Celjski TEDNIK
GLASIil0 OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto I. — Stev. 26.
Celje, dno 2«. avgusta 1948
Cena 2 din'
Poštnina plačana v gotovini
S>aoral je prve brazde u breg
za žetev ponosno priFiodnjega leta...
Oddaja krompiria prinaša letos
zaradi novih pogojev kmetovalcem
velike ugodnosti
Ustvarjalna sila, predanost ter delovni
polet naiSi jndastrijs^kih delavcev je
o«K>goča reševati tudi vprašanje odku-
pov, ki potekafo letos ra našejja kmeto-
valca v lelo ttgodnih pobojih. Vprašanje
vezanih cen, katerih je deležen naš
kmet pri pro<laji pa je odjeknilo zelo
niodoo todi za dvig kmetijske produk-
•ije, pri boH>i za višji hektarski donos,
kar daje kmetu možnost večje izmenja-
ve njegovih pridelkov za industrijske
pridelke. Dočim smo se morali v prvih
letih po osvoboditvi posluževati obvez-
Bih oddaj, nam je danes že omo^čeno,
da vse več artiklov odkt^)ujemo s po-
«očjo kootraiiaže po vezaaiih cenah. Le
za prehrano izredno važni pridelki, kot
•o žita, živina ter krompir so še nadalje
oMaJt predmet obvezne oddaje in še ti
samo toiiko, kolikor posamezni kmeto-
valci ne morajo kontrabirati.
(Mkup žitarnc je pri kraju. Tu so ve-
lika večica iCLO, Frontnih orjfanizac^
ler posebno Kmetijskih zadrug pokazali
VBO inaciatiTnost, lorganizatorično spo-
dobnost ter razumevanje za črm pravil-
•ej^ in hitrejšo rešitev te gospodarsko
a&jvainejje kampanje. Kmetovalci »o
anali prikazati potrebe prehrane na-
leta delovnega človeka, prikazati mu
njegovo ostvarjalno silo v borbi za eo-
eaalizem dn s tem ustvarianje boljših
življenjskih pogojev tudi za našega kme-
ta. Sijajno uspela kontrahaža je bila iz-
raz dela naših krajevnih aktivov, z dru-
ife »tram pa dokaz predanosti malih in
•rednjih kmetov do nove Jugoslavije. —
Le rediki so bili oni, ki so prišli pod
adar obvezne oddaje. Večina njih je
iakih, ki so že ves čas po osvoboditvi
sabotirali pri oddajah ter s pridržanimi
količinami špekulirali v svoje sebične
namene in oa škodo skupnosti. Kar 86
kmetov io to povečini največjih, je da-
jalo odgovor za utajene površine žita.
Sedem od teh že služi pokoro, ki so si
jo saaii naložili, nekaj jih še čaka, ostali
pa so sprejeli denarno kazen od OLO.
|Mcd njimi so tudi funkcionarji KLO, ki
*o napadno razumevali od ljudstva jim
poverjeno oblast ter skušali s svojimi
krivičnimi ukrepi v korist večjih kme-
*ov obremenjevati kočarje, ki itak ob
vsaki priliki kažejo predanost do naše
nove družbene stvarnosti.
Tudi krompir je letos predmet ob-
vezne oddaje, vendar pod čisto novimi
pogoji, ki so za kmeta zelo ugodni.
Predpis se bo izvršil na podlagi skup-
»ega pridelka, od katerega se bodo od-
štele količine za seme, hrano ljudi ter
krmo živali, a od preostanka, ki ga
imenujemo tržni presežek bodo dobi-
vali kmetovalci predpis gotovega od-
stotka, ki je večji za večje, a manjši za
Kianjše kmete. Vsakdo pa bo imel letos
priliko, da ▼ svoji Kmetijski zadrugi
kontrahira celotno količino obvezne
•ddaje ter • tem spremenil obvezo v
kontrahažo, za katero prejme 25 odst.
višjo ceno ter stimulacijo v bonih. Se
važnejše pa Je to, da bo lahko za pre-
sežke obvezne oddaje nad 25 odst. pre-
jel za vsak kg krompirja kg koruze. Za
količine pa, ki so manjše od 25 odsL
presežka obvezne oddaje za 1,50 kg
krompirja 1 kg koruze. Tako bo omo-
gočena mnogim kmetovalcem nabava
koruze za pitanje prašičev. OLO Celje-
okolica je vikrenil vse potrebno, da bo-
do predpisi obvezne oddaje res stvar-
ni. Postavil je komisijo, ki je ugotovila
po vseh KLO hektarske donose. KLO
so prejeli navodila za zbiranje gradiva,
ki je potrebno za ugotavljanje presež-
kov letošnjega pridelka. V dneh od 26.
do 23. avgusta bodo na OLO določale
krajevne komisije (predsednik, tajnik,
kmet. poročevalec ter administrator
KLO ter dva zastopnika KZ) predpise
pod strokovnim vodstvom okrajnega
izvršnega odbora za vsakega kmeto-
valca, ki pride po uredbi pod obvezno
oddajo. Naslednji dan prejmejo kmeto-
valci predpise. V nedeljo 29. avgusta
le bodo vršili po vseh KLO sestanki,
na katerih bodo kmetovalci seznanjeni
r letošnjim načinom odkupa, nakar bo-
do imeli vsi priliko, da kontrahirajo
obverne količine in to vse do dneva
ko prične odkup. To nalogo bodo izvr-
šile kmetijske zadruge, ki bodo tudi iz-
plačevale 30 odst. akontacijo na račun
pogodbenih količin.
Opozarjamo vse kmetovalce, ki ima-
jo prijavljene manjše količine krom-
pirja od stvarno zasejanih, da razlike
nemudoma prijavijo KLO. S tem se bo-
wr '"^^P^n,- 'fP^^-i^tnostim, katerih so
bih delezm že prej omenjeni speku-
lanti.
V zvezi odkupa krompirja pa nasta-
jajo za nase frontne organizacije važ-
no naloge, ki naj služijo kot predpri-
prava za uspešno izvajanje odkupa.
"^edvsem je treba smatrati ta od-
kup kot važno politično nalogo, ker je
pač prehrana važen činitelj pri uspeš-
nem izvajanju našega gospodarstva. Z
druge strani pa bo pravilno predpisa-
na obvezna oddaja odjeknila zeio po-
zitivno pri diferenciaciji na vasi, pri
dvigu kmetijske proizvodnje ter borbi
za boljši hektarski donos. Ekonomsko
močnejši kmetje na^i prejmejo večji
odstotek, dočim bomo dali manjšim
možnost kontrahaže pod ugodnimi pri-
likami i-a zamenjavo koruze. Sestanki,
I ki se bodo vršili to nedeljo, naj bodo
I nadaljevanj« dela in borbe, ki smo jo
I tako uspešno izvajali Pri kontrahaži in
odkupu žita.
Naj služijo primeri kmetovalcev in
kmetijskih zadrug pri Sv. Štefanu, Vrb-
ncm. Sv. Vidu pri Grobelnem, Sv. Le-
nartu, Dobju, LcsiČnem, Planini, Voj-
niku, Jurkloštni, Dobrni, Sv. Primožu
itd., ki so znali tako uspešno izvesti
kampanijo odkupa žita za vzgled, kako
je treba pristopiti k novi, nič manj
važni akciji odkupa krompirja.
Mladi komunisti in mladino v zdravilišču
Dobrna za Kongres LMJ in SKOJ-a
Peti kongres KPJ je v svojem pro-
gramu nakazal združtev SKOJ-a in
LMJ v enotno organizacijo pod vod-
stvom KP. V ta namen so se v torek
sestali člani SKOJ-a in LMS v zdravi-
lišču Dobrna. Udeležba na sestanku je
bila lOOodstotna. Po referatu sekretar-
ja partijske organizacije v zdravilišču,
ki je nakazal pomen in značaj združi-
tve obeh organizacij v eno mladinsko
organizacijo pod vodstvom KP, je tov.
sekretar nakazal točke, v katerih naj bi
mladina v zdravilišču Dobrna tekmo-
vala v čast Kongresu SKOJ-a in
LMJ, ter na čast I. kongresa enotnih
sindikatov Jugoslavije.
Organizacijski sekretar okrajnega ko-
miteja SKOJ-a je v svojem referatu
nakazal vlogo SKOJ-a kot avantgarde
Ljudske mladine in u.spehe mladine pri
izgradnji socializma, pri poglabljanju
I politične ravni, ki jo je v tem času do-
segla Ljudska mladina. Nakazal je na-
loge nove, združene organizacije, ki
mora postati široka organizacija vse
mladine Jugoslavije.
Mladina je nato sprejela tekmovanje
in pozvala tudi vse mladinske organi-
zacije turistično-gostinskih podjetij
Slovenije na tekmovanje v naslednjih
točkah:
1. Kateri aktiv bo najbolj zboljšal de-
lovno disciplino.
