti resnièen je izvajati to zdru- `itveno funkcijo.”39 To pomeni, da od èlo- veškega mišljenja neodvisne stvarnosti ni nik- jer najti, je vedno `e potvorjena, ker jo èlo- veško mišljenje takoj predela v za nas spre- jemljivo obliko (v ideje, pojme, hipoteze). Èutnozaznavnega jedra stvarnosti ne pose- dujemo,40 ga ne moremo nikdar doseèi, ker je `e sama ideja o njem zgrajena na koncep- tih. Torej idejo èutnozaznavnega jedra stvar- nosti dobimo na osnovi retrospektivne reflek- sije o izvoru naših konceptov, ki jih dobimo iz perceptov. Neposredno zaznavno `ivljenje brez konceptov, s katerimi ga obvladujemo, bi bilo nepopisna zmeda.41 Tudi resnica ni stvarnost sama, ampak je naše preprièanje o stvarnosti; bolj ko se sklada z novimi odkritji, z novimi izkustvi stvarnosti, bolj je resniè- na. Na polju èutnih zaznav, evidentnih iz- kustev, naši umi ka`ejo samovoljno izbiro, dano stvarnost lahko pojmujemo na ta ali oni naèin, ki je vsak enako resnièen.42 Tok èut- nozaznavne (perceptualne) stvarnosti po svoji volji razdelimo v takšne ali drugaène zaznave. Èloveški prispevek je nemogoèe odstraniti iz procesa nastajanja resnice. Stvarnost je tako za pragmatizem nedovršena, nepopolna, je še v izdelavi in ima mo`nost dopolnitve v pri- hodnosti. V tej lastnosti pragmatizma, ki stvarnost, vesolje pojmuje kot nedokonèa- no in rastoèe, je po Jamesu prednost prag- matizma pred racionalizom, ki vesolje poj- muje kot dokonèano. Nedokonèano vesolje daje mo`nost èloveški ustvarjalnosti in pro- stor svobodni volji. James ni obravnaval le razvidnih oz. evi- dentnih izkustev. Konceptualiziral je tudi pre- prièanja, ki ne potrebujejo podpore evidence. Govoril je o upravièenosti prostovoljno spre- jete vere. Peircevo pragmatièno naèelo je apli- ciral na podroèje religije. Èe je hipoteza `iva (`ivost hipoteze oznaèuje njeno razmerje do posameznega misleca), misleca privlaèi kot realna mo`nost.43 `iva hipoteza dejansko po- meni pripravljenost za delovanje oz. vero. Ja- mes zavraèa Cliffordovo trditev, da je napaka verovati v karkoli na podlagi nezadostnih do- kazov.44 Naša strastna narava (misli na tisto, kar se v nas ne tièe uma) se sme in mora od- loèiti med dvema opcijama,45 kadar je opcija pristna in ne more biti odloèena na podla- gi intelekta, ko intelekt ne more prepoznati nobenega zanesljivega znamenja, da bi vedel, ali je to resnica ali ne. James se kot empiristi odreèe doktrini absolutne gotovosti, prepoz- nanja resnice, toda ne odpove se iskanju re- snice ali upanju vanjo. “Vero gradimo v upa- 7(   nju na njen obstoj.”46 Naša strastna narava, ki vpliva na naša mnenja, nam veleva, da mo- ramo misliti tako, da se izognemo zmoti in da pridobimo resnico. Moralna vprašanja so takšna, da zahtevajo odloèitev na podlagi nezadostnih dokazov. Na isti ravni je vprašanje osebnih odnosov. @elja po doloèeni vrsti resnice povzroèi obstoj te resnice. “Obstajajo primeri, v katerih dejs- tvo sploh ne more nastopiti, èe ne obstaja predhodna vera v njegov obstoj.”47 Vera v to dejstvo pomaga ustvariti to dejstvo. Predhod- na vera se torej v doloèenih postavkah zah- teva, èe je to postavko potrebno šele dose- èi. Kolektiv v podjetju ne bi nikoli dosegel zastavljenih ciljev, èe ne bi vsi udele`eni verjeli v mo`nost dosege teh ciljev. Pri resnicah, ki so odvisne od naših osebnih dejanj, je vera zakonita, celo nujno potrebna stvar. James je tu pokazal upravièenost vere. Pragmatizma ne moremo enaèiti s pozi- tivistièno trdoumnostjo, kot da zanièuje vsak pojem.48 Brani tudi racionalistiène hipote- ze, kolikor imajo praktiène posledice in pred- stavljajo pragmatièno uspešne pojme. Prag- matizem ostaja zanimiv predvsem s stališèa njegove inkluzivnosti, ki kljub upoštevanju razliènih hipotez ne daje videza eklekticiz- ma. Pragmatièna metoda upošteva strukturo stvarnosti in strukturo našega spoznanja in delovanja. Ne gre ji za definicijo resnice, am- pak za odkrivanje resnice, ki ni nikoli do- konèna, ker raste z novimi izkustvi iz percep- tualnega toka in išèe veèjo usklajenost èlo- veških spoznanj in stvarnosti. 6 *#* Jamesova teorija konceptov je kljuèna pri obravnavanju pragmatizma. Postavke svoje metafizike je skušal prikazati v delu Some Problems of Philosophy, kjer predstavi svojo razlago49 enosti in mnoštva, novosti, neskonè- nosti, vzroènosti ter perceptov in konceptov. Vprašanje konceptov in perceptov nave`e na izvorno metafizièno vprašanje biti; na izkus- tvo, da stvari in dejstva so. Glede tega, da dejstva (npr. neka stvar) enostavno so, James pravi, da je “naš poklic mnogo bolj njihov kaj kot njihov odkod in zakaj”.50 Kaj stvari pa obravnavajo koncepti in percepti. Pri kon- ceptih in perceptih gre za razliko med mi- slimi in stvarmi, idejami in zaznavami. Zaz- nava (sensation) in misel sta v èloveku pome- šana, toda se razlikujeta. Misel se pojavlja kot naddodana funkcija, ki nas navaja na širšo razlago okolja, kot jo imajo `ivali. Percep- ti (posamezne zaznane stvari, ki jih s pomoèjo doloèene pozornosti osamimo iz perceptual- nega toka) so neprekinjeni, kontinuirani, koncepti pa nepovezani, abstraktni, diskretni. Perceptualni tok sam ne pomeni niè in je samo to, kar neposredno je, vedno je mnogo- hkrati in vsebuje neštete vidike, ki jih kon- cepcija lahko osami. Koncepcija posamezne dele zaznavnega kontinuuma poimenuje, pove, kaj so ti posamezni deli. “Intelektualno `ivljenje èloveka obstoji skoraj v celoti v za- menjevanju perceptualnega reda, v katerem mu izvorno prihaja njegova izkušnja, s kon- ceptualnim redom.”51 Percepcija posameznih dejstev se spreminja, koncepti pa se ne spre- minjajo, zato so odnosi med njimi stalni. Ja- mes odobrava empiristièni nazor glede izvora konceptov, ki pravi, da izhajajo iz praktiè- ne izkušnje. Toda za pragmatizem je pomem- bnejše vprašanje kot izvor, funkcionalna upo- rabnost in vrednost konceptov. Glavna na- loga konceptov je, da se ponovno zdru`ijo s percepti, da privedejo misel nazaj v percep- tualni svet z boljšo kontrolo stanja tu.52 Kon- cepti so izpeljani iz izkustva, percepta in nato dobijo neko novo, neodvisno realnost, pri tem pa ohranijo sposobnost, da vodijo “na- zaj” do perceptov. Vsak koncept, npr. èlovek, oznaèuje tri stvari: 1. besedo samo; 2. nejasno sliko tega koncepta; 3. instrument za zdru`evanje do- loèenih predmetov, funkcijo koncepta. Ne- 7(  # kateri koncepti, kot npr. Bog, vzrok, pod- stat, duša ..., imajo tako nejasno sliko, da se zdi, da je celotna njihova vrednost funkcio- nalna. Pomen teh konceptov obstoji v po- sledicah, h katerim vodijo in se ka`ejo v po- teku našega delovanja ali mišljenja. Pragma- tièno pravilo je, da pomen koncepta vedno najdemo, èe ne v èutni posameznosti, ki jo neposredno oznaèuje, pa v doloèeni razliki, ki jo povzroèi v toku èloveške izkušnje, èe je resnièen.53 Gre za metodo razjasnjevanja po- mena konceptov, tako da sledimo le njihovi funkciji. Torej so posledice, ki jih koncept proizvede, edini kriterij njegovega pomena in preizkus njegove resnice. Izvor konceptov je v èlovekovem nado- mešèanju obèutij, zaznav s koncepti. Tako je gotovo èloveška misel imela v zaèetku iz- kljuèno praktièno uporabnost. Koncepcija je naddodana sposobnost naši goli percep- tualni zavesti. Koncepti nam omogoèijo, da percepte bolje razumemo. V konceptualni red prevajamo naše izkušnje, da `ivljenje la`e obvladujemo. Odnos konceptov do percep- tov je “kot odnos vida do tipa. Vid nas pri- pravlja na stike, ko so še