2. Kateri aktiv bo do konca meseca
oktobra preštudiral ves material V. kon-
gresa KPJ.
3. Kateri aktiv bo najbolj razvil de-
lovni polet na polju prostovoljnega de-
la, udarništva, novatorstva in znižanja
polne lastne cene.
4. Kateri aktiv bo najbolj zboljšal to-
variški odnos do gostov.
Ob zaključku sestanka pa so zapeli
j državno himno. A. B.
V Tovarni emajlirane
posode nenehno
znižujejo proizvodne
stroške
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane
posode je postavil predse velike na-
loge glede zniževanja polne lastne ce-
ne. Znižati hoče polno lastno ceno za
16 odst. Sindikalna podružnica skupno
z upravo je načrtno pristopila k temu
delu. Redno se vrše proizvodni sestan-
ki s celotnim delovnim kolektivom, s
preddelavci, mojstri in tehničnim o-
sebjem. Doslej je ustanovljenih po od-
delkih 16 podkomisij za znižanje pro-
izvodnih stroškov. V teh komisijah so
zastopani člani sindikalne podružnice,
upravo in tehničnega osebja.
Po napovedanem tekmovanju, v ka-
terem mojstri Tovarne emajlirane po-
sode napovedujejo tekmovanje vsem
mojstrom kovinske industrije, so se po-
kazali lepi uspehi.
Tov. Leskovšek Franc, mojster v
ključavničarskem oddelku je za razne
držaje za posodo izkoristil odpadke v
teži 1,668 kg. Nadalje je iz njegovega
oddelka bilo oddanih 4000 kg sortira-
nih odpadkov. V kleparskem oddelku
so uvedli premakljiv robilni stroj na
lasten pogon, s čemer odpade transpor-
tiranje posode, robljenje samo se hi-
treje vrši in s tem se prihrani na ča-
su. Z uvedbo premakljivega robilnega
stroja se je popravila tudi norma, tako
da se je zvišala za 30 odst. V lakirnici
se je ves odpadni lak prodajal tovarni
lakov, kjer se je ponovno predelaval,
med tem ko se sedaj z dodatkom raz-
nih razredčil takoj uporablja, pri čemer
pa ni nobene škode v kvaliteti.
V vlačilnem oddelku je bilo od dne
12. avgusta do 19. avgusta izkoriščenih
približno 6000 kg odpadkov.
Mizarski oddelek beleži precej dobre
uspehe s tem, da uporablja star mate-
rial.
V skladišču gotove posode se je ubi-
tek posode zmanjšal za približno 15
odstotkov. Razen tega se je znatno pri-
hranilo na premogu, žvepleni kislini,
Qr>ini kislini, karbidu in kisiku, pa tu-
di na pisarniškem materialu. Po oddel-
kih so bili predloženi razni predlogi za
racionalizacijo in izboljšave, katere bo-
do v znatni meri pripomogle k zniža-
nju proizvodnih stroškov.
Vse to kaže, da se delovni kolektiv
Tovarne emajlirane posode zaveda važ-
nosti in pomena znižanja proizvodnih
stroškov, ker ve, da znižanje polne
lastne cene pomeni dvig življenjskega
standarda delovnega Ijudstva-
c. d.
Pod drugo točko je tov. Narat obraz-
ložil pomen oddaje mleka in s tem v
zvezi poudaril potrebe delavca. Objas-
nil je točen potek odkupa mleka v nji-
hovi zadrugi, ki je na prvi poziv okraj-
ne uprave pospešila odkup. Primerjal
je stanje odkupa na dan prvega avgu-
sta z odkupom na dan 18. avgusta in
ugotovil, da se je v tem času odkup
dvignil za 51 odstotkov.
Kot glavna točka njihovega sestanka
je bilo vprašanje kontrahiranja pitanih
prašičev. Govornik je širokopotezno po-
kazal navzočim važnost kontrahiranja,
po drugi strani pa je predočil prisotnim
potrebo po maščobi, ki je primanjkuje
za garantirano preskrbo. Prednosti, ki
jo imajo kmetje pri sklepanju pogodb
o pitanju in prodaji prašičev je odloč-
ba, da se kmetom šteje 150 kg koruze
kot obvezna ali kontrahirana oddaja.
Odločba daje možnost nabave koruze
onim, ki je sami ne pridelajo v dovolj-
ni količini. Prav tako se tistim kmetom
daje prednost pri nakupu otrobov in
ostalih krmnih artiklov.
Navzoči so z zanimanjem sledili re-
feratu in z živahno diskusijo zaključili
glavno točko dnevnega reda o sklepanju
pogodb za pitanje in prodajo prašičev.
Od 446.246 kontrahiranih kilogramov
je dosedaj odkupljeno v okraju Celje-
okolica 356.109 kg belih žit
Odkup žita je bil v okraju Celje-
okolica razdeljen v tri dekade. V prvi
dekadi so odaj ali kmetje iz nižinskih
krajev, v drugi in tretji dekadi pa
kmetje .iz hribovskih predelov. Mno-
go krajevnih odborov je odkup sto-
odstotno izvršilo, so pa med njimi tudi
KLO-ji, ki vsied slabe organizacije in
nezavednosti kmetov niso zadostili niti
kontrahaži, še manj pa obvezni oddaji.
Odkup žita delimo v dve glavni na-
logi. Prva je seveda skrb za prehrano
ljudstva. Delovni človek, ki ustvarja
pogoje za čimprejšnji dvig našega go-
spodarstva zasluži razumevanje s stra-
ni kmetov, ki skrbe za dovoljno pre-
hrano vsega delovnega ljudstva. Upra-
vičeno pa ljudska oblast zahteva od ti-
stih kmetov, ki nasprotujejo oddaji
žita, obvezno oddajo in jim onemogoči
vsakršno špekulacijo na račun delov-
nega ljudstva. V zadnjem pa je ravno
druga naloga odkupa. Diferenciacija
na vasi je njegova važna politična na-
loga.
Dosedanji potek odkupa je jasjio po-
kazal staro marksistično trditev, da je
ovira v sloju velikih kmetov največja
za uspešno graditev socializma. Kakor
pri vseh akcijah, tako tudi pri odkupu
žita izstopajo veliki kmetje z najraz-
ličnejšimi parolami in izgovori, kako
bi se odtegnili odkupu. Mali in srednji
kmetje so kontrahirali in prav tako
vestno pristopili k odkupu, veliki pa
so sabotirali pri kontrahaži in saboti-
rajo tudi pri odkupu. Se več. Oni
skušajo navajati male in srednje kme-
te k temu, da bi tudi oni ne oddali
žita. To ne delajo samo zaradi tega, da
bi delovnemu človeku odtegnili kos
kruha, oni se hočejo na ta način zaka-
muflirati, češ, saj tudi mali ne dajo.
Mali in srednji kmetje pa so izvršili
svojo dolžnost in tako so primeri sa-
boterstva ostali osamljeni in izloženi
splošnem razkrinkavanju. To razkrin-
kavanje pa je jedro druge naloge pri
odkupu. Izgovori, ki jih prinašajo taki
neljudski elementi so približno vsi
enaki, obenem pa lažnjivi. Ker pa ima
laž kratke noge bomo tudi z njimi pri-
šli kaj kmalu na kraj. Izgovarjajo se,
da niso omlatili. Zakaj so pa mali s
preprostejšimi sredstvi lahko omlatili?
Pravijo, da je žito slabo. Zakaj pa nji-
hovi sosedje, mali in srednji kmetje
prinašajo najboljše žito na odkupna
mesta. V največjih slučajih pa zata-
jujejo površine, a tudi temu bo prišel
konec. Ne bo se zgodilo, da bi se ve-
liki kmetje smejali v pest malemu,
češ, ti si dal jaz pa no. Ljudska ob-
last je izdala uredbo in ta uredba se
tiče tudi njih. Naštejemo lahko ne-
koliko primerov, ki naj obsojajo tiste,
kateri niso smatrali odkup za njihovo
dolžnost:
V Sv. Pavlu pri Preboldu, ki velja z^
zelo rodoviten predel, samo v Latkovi
vasi niso oddali tile kmetje: Sagaj
Mirko, Kumer Flora, Hribar Anton,
Platnar Franc in Vrej Anton. Zagožen
Marija se izgovarja, da ji ni treba od-
dati, kljub temu. da ima določeno 104
kilogramov ječmena za oddajo. V Ve-
liki Pirešici niso zadostili odkupu Anu-
cer Ivan, Stefančič Anton, Kokol Fani,
Pemovšek Miha, Siter Jože, Veber Jo-
že, Stajner Neža, Mimik Franc, Jelen
Karol in Verdel Alojz.
Skoda, da ni poročil, ki bi povedala
še več takih imen, katerim se imajo vsi
o.stali zahvaliti, da tekmovanje pri od-
kupu ne teče kot bi lahko.