daleè stran.”54 Per- cepcija torej zadeva le stvari tu in zdaj, kon- cepcija pa ima sposobnost predvidevanja od- daljenega, podobnosti in nepodobnosti, pre- teklosti in prihodnosti. Konceptualni prevod perceptualni tok raz- re`e na posamezne, doloèene in nepoveza- ne dele. Tako so odnosi med koncepti sta- tièni in konceptualni red je diskontinuiran nasproti perceptualnemu toku, ki predstavlja kontinuiteto, dinamiko, v kateri se posamez- ne stvari, ki stojijo ena poleg druge (èasov- no, prostorsko), povezujejo, so sopredrte (compenetration), njihove meje se stapljajo. Ne gre za golo jukstapozicijo (juxtaposition), sopostavitev stvari, kot to velja za koncep- te, ki predstavljajo statiène odnose. Dinamiè- ne odnose perceptualnega toka prevaja v sta- tiène koncepte, ki se ne spreminjajo, osta- jajo isti, kljub spreminjanju stvarnosti, ka- tero oznaèujejo. “Konceptualno spoznanje je vedno neadekvatno polnosti stvarnosti, ki naj je spoznana.”55 Jamesova teza je nepre- kosljivost zaznavanja. Dokazati jo skuša s tem, da poka`e dve stvari. Prviè, da so kon- cepti sekundarne formacije. Koncepcija pred- postavlja percepcijo. Da koncept razumeš, moraš vedeti, kaj pomeni. Vedno pomeni nek to (this, doloèen del perceptualnega toka) ali nek abstrakten del to-ja, s katerim se naj- prej sreèamo v perceptualnem toku. Drugiè, da koncepti ponarejajo in onemogoèajo ra- zumevanje toka. Konceptualna shema (vrsta konceptov, ki jih koncepcija dobi in izloèi iz perceptualnega toka) sestoji iz nepovezanih izrazov in tako perceptualni tok pokriva le mestoma in nepopolno. Bistvene znaèilnosti percepta uidejo, ko damo na njegovo mesto koncept. Percepti imajo glede na koncepte prednost. Koncepti so togi in ne delujejo, èe- prav oznaèujejo dejavnost in gibajoèe dele v toku. Percepcija daje našemu spoznanju in- tenzivnost (vsebino), koncepcija pa razse`- nost (ekstenzivnost). Tudi z razlago koncep- tov in perceptov s pragmatièno metodo Ja- mes spet poka`e na nezadostnost in nepri- mernost intelektualistiène, racionalistiène fi- lozofije, ker z naštevanjem pik in delov kon- tinuuma tega ne dobiš nazaj. Racionalistièni misleci predpostavljajo konèno stvarnost kot statièno, medtem ko perceptualno `ivljenje kipi od dejavnosti in sprememb.56 Konceptualni prevod torej v svoji skrajni posledici uvede mnogo te`av. Hume npr. zanika vzroènost verjetno zato, ker je vzrok in posledico dojemal kot dva koncepta. In ker so koncepti statièni, nepo- vezani, med njimi ni nujne, vzroène zveze. Vzroènost je le dodaten koncept, ki oznaèuje našo navado, da za doloèenimi dogodki pri- èakujemo druge. Prav tako sta gibanje in sprememba v konceptualnem prevodu nemo- goèa. Saj tudi neskonèna vrsta statiènih kon- 7(   Bara Remec: Dobrotni plamen 7(  # ceptov ne more izèrpati kontinuuma percep- tualnega toka. Kontinuiteta v konceptualnem svetu je nemogoèa. Mnogo-v-enosti (many- in-oneness), ki jo ponuja percepcija, je nemo- goèe sestaviti intelektualno s koncepti.57 Z idejami se izvorna sopredrtost mnogosti-v- enosti, ki jo zaznavanje izvorno daje, izgu- bi. Konceptualni sistemi, koncepti predstav- ljajo razlièna podroèja stvarnosti in so prav tako resnièni kot percepti, ker ne moremo `iveti, ne da bi jih upoštevali. James samo vlogo filozofije moèno pove- zuje s svojim nazorom o konceptu in percep- tu, ki predstavlja njegov pristop k stvarno- sti, torej pragmatistièno metafiziko. “Èe je cilj filozofije pridobiti celotno stvarnost z mi- slijo, potem ne more biti niè pred celoto nepo- sredne perceptualne izkušnje predmet filozo- fije, ker se le v takšni izkušnji stvarnost intimno in konkretno nahaja. Toda filozof, èeprav kot konèno bitje ni sposoben obseèi veè kot nekaj be`nih trenutkov