Ponekod je krivda zaradi slabega
odkupa tudi na organizaciji. V Novi
cericvi ni zadružna mlatilnica omla-
tila žita ob pravem času. Ponekod pa
niso bili kmetje dobro obveščeni, dru-
god pa Kmetijske zadruge niso pola-
gale dovolj pozornosti odkupu. Tak
primer je poslovodja KZ v Socki, ki
je vse posle prepustil uslužbencem.
Toda, če že grajamo, bi bilo nepra-
vilno zamolčati dobre primere, kajti
brez njih ne bi bilo tolikšnega uspe-
ha pri odkupu. V prvi dekadi so iz-
polnili plan sledeči krajevni odbori:
Trnovlje, Teharje, Skofja vas. Vojnik,
Sv. Primož. Vrbno, Petrovce, Letui,
Gomilsko, Trnovo, Vransko in Pre-
kopa.
V drugi dekadi od 16. avgusta pa so
dosegli plan: Buče, Rifengozd, Kuret-
no, Rimske Toplice, Liboje in Sv. Jurij
ob Taboru.
Najboljši KLO v drugi dekadi je bU
Kuretno, ki je dosedaj najboljši v
okraju sploh. Tamkajšnji kmetje so iz-
polnili plan že prvega dne do 11. ure.
Res je, da je količina v kilogramih
majhna, večja pa je zavest in to od-
tehta mnogo, zelo mnogo.
Zlasti lepa žita so v zbiralnici za
Slivnico, kjer poteka odkup s sodelo-
vanjem krajevnega odbora brezhibno.
Zbiralnica je slavnostno okrašena z ze-
lenjem, slikami in transparenti. Dnev-
ne norme dosegajo in presegajo. V to-
rek so računali, da bodo naslednji dan
že zaključili in se verjetno niso zmo-
tili.
V Lesičnem so v sredo že izpolnili
svoj plan odkupa. V lepo urejeno zbi-
ralnico so prihajali kmetje po časov-
nem planu. Oddano žito je tudi tu ze-
lo lepo. K dobremu poteku so dosti
pripomogli člani krajevnega odbora, ki
so pridno pomagali.
V Drenskem rebru pridelka še niso
omlatili in se bo zbiranje zavleklo tja
do petka.
V Bučah so oddali že vsi razen Fr.
Kunsta, Janeza Jakopina in Franca
Kajbe.
Tudi v Loki pri Zusmu je še precej
dolžnikov, kar ni čudno, saj tudi zbi-
ralnica ni urejena, niti okrašena kot
drugod. Krajevni odbor prav tako ne
pripisuje tej gospodarski akciji dovolj
važnosti.
V Sv. Štefanu je drugače. Krajevni
odbor sicer ni bolj samoiniciativen kot
v Loki, pa je zato Kmetijska zadruga
zelo aktivna in kmetje niso do odku-
pa malomarni. 2e v torek so oddali
skoraj vse količine, borijo pa se s po-
manjkanjem delovnih moči.
Zbiralnica v Zagorju bo tudi kmalu
izpolnila svoj plan, v torek so imeli le
še nekaj izostankov.
V obnovljenem Sv. Vidu so zelo lepo
okrasili zbiralnico in prinesli samo iz-
bran pridelek. Z oddajo bi že bili za-
ključili, da ni zmanjkalo bencina za
mlatilnico. Pa bodo tu ta zastoj nado-
knadili, ker nudi krajevni odbor zbi-
ralnici vso pomoč, pa tudi kmetje so
vestni. Mnogi so si žito izposodili, sa-
mo da ne bi utrpel časovni plan.
V sosedni Planini so skrbno pripra-
vili odkupne prostore in bi delo pote-
kalo mnogo bolje, če bi odkupna ko-
misija tesneje sodelovala s krajevnim
odborom. Do torka so oddali najlepše
žito Fišelj Janko, Zdolšek Ivan in Jo-
že Udič, medtem ko je pripeljal Drame
Ignac slab pridelek, Manček Franc pa
namesto 700 kg samo 300.
Tudi v Sv. Lenartu dolok lepega pri-
delka poteka v redu. Le močan kmet
Zavšek Janez, ki je obenem kmetijski
poročevalec zadruge, je pripeljal takš-
no žito. da so ga morali zavrniti. Ostali
oddajajo tudi viške. Knez Jože je od-
dar92 kg več, tudi Janez Gradišnik,
Jančič Franc, Cvenkl in drugi, ne vo-
zijo nazaj, kadar pokaže tehtnica več,
kot določa pogodba.
Prav tako je v Jurkloštru. Po časov-
nem planu so zbrali sama lepa žita, le
oves še ni dovolj suh. V torek opoldne
so jim manjkali še pridelki treh kme-
tov do izpolnitve celotnega plana.
Tako je v večini zbiralnic. Ne manj-
ka jim mnogo do zaključitve odkupa.
Pri oddaji jih vzpodbuja plemenito
medsebojno tekmovanje, ki nikomur
ne dopušča, da bi bil zadnji pri izpol-
njevanju svojih dolžnosti do skupnosti.
V zadnjih dneh odkupa pa se to tek-
movanje še stopnjuje.
Kmetijska zadruga v Sv. Vidu
pri Grobelnem je razpravljala o pitanju in
odkupu prašičev
Kmetijska  zadruga   v St. Vidu   pri
Grobelnem je v dogovoru s KLO jem
slicala sestanek članov upravnega od-
bora Kmetijske   zadruge,   odbornikov j
KLO ter vaških sekretarjev OF. j
Predsednik KLO tov. Mlakar je ob
otvoritvi predal besedo poslovodji Kme- j
tijske zadruge tov. Antonu Naratu. Tov. 1
Narat je govoril o odkupu žita v nji-
hovem kraju, podal je točen pregled
o poteku odkupa, o časovnem planu in
o kakovosti odkupljenega žita. Pohvalil
je kmete iz vasi Ponikvica, ki so vsi
naenkrat pripeljali žito na odkupno
mesto, odkupljeno žito pa je bilo naj-
boljše med ostalim. Le trije kmetje iz
vasi Rakovec so morali čistiti žito na
trierju, ki je bil pripravljen pred zbi-
ralnico. Drugače ne bi bilo mogoče
sprejeti njihovo žito.
stran 2
\
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. 2«.
S pravilnim izkoriščnniem lokalnih virov,
s še večio facionalhacijo bo zagcioviien uspeh
komunalnega gospodarstva
Mestni ljudski odbor Celje se je v
okviru skupnih nalog, ki jih postavlja
petletni plan lotil z vsemi silami iz-
vedbe svojega gospodarskega načrta,
v katerem zavzema precejšen del lo-
kalno gospodarstvo.
Prva svoja podjetja je Mestni ljud-
ski odbor ustanovil že leta 1945 in jih
naslednje leto dokončno uredil. Lani
je bilo v Celju že 11 samostojnih lo-
kalnih podjetij s 45 obrati vseh panog
obrti, ki delajo letos ne le za kritje
lokalnih potreb in izvrševanje drob-
nih uslug, temveč tudi za fond repub-
liške preskrbe.
Tekstilna tovarna v Sp. Hudi nji, ki
je bila po okupatorju popolnoma de-
montirana in oropana, izdeluje blago
za perilo s 50% višjo kapacito kot
pred vojno. Obenem se razširja z no-
vimi obrati za izdelavo drobnih tekstil-
nih predmetov, kot: robčkov, naglav-
nih rut in okrasnih trakov, pri čemer
bodo racionalno izkoriščeni tekstilni
odpadki. V omenjeni tovarni in To-
varni perila, za kateri je predvideno
4,26 milijonov investicij, bo težišče
lokalne tekstilne industrije. Z zgra-
ditivijo novih objektov in nabavo stro-
jev se bo celokupna proizvodnja v
tekstilni industriji dvignila do 1. 1951
za 6,2krat napram letu 1947.
Iz nacionaliziranega, zaostalega klju-
čavničarskega obrata je preurejeno mo-
derno ključavničarsko - instalacijsko
podjetje. V modernih delavnicah izde-
lujejo štedilnike, žgane loke, kalori-
fer je in straniščne školjke. Instalacij-
sko podjetje vrši instalacijska dela po
vsej republiki. Jedilni pribori in drugi
izdelki Celjske zlatarne so enakovred-
ni inozemskim. V podjetju Instalacije
in Celjski zlatarni bo težišče kovin-
ske industrije v petletnem načrtu me-
sta Celja. Z investicijami 3,2 milijona
in s preusmeritvijo Celjske zlatarne
bodo v petletki izdelali 18.000 garnitur
jedilnega orodja, proizvodnja bižute-
rije pa se bo povečala za l,4krat na-
pram proizvodnji v letu 1947. Delna
preusmeritev Instalacij pa bo pove-
čala izdelavo štedilnikov za 2,lkrat
napram letu 1947.