takšne izkušnje, je vendar spo- soben razširiti svoje spoznanje preko takšnih trenutkov z idealnim simbolom drugih trenut- kov. Tako zastopniško upravlja mnoge percep- cije, ki so zunaj dosega. Toda koncepti, s ka- terimi to naredi, s tem da so drobni izvleèki percepcije, so vedno nezadostni predstavniki le te. Èeprav koncepti prinašajo širšo informacijo, ne smejo biti nikoli obravnavani na raciona- listièen naèin, kot da prinašajo globljo lastnost (stvarnosti). Globlje znaèilnosti stvarnosti se najde samo v perceptualni izkušnji. Samo tu se sreèamo s kontinuiteto ali s stapljanjem ene stvari z drugo, samo tu s samostjo (self), s pod- statjo, s kvalitetami, z dejavnostjo v njenih raz- liènih oblikah, s èasom, z vzrokom, s spremem- bo, z novostjo, s te`enjem in s svobodo. Proti vsem takšnim znaèilnostim stvarnosti lahko me- toda konceptualnega prevoda, ko je odkrito in kritièno izpeljana, postavlja le svoj non pos- sumus, in jih oznaèi za neresniène in absurd- ne.”58 Torej se pragmatistièna metafizika59 res ka`e kot tisti vmesni naèin razmišljanja med racionalizmom in empirizmom, med idejami in dejstvi. Ka`e na pomanjkljivosti intelek- tualizma in monizma in na prednosti empi- rizma in pluralizma. Reši pojem novosti,60 ki je mogoèa v perceptualnem redu in sve- tu svobodnih, nedeterminiranih ljudi. Per- cepti, ki se vedno spreminjajo, prinašajo ele- mente resniène novosti v našo izkušnjo. “Ta novost ne najde predstavitve v konceptual- ni metodi, kajti koncepti so abstrahirani iz `e videne ali dane izkušnje. ... Koncepti so posmrtni preparati (perceptov), ki ustreza- jo le retrospektivnemu razumevanju; in ko jih uporabimo, da bi definirali univerzum prospektivno, moramo priznati, da lahko dajo le gole abstraktne obrise ali pribli`no skico, k èesar zapolnjevanju mora biti pokli- cana percepcija.”61 Filozofija s pragmatizmom po Jamesu ponovno dokazuje bistveno isto- vetnost z znanostjo (znanosti kot tiste, ki so se postopoma cepile z osnovnega debla filo- zofije).62 Konceptualni (idealni) sistemi pred- stavljajo razlièna podroèja stvarnosti. Kon- cepti so prav tako resnièni kot percepti, ker ne moremo `iveti, ne da bi jih upoštevali. Karkoli moramo upoštevati, je resnièno (pragmatièno uspešnega pojma ne moremo obravnavati kot neresniènega). Ko koncepte in percepte obravnavamo skupaj, se stapljajo eden v drugega. Koncepti so evaporat iz na- roèja percepcije, v katero se ponovno kon- denzirajo, ko so pozvani k praktièni uporabi. Koncepte pripenjamo na percepte in obrat- no. V svetu, v katerem `ivimo, je nemogo- èe razvozlati prispevke intelekta od prispev- kov èutov. Zaviti so skupaj. “Percepcija spod- bada našo misel in misel bogati našo percep- cijo. Veè ko vidimo, veè mislimo; medtem ko veè ko mislimo, veè vidimo v naših ne- posrednih izkušnjah.”63 Svet, v katerem so mogoèe novosti, po- nuja vznemirljive mo`nosti razvoja (na boljše, èe se vsak posameznik maksimalno potrudi). Ta metafizika v okviru epistemologije zmehèa 7(   pojem absolutne resnice. Vsakdo je udele- `en le na delu resnice. “Kar je dano v toku izkušnje, je absolutno resnièno.”64 Zaradi tega James upošteva ne samo razvidna, empirièna izkustva, ampak tudi mistièna, religiozna iz- kustva. Sam pojem resnice ostaja gibljiv in razširljiv ter je, prej kot na podroèje ideal- nega, postavljen na podroèje funkcionalnega, na podroèje èlovekovega delovanja. Na po- droèju resnice in morale (teleološka etika) se ka`e pomanjkljivost pragmatizma, ker nima jasno doloèenega konènega dobra, h katere- mu naj te`imo.65 6 070((#3 !' 