V podjetju Finomehanika poleg po-
pravil izdelujejo razne merilne apa-
rate za geodetske meritve. Nedostat-
ke surovin samoiniciativno rešujejo z
izkoriščanjem notranjih rezerv in vi-
rov. Tako je Mehanična delavnica na
lastno pobudo začela z izdelovanjem
novih delov za biciklje iz starega že-
leza. V obratu za izdelovanje postelj-
nih vložkov s pridom uporabljajo od-
padke, ki ostanejo v tekstilnih tovar-
nah pri kosmatenju flanele. Ščetarski
obrat uporablja za svoje izdelke razen
žice izključno odpadni material.
Ker je v petletnem načrtu mesta
Celja določenih 7 milijonov dinarjev
za gradbena dela lokalnega značaja,
ki jih bo izvršilo Mestno gradbeno
podjetje, ki je v pretežni meri nave-
zano na lastne surovinske vire, je pred-
videna ustanovitev več opekarn, ki
bodo dale letno do 200.000 kom. ope-
ke. Novoustanovljeni lom marmorja
pa bodo z modernizacijo lomljenja
dvignili na višino kritja lokalnih po-
treb.
Lesno-industrijsko proizvodnjo, ki
je sedaj omejena predvsem na izdelo-
vanje hišnega pohištva, bodo do konca
petletke dvignil za 2,7krat napram le-
tu 1947.
V nadaljnjih investicijah lokalnega
gospodarstva je predviden lastni živil-
ski kombinat s silosi, mlinom in pe-
karno za 30 ton kruha dnevno, za kar
je v proračunu predvidenih 14,680.000
din. Tako bo postala živilska industri-
ja važen faktor lokalne industrije z
nalogo, oskrbeti mestno prebivalstvo z
živili. V naslednjih treh letih bo po-
rabljeno v Celju za dvig proizvodnih
lokalnih podjetij 33 milijonov dinar-
jev in s tem količinsko in kakovostno
izpopolnjena dopolnilna preskrba pre-
bivalstva.
Preskrbovalni obrati mestnega ljud-
skega odbora skrbijo s svojo odkupno
in trgovinsko mrežo za ceneno in hitro
distribucijo življenjskih potrebščin in
predmetov široke potrošnje. Državne
trgovine v mestu oskrbujejo 60% vseh
potrošnikov. Trenutno je odprto 6 špe-
cerijskih trgovin, 1 veleblagovnica, 6
trgovin z zelenjavo in sadjem, 2 trgo-
vini s kurivom, 14 mesnic, 2 papirnici
in knjigarni, 1 trgovina z usnjenimi
izdelki, trgovina z barvami in 6 sindi-
kalnih magazinov izključno za preskr-
bo industrijskih delavcev. Za razde-
ljevanje mleka skrbijo v 13 mlekar-
nah. Celokupna trgovska mreža, vštev-
ši zadružni in privatni sektor se bo
letos z otvoritvijo novih lokalnih pro-
dajalnic pomnožila od 103 na 120 tr-
govin. Odprte bodo specialne proda-
jalnice: za mater in otroka ter podob-
ne. Od sedanjih trgovskih obratov lo-
kalnega značaja predstavlja Ljudski
magazin, veleblagovnica, ki je bila
otvorjena lani 1. maja, največji gospo-
darski uspeh MLO-a. Kako služi pod-
jetje celjskemu prebivalstvu, kaže
ogromen obisk kupovalcev, ki naraste
često na 100.000 mesečno. Urejeno je
po sistemu »Vermag« v ZSSR. Ljudski
magazin je obenem prvo podjetje te
stroke, ki je uvedlo norme v prodaj-
nih oddelkih z neracioniranim blagom.
S prvim septembrom pa bodo na pod-
lagi dosedanjih izkušenj uvedli nor-
me v vseh oddelkih Ljudskega maga-
zina in v vseh ostalih trgovinah držav-
nega sektorja. Direkcija preskrboval-
nih obratov je tudi že izdelala plan
nabavk za leto 1949 v znesku 573 mili-
jonov din in s tem zasigurala svojim
potrošnikom večjo izbiro blaga, za ka-
terim je povpraševanje najčešče.
V stremljenju za čimbolj kulturno
postrežbo odjemalcev, kakor tudi za
uspešen razvoj trgovske mreže, posve-
ča direkcija preskrbovalnih obratov
še vedno vso pažnjo vzgoji novih ka-
drov. Pomanjkanje knjigovodskega in
poslovodskega kadra je trenutno naj-
bolj občutno, zato bodo poslali v knji-
govodski in obratovodski tečaj v Bre-
žice čimveč mladih moči.
Med podjetji lokalnega značaja je
tudi 11 gostinskih obratov, med temi
je važen obrat za potujoče goste, kjer
dobijo potujoči   uslužbenci hrano in
! prenočišče po najnižji ceni. Z ozirom
I na tujsko-prometni značaj mesta si je
I ljudski odbor mesta Celja zadal nalo-
I go restavrirati vse kulturne spomeni-
1 ke in razširiti   gostinsko in hotelsko
' mrežo. Na vseh privlačnih turističnih
točkah bodo odprte restavracije, v Sta-
netovi ulici pa bo urejena modema
kavama, ki bo znatno večja od kavam«
Evrope. Velik uspeh na tem polju je otvo-
ritev Doma pod Tovstom, modernega
planinskega hotela v višini 700 m nad
morjem. Poslopje je opremljeno z vo-
dovodom, električno razsvetljavo in
centralno kurjavo. Sprejme lahko 80
gostov in razpolaga še z več skupnimi
ležišči.
Med največje uspehe celjske direk-
cije preskrbe spada nedvomno tudi
modema tržnica, ki je bila dograjena
v dneh predkongresnega tekmovanja
in predstavlja velik korak naprej k
modernizaciji mesta. Tržni prostor bo-
do sedaj še prekrili tako, da slabo vre-
me ne bo oviralo tržno živahnost.
Komunalna podjelja
mesta Celja skrbijo, da se vzporedno
z razvojem industrije izboljšujejo tu-
di higienski in ostali življenjski po-
goji prebivalstva. Prav zaradi prizade-
vanja, da se čim hitreje dvigne živ-
ljenjski standard prebivalstva, je MLO
odobril najvišje investicije komunal-
nemu gospodarstvu, ki bo letos izvr-
šilo dela v vrednosti 32 miljonov din.
Prvi večji uspeh komunalnih obra-
tov je vključitev nove devetretortne
peči v mestni plinarni, s katero se je
povečala kalorična vrednost plina za
40%, produkcija koksa za 25% in ka-
trana za 39%. Nova peč je prvi izdelek
te vrste v Sloveniji, ki so ga izdelali
domači strokovnjaki. Peč dela brez-
hibno. Povečana kapaciteta omogoča,
da bodo razširili plinsko omrežje za
3000 metrov in priključili proti pav-
šalnemu plačilu tudi tiste potrošnike,
ki ne razpolagajo s števci.
Vodovodno mrežo so letos razširili
tudi na Lokrovec s pomočjo nove čr-
palne naprave in 720 m zemeljske na-
peljave. K temu delu so Lokrovčani
prispevali nad 2000 prostovoljni ur.
Na vrsti je napeljava vodovoda v Za-
grad, ki tudi trpi na pomanjkanju vo-
de. Ker je voda osnovno življenjsko
sredstvo, jo bodo že letos kljub stro-
škom pri izpopolnitvi vodovodnega
omrežja znatno pocenili.
Prvo delo komunalnih podjetij na
polju elektrifikacije je preusmeritev
toka v centm mesta od 120 na 220 vol-
tov, s čemer bodo mesečno prihranili
preko 10.000 din. Povečana bo tudi go-
stota žarnic in razširjena nizkonape-
tostna mreža po vsem mestnem ob-
močju.
Podjetje za ceste in kanalizacijo je
letos gradilo novo cesto od Ipavčeve
ulice do Lokrovca in bo razširilo ka-
nalizacijsko mrežo v centru mesta.
Prav tako je v načrtu letošnjih del
kanalizacija nove stanovanjske kolo-
nije za Jožef ovim hribom in zgraditev
komunikacij. Tlakovanje in asfalti-
ranje mestnih ulic bo izvršeno delo-
ma že letos, povsod, kjer so v vojni
nastale praznine, bodo urejeni nasadi
in parki. Tudi vozna cesta skozi mest-
ni park bo speljana ob gozdu. Po spre-
jetju regulacijskega načrta bo lahko
komunalno gospodarstvo pričelo z in-
tenzivnim delom. Od letošnjih investi-
cij je porabljenih šele 6 milijonov din.
V kratkem bodo pričeli z gradnjo Va-
jeniškega doma, kjer bo našlo oskrbo
150 učencev v gospodarstvu. Dograje-
no bo mestno gledališče, urejena štu-
dijska knjižnica in muzej. Obe kino-
podjetji sta letos renovirani.
Za tfekoče vzdrževanje poslopij ljud-
ske imovine investira uprava komunal-
nih podjetij preko 2 in pol milijona
din letno.   Stanovanjsko vprašanje je
v Celju še vedno pereče. Komunalna
podjetja gradijo dve osemstanovanjski
hiši, celjska industrijska podjetja pa
gradijo z ozirom na porast delavstva
zelo malo. MLO bo nujno moral zvi-
šati svoj proračunski kredit za grad-
njo novih stanovanj.
Cim bo regulacijski načrt mesta na-
čelno odobren, bo postavljena tudi no-
va mestna tehtnica z večjo nosilnostjo.
Prevozniško podjetje, ki razpolaga z
11 tovornimi avtomobili, bo letos na-
bavilo še 6 vozov in dva avtobusa za
osebni krožni promet.
Letos so pričeli intenzivno obdelo-
vati zemljo na mestni ekonomiji, . ki
obsega 30 ha površine travnikov. Kljub
težavam v pomanjkanju delovne sile,
Se posestvo razvija v vzorno kmetij-
sko postajo. Povrtnino dajejo na celj-
ski trg, kjer predstavlja važen regula-
tor tržnih cen. Posestvo goji čez 80
svinj in 20 krav, ki dajejo dnevno 35
litrov mleka za dom onemoglih. Za
obdelavo razpolagajo z modernimi po-
ljedelskimi stroji. Z nadaljnimi inve-
sticijami se bo mestna ekonomija raz-
vila v važen center oskrbe celjskega
prebivalstva, bolnic in gostinskih
obratov.
Prav vseh ukrepov za pocenitev in
dvig družbenega standarda bo uprava
komunalnega gospodarstva prispevala
celotnemu znesku znižanja proizvodnih
stroškov lokalnega gospodarstva 25%.
To bo mogoče le s pravilnim izkorišča-
njem lokalnih virov in čim bolj ra-
cionalno izrabo delovne sile.
P. J.
dopisi
Gradilišce zadružnega doma na Planini je oživelo
Planina pri SevnicL Na gradilišču za-
družnega doma je zaživelo. Organiza-
cija Zveze borcev je organizirala 24
delovnih brigad za gradnjo zadružnega
doma. Brigade so sestavljene iz čla-
nov Zveze borcev, kakor tudi iz vseh
ostalih množičnih organizacij. Doslej
so se izkazali tovariši iz V. delovne
brigade iz Brd, Gračnic in Tajhte tile
tovariši: Komandant brigade tov. Ga-
beršek Konrad, Lončarevič Anton, ki
je kljub svoji starosti pridno delal in
tako bil v vzgled ostalim. Tudi brata
tov. Seško Franc in Alojz iz Brda sta
pri delu pokazala voljo in je brez dvo-
ma upati, da bosta tudi ta dva v
vzgled drugim.
Tovariše je pri delu obiskal pred-
sednik Zveze borcev tov. Doberšek
Ivan; v razgovoru med delom jim je
priznal, da se težko odtrgajo od dela
na svojih domovih, ker vlagajo svoj
trud in napore pri gradnji zadružne-
ga doma, kakor hitro pa bo stavba
zgrajena, takrat pa bo sleherni, ki je
delal sam v sebi rekel, da je še pre-
malo napravil za naš dom.
Pri kopanju   peska in pripravljanju
kamenja, pa se je izkazala L mladin-
ska brigada pod vodstvom tov. Bombaft
Slavka in Tovornik Ludvika. So pa
nekateri mladinci, ki se ne zavedajo
j pomena zadružnega doma. Par tak-
; snih mladink bomo našteli. Zibret
Mara, Span Antonija in Kline Dora.
Te tovarišice so se sicer udeležile, !■
to pri kopanju peska, toda so samo
sedele in se razgovarjale o raznih ne-
potrebnih rečeh. V šestih urah so na-
kopale komaj za 1 in pol kub. m. pe-
ska. Takšnih mladincev na gradilišču
ne maramo, ker s svojim blebetanjem
ovirajo še dmge pri delu. Prepričani
smo, da prvič ko pridejo zopet na de-
lo, bodo napako, katero so prvi dan na-
pravile, nadoknadile in izmed imeno-
vanih lahko pričakujemo tudi kak-
šno udarnice.
V Celjskem tedniku se bomo oglasili
še večkrat, povedali vam bomo točno,
koliko je katera brigada napravila im
iznesli bomo pošteno kritiko.
Uprava
za gradnjo zadružnega doma
II« celjsfta MDB na „Aviositadi" je poslala udarna
Dobili smo v roke »Celjski tednik«,
v katerem opisuje neznani avtor šti-
rikrat udarno celjsko brigado. Skoraj
me je sram pisati o prvi udami bri-
gadi.
Tako bi nemara začel vsak dopisnik,
ki bi ne poznal borbe na veliki de-
lovni akciji Ljudske   mladine   Jugo-
slavije. Komaj smo zmagovito zaklju-
čili velike dni desetdnevnega tekmo-
vanja v čast V. kongresu KPJ, smo se
obvezali, da nadaljujemo tekmovanje
tudi v sledeči desetdnevnici. O rezul-
tatih sem že pisal v »Celjski tednik«.
Takrat še nisem vedel, da je štab II.
sekcije izdal odlok, s katerim je bila
med drugim proglašena za udarao tudi
II. celjska mladinska delovna briga-
da »Stane Kavčič«. Ta časten naziv
smo si priborili z upornim in požrtvo-
valnim delom skozi šest dni, ko smo
prekoračevali normo za povprečno 73
odstotkov in tako pred rokom izvršili
zadano naloga V brigadi se je silno
dvignil elan in zdaj v sledeči deset-
dnevnici se borimo za naziv dvakrat
udarne brigade. Normo prekoračujemo
redno za 160 odstotkov, najboljši uspeh
pa smo dosegli 14. t. m., ko smo pre-
koračili normo za 236 odstotkov, se
pravi, da smo izvršili dnevno nalog«
za 336 odstotkov.
Celjani! Našo obvezo smo izpolnilL
Naše delo prehaja v zmagovite dni, ko
se borimo za rok, ki ga je pred nas po-
stavila naša Partija. Rok za nasip od
79 km do 84 km je 25. avgusta 1948.
Vsak delovni dan je odločilna bitka.
Vsaka lopata zemlje v nasipu je od-
ločilnega pomena in pomeni novo de-
lovno zmago na poti k izgradnji avto-
strade do 29. novembra 1948.
Prvi udarniki in pohvaljeni —
ponos brigade
Posebno praznično razpoloženje je
vladalo dne 17. avgusta zvečer v naži
brigadi. Takoj, ko je bil končan zbor
za spuščanje zastave in so se brigadi-
sti navečer j ali, smo prižgali taborni
ogenj. Ožarjeni, ponosni, zagoreli obra-
zi, smo smelo upirali radovedne po-
glede v kulturno-prosvetnega referen-
ta, ki je držal v roki odlok štaba II.
sekcije mladinskih delovnih brigad na
gradnji avtostrade »Bratstvo - edin-
stvo«, s katerim so bili proglašeni za
udarnike sledeči brigadisti II. celjske
udarne MDB: Krivec Lucijan, Mitič
Jakob, Vanovšek Elica, Avžner Ivan,
Zidar Milovan in Hoj kar Breda. Po-
hvaljeni pa so bili: Letona Ivana,
Kmetic Bruno, Cerčnik Vida, Cresnik
Vlado, Kučuk Trivo, Fazarinc Franc,
Novak Karmen, Mlinar Franc in Hlun-
ski Rudi. Navdušeno ploskanje je po-
zdravilo najboljše. Udarnik Krivec
Lucij an pa se je zahvalil za priznanje
in napovedal vsej brigadi tekmovanje.
Se pozno v noč je dogoreval taborni
ogenj sredi širne sremske ravnine,
harmonika je vrtela plesalce, pevci
pa so ob strani peli in peli.
Tako delamo! Prvi udarniki nam
bodo vzgled pri delu in vsi skupaj bo-
mo vložili vse sile za čimprejšnjo do-
graditev avtostrade. V. M.
Žene iz Lssc oskrbujejo
I       DED z zeSen|avo
Zene terenskega odbora Lisce so si
v letošnji spomladi zadale nalogo, da
poskrho za košček zemlje, da jo po-
sade z zelenjavo, ki je potrebna za
»Dom igre in dela« v Gaberju. Zadani
nalogi so pristopile zgodaj spomladi
ter pričele obdelovati in urejevati vrt,
ki je lahko vzor vsem ostalim v našem
okolišu.
Za boljšo in čim prejšnjo izvedbo
zadanih nalog je terenski odbor AF2
postavil aktiv žena, katere bi naj bile
zadolžene za posejanje in čiščenje in
da zelenjava pride v roke komur smo
namenili, pravočasno in v zadostni
količini.