0( Pragmatizem ne zavraèa nobene hipoteze, èe iz nje izhajajo za `ivljenje koristne posle- dice. Koncepcija, npr. hipoteza religije, nima pomena, èe nima nobene rabe in ima tisto stopnjo pomena, kolikor ima rabe, torej, ko- likor se uporablja in ima koristen vpliv na `ivljenje. James vprašanje religije navezuje na vpra- šanje odnosa do odrešitve sveta. Monizmu lastni optimizem pravi, da je odrešitev nei- zogibna. Pluralistiènemu pristopu lasten me- liorizem pa pravi, da odrešitev sveta ni niti neizogibna niti nemo`na. Odrešitev sveta je torej mo`nost. Mo`nosti pa so konkretno os- novane, imajo stvarne pogoje, kar pomeni, da so nekateri pogoji produkcije mo`ne stvari `e navzoèi. Odrešitev sveta je mo`na in po- meni, da so nekateri pogoji za odrešitev `e tu in odrešitev postaja verjetnejša, ko se mno- `ijo pogoji zanjo.66 Pragmatizem se zavzema za pluralizem in predlaga meliorizem, dejaven pristop k usodi sveta, ki pravi, da bo svet odrešen, èe bo vsak posamezen dejavnik “dal vse od sebe”.67 Tako mi kot drugi imajo vpliv na usodo pluralistiènega sveta. V takem svetu tvegamo. Ostalim faktorjem, ki vplivajo na usodo sveta, moramo zaupati in èe bomo vsi dali vse od sebe, bo svet izpopolnjen. Rezul- tati sveta utegnejo biti delno odvisni od naših dejanj, naša dejanja pa so odvisna od naše religije.68 Za pragmatizem je tudi hipoteza o Bogu resnièna, èe deluje zadovoljivo. In izkustvo pri- èa, da dejansko deluje, vprašanje je le, kako to hipotezo izgraditi, da se bo zadovoljivo zdru`ila z ostalimi delujoèimi resnicami, re- snicami, ki se jih dr`imo, kako naj ta hipo- teza, èe je resnièna, prestane napade starih re- snic. Pragmatizem ni ateistièni sistem,69 èe do- pustimo, da je religija pluralistièna ali pa vsaj melioristiène vrste. Religiozno izkustvo pri- èa, da višje sile obstajajo. Vesolje gotovo nudi široko paleto izkustev, tako da James pravi, da dvomi, da je èloveško izkustvo najvišja ob- lika izkustva v vesolju in da se le be`no do- tikamo širšega `ivljenja stvari. “Prej sem mne- nja, da smo s celoto vesolja v precej podob- nem odnosu, kot so naši pasji in maèji ljub- ljenèki s celoto èloveškega `ivljenja.”70 Kot re- ligiozno sintezo, ki bi jo potrebovali, James predlaga pragmatistièno oz. meloristièno vrsto teizma; sinteza, ki se izogiba trdemu natura- lizmu in mili monistièni religiji. V spisu Volja do verovanja (The Will to Believe) James zagovarja upravièenost pro- stovoljno sprejete vere. Religija je `iva hipo- teza, ker ljudi privlaèi kot realna mo`nost. Religija je pristna opcija, ker naj bi z njo pri- dobili, in je prisilna opcija, kar se tièe do- brega.71 Pomeni odloèitev na osnovi nezadost- ne razvidnosti in doloèeno stopnjo tveganja. Pomeni vero v neko dejstvo, èeprav to še ne obstaja in ni evidentnih razlogov zanj. “Ob- stajajo primeri, v katerih dejstvo sploh ne more nastopiti, èe ne obstaja predhodna vera v njegov nastop.”72 V dodatku h knjigi Some Problems of Phi- losophy z naslovom Faith and The Right to Be- lieve, ki predstavlja moralne in epistemološke posledice Jamesove filozofije, prav tako do- kazuje, da imamo vpliv na doloèanje prihod- nosti. In èe imamo takšen vpliv, imamo tudi 7(  # odgovornost, da uveljavimo najboljše mo`ne rezultate. V tem spisu je osnoval ne le mo- ralni, ampak tudi epistemološki argument za vero. Vera torej lahko pomaga ustvariti dejstvo. Torej je pri resnicah, ki so odvisne od naših osebnih dejanj, vera nujno potrebna stvar. Osebno `ivljenje spodbija trditev, da je napak verovati v karkoli na podlagi neza- dostnih dokazov. Vero gradimo v upanju na njen obstoj. “Znanost ne bi bila tako napred- na, kot je, èe bi iz igre izkljuèili strastne `elje posameznikov po potrjevanju svojih vero- vanj.”73 Proti intelektualistom (racionalistom, empiristom), ki vero zavraèajo, dokler ne na- stopi povsem intelektualna evidenca, James pravi, da mnogokrat