Da bi se zemlja res dobro in pravil-
no obdelala in da bi dala čim več ko-
risti, smo ol"ganizirali večerno posve-
tovanje, kjer so se žene spoznale s so-
dobno obdelavo zemlje, ki prinaša večji
in kvalitetni donos.
Zadane naloge so pokazale res lep
uspeh. Pri tem so se posebno izkazale
tov. Boc Hedi, Kosec Greta in Per
Jelka.
Žene AF2 Lisce so res vesele in po-
nosne na vrt, kameri sluzi pravemu
namenu. Tako sledijo ^esedam mar-
šala Tita na kon^esu AFZ, ko je po-
udaril, da je ena naših važnih nalog
ski-b za olioke, za bodoče pcko'.enje.
D. S.
VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO
(Nadaljevanje)
Vino je kot živo bitje, ono živi do-
kler se ne popije, ali se docela ne po-
kvari. Kakor vsako drugo živo stvar,
napadajo tudi vino različne bolezni.
Odvisno je, kako odporno je vino. Ce
ima vse potrebne sestavine je odpor-
neje, če jih pa manjka, ali ima prema-
lo, moramo vzrok ugotoviti in manj-
kajoče nadomestiti.
Na vino uplivajo tudi različne kis-
line, ene dobro, druge slabo. Ce je teh
preveč je slabo, ravno tako tudi ako
jih manjka. Ko je čas prvega pretoka,
se moramo ozirati nato, kaka je bila
letina. Ce je bila trgatev zdrava in
grozdje dozorelo, bomo s pretokom od-
ložili do novega leta, ali celo do me-
seca februarja. Usedline (drože) jako
povoljno uplivajo na vrenje, one da-
jo vinu precej alkohola, vrelne glivice
se veliko hitreje razvijajo, iz drož pri-
haja ogljenčeva kislina in alkohol, ka-
teri prinaša tanin, barvo, prijeten
okus, tudi seme grozdnih jagod vse-
buje tanin.
Vino, katero je prevrele na drožih
veliko hitreje dozoreva in se bolj bi-
stri, posebno ako smo ga bisultrirali.
Vino, katero vre na drožih je polno,
ima več ekstrakta, barve, tanina, mi-
neralnih tvarin in prijetnejšo kislino.
Ako je bila trgatev po kakovosti po-
voljna in zdrava, se priporoča za bela
in rdeča vina, ko smo grozdje zmleli,
pustiti vse skupaj v kadi vsaj 12 ur,
s tem izvlečemo vse najboljše snovi v
mošt. Izjema jo, ako je grozdje bola-
no, nagnilo in plesnivo.
Za pre ok vina moramo pripraviti
čiste, 7d ave sode. Nikar naj se ne
pretaka v sode, v katerih se nahaja
vinski kamen. Krivo je mnenje vino-
gradnika, ki misli, da se v sodu, v
katerem .-e nahaja vinski kamen vino
dobro drži. Kamen je sol vinske kis-
line, od katere mora pretočeno vino j
na kislini samo pridobiti. Kdor ne želi
kislega vina,   naj vinski kamen od-
strani. Pri malih sodih odpremo, ozi-
roma odstranimo dno, pri večjih leža-
kih je treba skozi vrata v sod, vza-
memo špiritno svetilko za varenje, s
katero dobro ogrejemo vse stene soda,
kakor tudi dno, sploh kjer se naha-
ja kamen,   vse to s svetilko dobro
ogrejemo, tolčemo s kladivom in ka-
men rad pade. Za vinski kamen je ve-
liko povpraševanje in se dobro proda,
iz  njega   izdelujejo,    pecilni   prašek, .
vinsko  kislino,  tudi  za  medicino  se
uporablja. Pri pretakanju vin se go- ,
dijo velike napake, katere kvarijo vi- '
no in cene; preveč je udomačeno ne- ;
pravilno žveplanie vina in sodov pre- I
den pretakamo. Znani so vinogradni- |
ki,  kateri ipridelajo  prvovrstno vino j
sortirano, ki bi delalo čast našim vi- |
nogradom tudi v inozemstvu. Pokva- i
rijo ga pa z žveplanjem tako, da dela j
težkočo za domač trg. Vse preveč se |
držijo stare navade z žveplanjem žve- i
pla na papirju ali azbestu, ta posto- j
pek imenujemo žveplan je z izgoreva- !
njem, ker ga zažgemo.   Ta način se J
uporablja samo za prazne sode, ki smo '
jih pomili in shranili, da se nam ne "
kvarijo.
S takim žveplanjem sodov uničimo
škodljive bakterije, katere bi kvarile
sode. Tako žveplanje moramo ponoviti
najmanj vsaki mesec, ko ponovno
žveplamo. Ce žveplo v sodu ne gori,
je znak, da nekaj ni v redu. V sodu
SG nahajajo škodljivi plini, vsled tega
je treba tak rod ponovno umiti, posu-
šiti in po';em žveplati. Vsak kletar rnr-
ra biti dobro poučen kako žveplo upo-
rablja. Žveplo mora biti popolnoma
čisto, ne sme vsebovati arzen, ne sme
biti su-omatizirano. Zreplo ne sme biti
....
na papirju ali platnu, temveč samo
na azbestu. Preden take žveplane so-
de uporabimo za vino, jih moramo
ponovno dobro i)čistiti z vodo in šele
na to začnemo s pretakanjem.
Pretakanje naj se vrši vedno ob le-
pem sončnem vremenu, takrat je zrak
čist, suh in bister. Ob meglenem vre-
menu ali deževju je tlačni pritisk, v
katerem je polno bakterij (bacilov),
in imajo tako lahki dostop do vina
ter nam ga kvarijo.
Pretočeno vino ne bomo žveplali z
izgorevanjem, ampak s Kalijevim me-
tabisulfitom, ki se dobi v prašku, pa
tudi v tabletah po 10 g. Vsekakor je
za na.^e vinogradnike bolj praktično v
tabletah zaradi pravilne uporabe.
Uporabljanje Kalijevega metabisulfita
1. Za normalna zdrava vina H ta-
blete (5 g);
2. za vina s premalo kisline 1 table-
ta (10 g);
3. za motna in bolna vina 1%—2 ta-
bleti (15—20 g);
4. za uničenie škodljivih glivic v vi-
nu 2—3 tabl. (20—30g);
5. za mehka vina 2—3 tabl. (20 do
30 g);
6. da ustavimo vrenje pri prevozu
mošta 2—3 tabl. (20—30 g).
Metabisulfit zdrobimo v prah, ga
raztopimo v dveh litrih vina in to Tdi-
iemo v pretočeno vino.
Mikrobi v ^dnu: V moštu in vinu
so nahaja polno očesu nevidnih glivic,
katere povzročajo vrenje mošta, te ma-
le stvarce se nahajajo povsod, v vodi,
zraku in zemlji in se zbirajo tudi na
grozdju.
Te glivice povzročajo vrenje moSta
to vrenje imenujem.o alkoholno vre-
nje, ker se sladkor potom vrenja pre-
tvarja v alkohol. Ko pa se sladlcor
zgublja in začne prevladati alkohol,
uničuje vrelne glivice in tako prestaja
vrenje. Vsled tega se mošt umiri in
preneha vreti. Takoj na to pa nasto-
pijo druge glivice, katere povzročijo
zorenje vina.
Med temi pa poznamo koristne In
škodljive. Zadnje imenujemo Patose-j
ne bakterije, katere postanejo lahkđf
zelo nevarne, celo ta življenje,   &ko
pridejo v hrano ali pijačo. Imamo tu-
di koristne mikrobe, brez katerih bi
bilo življenje in prebava hrane nemo-
goča. S pomočjo mikrobov se vari pi-
vo, vrelne glivice produciraj o alkohol,
uporabljajo se za kvas pri pečenju
kruha, napravljajo kis itd. Poedinih
mikrobov ne vidimo s prostim očesom,
ako se pa one razmnožijo v milijone,
potem opazimo na vrhu tekočine belo
kožico, kot fina pajčevina. Tako pogo-
sto opazimo na vrhu vina belo pre-
vleko, katera pokriva celo površino.
Ta kožica obstoja iz ogromne mno-
žine teh glivic. Zadostuje, da pade v
vino en sam teh mikrobov, pa se v
najkrajšem času razmnoži v milijone.
Možnost za širjenje te bolezni za-
krivi največ kletar, ker ne skrbi za
dolivanje sodov. Iz prakse se ve, da
se vino tudi brez odvzemanja osuši,
zaradi tega na vrhu nastane praznina,
katera omogoča širjenje teh bakterij.
Ima pa kletar skrb za dolivanje, se ta
bolezen ne mora razvijati, ker nima
prostora za razvoj. Pri jačem vinu 12
do 14 alkohola ta bolezen ni tako
nevarna, ker alkohol zabranjuje šir-
jenje, izvzeta pa so mehka vina po-
sebno črna ali rdeča iz spodnjih kra-
jev.
Nevarne za vino so octove bakterije,
ki jih najdemo v zraku, zemlji, pa se
utihotapijo tudi v vino. Pri ugodni
toploti in dostopu zraka, se iz ene sa-
ma celice razvijejo v najkrajšem ča-
su v milijone. Tako se vlečejo po vr-
hu vina cele sluzaste krpe teh bakterij,
mi jih imenujemo octov klobuk. Te
nevarne glivice imenujemo Bakterium
coli, iz vsakega teh bacilov se vsakih
16 minut razvijeta dva, novo nastali
se zopet po tem času delijo in tako
nastanejo bilijoni.
Vse te bacile, ki so nevarni za ljudi,
živino in kvarijo vino, imenujemo Po-
togene bakterije. Iz tega je razvidno,
kake čistosti je treba v kleti, skrben
kletar skrbi za red in snago, pogosto
razkuženje kleti, zrači in dopolnjuje
sode (dojiva), da so sodi stalno polni
in tako zabranjuje to bolezen.
Bakterium coli ni samo nevaren, da
skvari vino, živi v vodi in mleku ter
povzroča nevarne črevesne bolezni.
Leto 1.
Stev. 26.
CEUSKI TEDffIK
Stram
Kier ie potrebno, zameniaimo tudi
upravo, da bo gradnja
zadružneisa doma uspešna
Ko je maršal Tito govoril v Ljudski j
»kupSžini dne 26. aprila leta 1947 o
petletnemu planu, je dejal tudi tole: »V
gospodarstvu bo treba tudi skrajno pa-
riti na razne škodljivce, ki bodo skušali
ovirati uresničitev petletnega plana. Ce
se bodo taki škodljivci pojavili, ne bo
treba na nje samo skrajno paziti, am^
pak bo potrebna tudi največja strogost«.
Kako genialno je ocenil situacijo in
dal navodilo za delo tov. Tito nam pri-
ča danes ogromno sijajnih primerov
graditve socializma po eni strani, po
drugi strani pa tudi nekateri primeri
zavlačevanja, malodušja, omahljivosti,
pa tudi odkritega saboterskoga dela so-
vražnikov nove Jugoslavije.
Tov. Tito je pa svoj govor zaključil z
besedami: »Zavedajoč se vseh težav, ki
nas čakajo, smo globoko prepričani, da
bomo s pomočjo vseh ljudskih sil ures-
ničili to, kar nas vodi k lepši in sreč-
nejši bodočnosti.«
Mogoče bo kdo vprašal, zakaj je vse
to v zvezi z gradnjo zadružnega doma
v Petrovčah. No, o tem se bi pa pogo-
vorili.
V Petrovčah so bili eni izmed prvih
graditeljev, ki so skopali temelje za
zadružni dom in se resno pripravljali
na gradnjo, napovedali so celo tekmo-
vanje nekaterim gradiliščem. To so bili
začetki in kazalo je vse, da bodo praz-
novali Petrovčani če ne prvi, pa vsaj
eni izmed prvih zmago svojega dela v
novem zadružnem domu že meseca ma-
ja. To so bile obljube članov uprave in
še nekaterih drugih ljudi. Ne moremo
pa reči, da je bila to enotna volja vse-
ga ljudstva Petrovč in okolice, to pa
zaradi tega, ker se je premalo delalo
na tem, da bi bila gradnja zadružnega
doma vsesplošna politična in gospodar-
ska naloga vseh ljudi. Marksizem nas
uči, da teorija postane materialna sila,
takoj ko zajame množice. To se pravi
z drugimi besedami, če bi bile vse mno-
žične organizacije, predvsem pa če bi
bila uprava za gradnjo zadružnega do-
ma v Petrovčah sposobna oziroma volj-
na prikazati množicam potrebo za grad-
njo zadružnega doma, jim prikazati vse
velike naloge, nato se pa postaviti na
čelo borbe za izvedbo teh nalog, bi vsi
ljudje, pa ne samo iz Petrovč, ampak
tudi iz okoliških vasi prijeli za delo,
zbrali potreben gradbeni material in
zgradili zadružni dom. Nisem se name-
nil ocenjevati delo »bivše« uprave za
gradnjo zadružnega doma, ker oceno
in karakteristiko si je napisala sama
zapečatila, jo je pa s tem, da je vse
delo, ki je bilo izvršeno na gradilišču
poleg tega pa tudi navoženo kamenje
(ker tistih 150 kub. m lesa je še naj-
več v gozdu in še ni niti ves les po-
dren) prerasla trava, tako, da je gradi-
lišče danes v sramoto ne le Petrovča-
nom pač pa tudi širši okolici.
Seveda, če hočemo iskati izgovore za
takšno stanje, jih je brez dvoma dovolj
pri vseh ljudeh in ustanovah tudi. Se-
veda, najbolj prepričljiva pa tudi po-
trpežljiva, to se pravi trajne vrednosti,
sta dež in pomanjkanje načrta. S tem
pa nočemo reči, da ne leži tudi gotovi
del krivde pri okrajni upravi sami. No,
glede dežja nam je vse jasno, odgovor'
na to je pa dal okraj Gornja Radgona, i
ki je med deževjem zgradil dvajseti
zadružnih domov.
Druga stvar je z načrti. V resnici so '
imeli Petrovčani smolo s strokovnjaki,
ker so se večkrat menjali, eden je bil<
pa celo aretiran od ljudske oblasti. Mi-;
mogrede lahko rečemo, si ne morejo,
šteti v čast tisti tovariši gradbeniki, ki'
so sprejeli obvezo, da bodo izdelali]
projekte, pa tega še do danes niso sto-;
rili. Se več, sklican je bil sestanek,
DIT-a, vendar niso prišli več ka-,
kor enkrat in seveda tudi takrat samo
najaktivnejši. Ne nameravamo jih na-,
števati po imenu že zaradi avtoritete^
DIT-a samega, potem pa tudi zaradi:-
tega, ker smo globoko prepričani, daj
bodo svoje napake popravili takoj ini
obveze izvršili. Pri tem smo pa dolžnr
da na tem mestu pohvalimo tovariša j
Jerasa, direktorja Betona, tov. Jorda-i
na, tov. Velikan j a in še nekatere dru-^
ge, predvsem pa tov. Langa, kateri ja
pokazal največ razumevanja in je iz-
redno požrtvovalen pri delu.
Kakor smo omenili pada tudi del
krivde za tako stanje na celotno okraj-
no upravo predvsem pa na nekatere
aktiviste, ki so odgovorni za posamez-
na gradilišča in se ne brigajo za delo
na gradiliščih za material, za delovno
silo in vse potrebno pri gradnji. Ven-
dar je glavna krivda okrajne uprave
konkretno za gradilišče Petrovce pred-
vsem v tem, da ni zaktivizirala širokih
ljudskih množic in jim pomagala od-
kriti ljudi, ki ne spadajo niti v ljudsko
fronto, kaj šele v kakšno ljudsko usta-
novo, oziroma organ ljudske fronte.
Tudi v upravo za gradnjo zadružnega
doma ne spadajo ljudje, ki so po svo-
jem mišljenju še vedno v stari Jugo-
.slaviji in mislijo, da se danes pri nas
lahko nadaljujejo žandarske metode
prepričevanja množic, ljudi, ki so ne-
zdravo ambiciozni in domišljavi, kajti
po navadi taki ljudje ne vzdržijo dolgo
vseh težav, predvsem pa ne razredne
borbe, katera se baš na vasi danes sil-
no zaostruje. Najmanj pa spadajo na
vodilna mesta ljudje, ki mislijo, da se
da narediti vse samo z dekreti, priti-
skom in zapovedovanjem. To je najlep-
še ocenil ob priliki sestanka v Arji va-
si neki kmet iz Spodnje Pirešice, ko je
rekel, da dokler bo v Petrovčah dikta-
tura treh, tako dolgo gradnja zadruž-
nega doma ne bo napredovala.
Nova uprava, ki je bila izvoljena od
ljudi, se je pokazala boljšo, toda vse
zgleda, da se še niso nekateri posamez-
niki naučili dovolj na napakah stare
uprave in je nevarnost, da tudi nova
uprava izgubi zaupanje pri množicah^
kar bi pomenilo kapitulacijo delovnih
ljudi in na drugi strani zmago proti-
Ijudskih elementov.
Ce bo uprava v Petrovčah takoj pri-
jela pravilno za delo, bodo uspehi ta-
koj vidni in delo bo steklo. Da je pa
možno narediti s pomočjo vseh ljudi
velike stvari, nam pa prav danes z de-
lovnimi brigadami dokazujejo gradite-
lji v Sv. Juriju pri Celju in na stoterih
gradiliščih po vsej Sloveniji.