ne moremo èakati na evidenco, da bi ušli napaki, ampak moramo delovati po najbolj verjetni hipotezi in se iz- postaviti tveganju napake. “Vera ostaja ena od neodtujljivih pravic našega duha. Seve- da mora ostati praktièni ne dogmatièni od- nos. Iti mora vštric s toleranco drugih ver, z iskanjem najbolj verjetnega in s polno za- vestjo odgovornosti in tveganja.”74 Obravna- vana more biti kot oblikovalni faktor vesolja, èe smo njegovi sestavni deli, in z našim rav- nanjem sodoloèitelji tega, kar utegne biti nje- gov dokonèni znaèaj. Indiferentnost, nepripravljenost delovati brez zadostne razvidnosti, se tudi na podroèju znanosti izka`e za neustrezno. Ne moremo vedno èakati na prihod prisilnih dokazov. Moralna vprašanja so tista, katerih odgovor ne more èakati na prihod dokazov, da bi bilo prav tako ravnati. Tudi pri vprašanju osebnih odnosov ne gre brez vere; `elja po doloèeni vrsti resnice tu povzroèi obstoj te resnice. Vera v takšnih primerih proizvede svojo last- no verifikacijo. “... imamo pravico na naše lastno tveganje verjeti vsaki hipotezi, ki je do- volj `iva, da spravi našo voljo v skušnjavo.”75 Svoboda verjeti torej pokriva le `ive opcije, te pa predstavljajo veèino `ivljenjsko pomem- bnih odloèitev. Prav pri vprašanju vere Jamesova filozofija razkriva najglobljo osebno vpletenost. Nje- gova najpomembnejša knjiga o religiji Raz- liènosti religioznega izkustva s podnaslovom Študija o èloveški naravi76 ne obravnava re- ligioznih institucij ali obredov, ampak “ob- èutke, dejanja in izkušnje posameznih ljudi v njihovi samoti, v kolikor se razumejo, da stojijo v odnosu do tega, kar imajo za bo`an- sko”.77 Slednji citat Jamesu ob enem pomeni tudi poskus definicije religije.78 Hotel je opi- sati religiozni sestav èloveka. Zvest svojemu preprièanju, da nas seznanjenost s posamez- nostmi pogosto naredi bolj modre kot ab- straktne formule, je knjigo napolnil z obi- lico praktiènih primerov religioznega izkus- tva. V poglavju 16. in 17. o mistiki našteje štiri znaèilnosti mistiènega stanja: je neizgo- vorljivo; je neka spoznavna kvaliteta; je min- ljivo, kratkotrajno; pasivnost, osebek je v tem stanju trpen.79 Mistièna stanja predstavlja- jo loèeno podroèje zavesti in spodbijajo iz- kljuèno avtoriteto razumskih stanj zavesti, ki temeljijo samo na razumevanju in èutih. Obièajni zunanji vsebini zavesti dodajajo nadèuten pomen. So darovi, s pomoèjo ka- terih dejstva, ki jih `e imamo, dobijo novo izraznost in novo vez z našim dejavnim `iv- ljenjem. Upoštevaje pragmatistièna naèela, ki upoštevajo vse hipoteze, vsa izkustva, ki jih èlovek do`ivi, se James vprašuje, ali mi- stièna stanja morda niso “okna, skozi katera duh gleda na bolj obse`en in vkljuèujoè svet”.80 Cilj te knjige je predstavil v enem svo- jih pisem. Najprej je hotel izkušnjo obraniti pred filozofijo kot resnièno hrbtenico sve- tovnega religioznega `ivljenja. Za drugi cilj knjige pa si je zadal preprièati bralca, da bi verjel, da je `ivljenje religije najpomembnejša funkcija èloveštva.81 James se v svojih delih predstavlja kot re- snièno izviren mislec, ki ni hotel slediti tra- dicionalnim filozofskim šolam. Ponudil je nov pristop k filozofiji, ki je zvest celostnemu 7(   èloveškemu izkustvu, ki razkriva Jamesovega išèoèega duha, ki je nenehno v gibanju in po- nuja `ivo misel, polno novih miselnih nastav- kov. Pomanjkljivost pragmatizma lahko od- krijemo prav v pretiranem sledenju èloveš- kemu izkustvu in premajhnem upoštevanju refleksije kot tiste razumske zmo`nosti, ki je sposobna odkriti tudi bistveno ‚nezadovolji- vost‘ kakšne hipoteze, kljub njenemu ‚korist- nemu in zadovoljivemu‘ delovanju. Literatura Craig, E.: Routledge Encyclopedia of Philosophy. London: Routledge, 1998. Encyclopedia Britannica, vol. 12. Chicago, London, Toronto, 1951. James, William: Pragmatizem. Ljubljana: Krtina, 2002. James, William: Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy. Lincoln and London: University of Nebraska Press, 1996. James, William: Faith and The Right to Believe, v: Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy. Lincoln and London: University of Nebraska Press, 1996. James, William: The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature. New York: Penguin Books Ltd., 1982. James, William: The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature. Centenary edition. London and New York: Routledge, 2002. James, William: Volja do verovanja, v: Pragmatizem, Ljubljana: Krtina, 2002. Murphy, J. P.: Pragmatism: from Peirce to Davidson. Boulder: Westview Press, 1990. Peirce, Charles S.: Philosophical Writings of Peirce. New York: Dover Publications, 1955, 269-270; navedeno po J. P. Murphy: Pragmatism: from Peirce to Davidson. Boulder: Westview Press, 1990. Rorty, Richard: Philosophy and Social Hope. London: Clays Ltd, 1999. Stres, Anton: Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Dru`ina, 1999. Šimenc, Marjan: William James, Pragmatizem in resnica, v: Pragmatizem. Ljubljana: Krtina, 2002. Taylor, Charles: Varieties of Religion Today. William James Revisited. Cambridge, London: Harvard University Press, 2002. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/james/”. URL: “www.bartleby.com/65/de/Dewey-Jo.html”. 1. Prim. M. Šimenc, William James, Pragmatizem in resnica, v: William James, Pragmatizem, Ljubljana, Krtina, 2002, 209-210. 2. Pobudo za nastanek tega kluba, katerega dejavnost je cvetela v 70-ih letih 19. st., je dal James. Prim. J. P. Murphy, Pragmatism: from Peirce to Davidson, Boulder, Westview Press, 1990, 14. 3. Prim. J. P. Murphy, n. d., 21. 4. C. S. Peirce, Philosophical Writings of Peirce, New York, Dover Publications, 1955, 269-270; navedeno po J. P. Murphy, n. d., 23. Peirce je dejal, da je edina funkcija misli proizvajanje preprièanja. “The production of belief is the sole function of thought.” S tem se bi strinjala tako James kot Dewey. 5. Prim. Murphy, n. d., 46. 6. C. S. Peirce, n. d., navedeno po Murphy, n. d., 27-31. Murphy navaja še devet drugih pragmatiènih principov, ki jih izlušèi iz Peirceovih del, npr.: “Naša ideja katere koli stvari je naša ideja njenih èutnih uèinkov; naše vere, preprièanja so istovetna, èe in samo èe povzroèijo isti naèin delovanja; pomen misli je preprièanje, ki ga proizvede.” 7. Prim. E. Craig, Routledge Encyclopedia of Philosophy, vol. 7, London, Routledge, 1998, 633. 8. The Writings of William James, Chicago and London, The University of Chicago Press, 1977, 7; navedeno po Murphy, n. d., 16. 9. Prim. E. Craig, n. d., 634. 10. Prim. Encyclopedia Britannica, vol. 12, Chicago, London, Toronto, 1951, 883. 11. Prim. E. Taylor, The Spiritual Roots of James’s Varieties of Religious Experience, v: W. James, Varieties of Religious Experience, London and New York, Routledge, 2002, XXI-XXIII. 12. Prim. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/ james/”. 13. Prim. Murphy, n. d., 34-35. 14. Prim. “http://plato.stanford.edu/entries/james/”. S Principi psihologije je vplival na generacije evropskih in ameriških mislecev, vkljuèno z Edmundom Husserlom, Bertrandom Russellom, Johnom Deweyem in Ludwigom Wittgensteinom. 15. Prim. Encyclopedia Britannica, vol. 12, Chicago, London, Toronto, 1951, 885-886. 16. M. Šimenc, n. d., 221. 17. Prim. R. Rorty, Philosophy and Social Hope, London, Clays Ltd, 1999, 23. 18. W. James, Pragmatizem, 19. 19. W. James, n. d., 22. 20. W. James, n. d., 24. 21. W. James, n. d. , 31. 22. W. James, Pragmatizem, 38. 23. Prim. W. James, n. d., 37. 7(  # 24. Instrumentalizem ima tesno povezavo s pragmatizmom in utilitarizmom. Trdi, da so razliène oblike èloveške dejavnosti instrumenti, orodja, ki so jih razvili ljudje, da bi reševali mnoge osebne in dru`bene probleme. Problemi se stalno spreminjajo, zato se morajo tudi orodja, ki se jih lotevajo. Za boljšo predstavitev glej: www.bartleby.com/65/de/Dewey-Jo.html. 25. Prim. W. James, n. d., 39. 26. Prim. W. James, n. d., 57. 27. Prim. W. James, n. d., 65. 28. Prim. W. James, n. d., 71. 29. Prim. W. James, Some Problems of Philosophy. A Beginning of an Introduction to Philosophy, Lincoln and London, University of Nebraska Press, 1996, 145. 30. W. James, n. d., 141. 31. Prim. W. James, Pragmatizem, 72. 32. Prim. W. James, n. d., 73. 33. W. James, Some Problems, 127. 34. Prim. W. James, n. d., 132-133. 35. Prim. W. James, Pragmatizem, 95-105. 36. Prim. M. Šimenc, n. d.., 212. 37. W. James, Pragmatizem, 110. 38. W. James, n. d., 129. 39. W. James, n. d., 45. 40. Prim. W. James, n. d., 134. 41. Prim. W. James, Some Problems..., 50. 42. Prim. W. James, Pragmatizem, 135 43. Prim. W. James, Volja do verovanja, v: W. James, Pragmatizem, 184. 44. Prim. W. James, Volja do verovanja, 189. 45. James razlikuje pristno opcijo, ki je `iva (zadeva dotiènega misleca), prisilna (ko ni druge mo`nosti, kot da naredimo odloèitev) in pomembna (predstavlja neko edinstveno prilo`nost). Opcija, ki jo volji ponuja Pascalova stava, je za Jamesa mrtva. Prim. W. James, Volja do verovanja, 187. 46. W. James, n. d., 195, 199. “Znanost bi bila manj napredna, èe bi iz igre izkljuèili strastne `elje posameznikov po potrjevanju svojih verovanj.” 47. W. James, n. d., 202. 48. Prim. W. James, Pragmatizem, 142. 49. James bi v skladu s pragmatizmom, ki dela vse teorije pro`ne in pojem resnice pušèa odprt iskanju novih, obvladovanju stvarnosti v èloveškem `ivljenju bolj prikladnih in primernih dejstev, odkritij, raje kot razlaga rekel opis oz. pristop na podlagi pragmatiène metode k doloèeni stvari. 50. W. James, Some Problems..., 46. 51. W. James, n. d., 51. 52. Prim. W. James, n. d., 57. 53. Prim. W. James, n. d., 60. 54. W. James, n. d., 71-72. 55. W. James, n. d., 79. 56. Prim. W. James, n. d., 85. 57. Prim. W. James, n.d., 91. 58. W. James, n. d., 96-97. 59. Izraz je moj, ne vem, èe je primeren, toda uporaben je vsaj v smislu pragmatizma, ker pomaga oznaèiti doloèeno stvarnost, oznaèuje doloèeno razliko (tako stvarno kot mentalno). 60. Prim. W. James, n. d., 166-187. 61. W. James, n. d., 98-99. 62. Prim. W. James, n. d., 1-5, 100. 63. W. James, n. d., 108. 64. W. James, n. d., 109. 65. Prim. A. Stres, Etika ali filozofija morale, Ljubljana, Dru`ina, 1999, 107. 66. Prim. W. James, Pragmatizem, 150-151. 67. W. James, n. d., 153 (“... do their best”). 68. Prim. W. James, Faith and The Right to Believe, v: Some Problems of Philosophy, 223. 69. Jamesova knjiga The Varieties of Religious Experience se pogosto obravnava kot argument za realnost Boga. 70. W. James, n. d., 158. 71. Prim. W. James, Volja do verovanja, v: Pragmatizem, 203. 72. W. James,n. d., 202. 73. W. James, n. d., 199. 74. W. James, Faith and The Right to Believe, 225. 75. W. James, n. d., 205. 76. The Varieties of Religious Experience. Study in Human Nature. 77. URL: “http://plato.stanford.edu/entries/james/” (12. 12. 2006). 78. Prim. C. Taylor, Varieties of Religion Today. William James Revisited, Cambridge and London, Harvard University Press, 2002, 5. 79. W. James, The Varieties of Religious Experience. A Study in Human Nature, New York, Penguin Books Ltd., 1982, 380-381. 80. W. James, n. d., 428. 81. Prim. W. James, n. d., Uvod, XIX. 7(