Bremše Slavko
Od pravilnega formiranja
okrajnega in krajevnih
delovnih štabov zavisi
uspeh 2. gozdarskega tedna
v pripravah za drugi gozdarski teden
v tem letu, ki se bo vršil od 5. do 15.
septembra, se po vsej Sloveniji formi-
rajo v okviru frontinih organizacij de-
lovni štabi, ki bodo skrbeli za uspešno
izvedbo gozdarskega tedna. Prav tako
se formirajo v okviru krajevnih odbo-
rov in na področjih kmetijskih zadrug
terenski delovni štabi. Njih naloga je
temeljita predpriprava za izvedbo tega
tako važnega tedna. Agitacijo prevzame
OF, za pravilni potek pa so odgovorne
kmetijske zadruge z lesnim odsekom
okrajne zveze kmetijskih zadrug. V go-
zdarskem tednu bodo sodelovale vse
masovne organizacije, predvsem pa
kmečka mladina.
Od pravilnega formiranja okrajnega
delovnega štaba in krajevnih štabov je
odvisna izvedba celotnega plana gozdar-
skega tedna. V tem tednu bomo plan
gozdne produkcije pomaknili čim bliže
100 odstotni izvedbi. Izdelali bomo kri-
tične sortimente, po katerih bomo pri-
pravili les za domačo uporabo in za iz-
voz. Izvozili bomo predvsem one sorti-
mente, za katere bomo dobili devize in
s tem važne stroje za kapitalno izgrad-
njo naše težke industrije.
Pri formiranju delovnih štabov mo-
ramo zajeti napredne in borbene akti-
viste, ki se zavedajo važnosti te akcije
in ki so borci za splošen gospodarski
dvig. K delu moramo pritegniti ves va-
ški aktiv. Z obzirom velikih nalog, ki
jih mora naš okraj v tednu gozdarstva
izpolniti, je treba biti pripravljen na
vse težkoče, ki jih bo treba premagati.
Sindikati in ostale množične organiza-
cije bodo pomagale pri popravilu cest
in gozdnih poti, pri izdelovanju drv, pri
nakladanju in prevažanju lesa. Na pod-
ročju Paškega, Kozjaka, Dobrovlja, Sve-
tine in ostalih hribovitih predelih bo
treba popraviti ceste, zaradi katerih
je bil dosedaj prevoz zelo otežkočen.
Z novimi uredbami, ki omogočajo od-
dajo lesa po vezanih cenah, kjer se tu-
di prevoz plačuje z boni za industrijske
izdelke, nudi gozdnim posestnikom lepe
ugodnosti in bo znatno v pomoč v uspeš-
ni izvedbi gozdarskega tedna. Na ta
način se bodo tisti kmetje, ki nimajo
poljedelskih pridelkov za oddajo, kori-
stili 7. oddajo lesa.
Na storjenih napakah ob priliki pr-
vega gozdarskega tedna se moramo se-
daj učiti in nikakor ne smemo dovoliti,
da se stare napake ponavljajo, pač pa
nam morajo izkušnje še v naprej v
obilni meri koristiti. Delovni štabi mo-
rajo izdelati plane za najrazličnejše
faze dela, kakor posek in izdelava, pre-
voz do kamionske ceste, prevoz do že-
lezniške postaje ali do žag, izdelati
morajo plan prevoznikov, delovne sile,
potrebno orodje in podobno. To se bo
doseglo s pravilno agitacijo in prepriče-
vanjem.
Za pravilno vodenje akcij in potreb-
nih navodil bo sklical izvršni odbor
OF okraja Celje-okolica v nedeljo dne
29. avgusta konferenco, ki se bo vrši-
la v veliki dvorani OLO. Tej konferen-
ci bodo prisostvovali poleg celotnega
okrajnega delovnega štaba tudi vsi te-
renski aktivi, predstavniki množičnih
organizacij in referenti lesnih odse-
kov pri KZ-ah.
Z uspešnim delom in pravilno orga-
nizacijo bomo dosegli uspehe, dokazali
vdanost do naših voditeljev in ljudske
oblasti.
KULTURA IN PROSVETA
Pred ustanovitvijo
„Zveze mladih kulturnih delavcev"
Pred meseci je v Ljubljani na kon- ,
ferenci mladih književnikov in pis-
cev začetnikov bil sprejet sklep, da se
bo ustanovila Zveza mladih kulturnih
delavcev. Potreba po tej organizaciji
je bila takoj vidna, saj so večinoma
vsi delegati izstopali z vročo željo po
ozkem sodelovanju mladih kulturnih
delavcev. Res je, da so tudi pred tem
obstojali razni literarni, risarski, sli-
karski in kiparski krožki. Delovale so
mnoge kulturno-umetniške skupine,
na katerih so vidno izstopali razni re-
citatorski, igralski, pevski in plesni
talenti, vendar njihovo udejstvovanje,
predvsem pa študij, ni bilo uspešno v
toliki meri, ker so bili ti ljudje raztre-
seni in bi na ta način prav lahko padli
pod vpliv nazadnjaških vzornikov. Mno-
gi mladi umetniki so bili navezani sa-^
mi nase in so se krčevito borili s te-
žavami. Zgodilo se je, da so poedinci
zabredli v svet larpurlartizjna, pustili
so si vplivati naj bo umetnost popol-
noma ločena od politike itd.
Ce pogledamo malo v delo mladih
književnikov v Celju, bomo med dru-
gimi našli primer Klančnika, ki Je si-
cer nadarjen pesnik, pač pa se je iz-
gubil neznanokam, ki se verjetno še
danes išče in se bo še iskal, dokler
končno ne bo našel zveze s stvarnostjo,
vse dotlej se bo še iskal, dokler ne bo
temeljito začel študirati napredni
nauk marksizma-leninizma. Poleg te-
ga, da mladim književnikom in piscem
začetnikom manjka idejno političnega
izgrajevanja, imajo mladi začetniki
ogromno težav s stilom, z jezikom, z
izraznimi sredstvi itd. Nam msmjka po-
moči, so skoraj vsi delegati povedali v
diskusiji na konferenci v Ljubljani.
Vsem skupaj manjka, če se tako iz-
izrazim, načitanosti. Knjiga je prav
za prav glavna podpora vsakemu za-
četniku. Vprašanje pa je, ali so vse
knjige, ki jih je mlad književnik bral,
res vredne, da se človek od njih uči?
Dejstvo je, da vsak začetnik prvotno
piše pod vplivom tega ali onega pisa-
telja. Nevarno pa je, da se začetnik,
ki išče pri nekem pisatelju stila, ne-
hote naleze tudi njegove idejne misel-
nosti. Hudo je, če je to nazadnjaško.
Kako bomo torej v bodoče obvarovali
mlade pisce takih slabih vplivov? To
nalogo bo imela Zveza mladih kultur-
nih delavcev. V literarnih sekcijah se
bodo imeli priliko spoznati z dobro in
napredno književnostjo, imeli bodo
priliko slišati nasvete naših sloven-
skih piscev, ki zavzemajo pri nas vid-
na mesta. Imeli bodo priliko študirati,
diskutirati in brati.
Prav tako kot mladi pisci in pesni-
ki, so se borili s težavami mladi sli-
karji, risarji in kiparji. Redke so bile
pri nas v Celju razstave, težko si mlad
začetnik nabavi ponatise, a še težje se
nauči tehnike risanja, pripravljanja
barv itd. Risanje po šolah daje le sploš-
no znanje, ki pa nikakor ne zadostuje
tistemu, ki se hoče likovni umetnosti
posvetiti. Mnogim od teh mladih umet-
nikov manjka nasvetov, dobrih vzor-
nikov, mnogim manjka materiala, pro-
storov itd. Poleg tega je treba mla-
dim likovnim umetnikom študija prav
tako kot mladim pisateljem in pesni-
kom. Ni neiznajdljivost, če si tak začet-
nik ne zna poiskati primernih knjig,
saj jih je res težko najti. Tako se tudi
začetniki, v likovni umetnosti izgub-
ljajo med težkoče polni težav, brez
vidnih uspehov pa končno zapadajo v
malodušnost in prenehajo delati. Po-
sebno tej vrsti umetnosti je treba trd-
ne roke voditelja, ki pelje začetnika
prav od začetka, da brez velikih napo-
rov doseže končno tudi zaželjeni uspeh.
Slično se godi mladim glasbenikom, pev-
cem in igralcem. Njihovo udejstvovanje
ima le praktičen pomen, teoretično s si-
stem.atskim študijem pa se le malo-
kdo izpopolnjuje. Talentom se pone-
kod ne polaga dovolj pozornosti. Mero-
dajni organi pričakujejo trenutne
uspehe, pozabljajo pa, da je vsaki
stvari potreben razvoj in tako se zgo-
di, da ti talenti propadejo.
Po vsem tem je razvidno, da je pred
Zvezo mladih kulturnih delavcev ve-
lika in častna naloga. Zveza bo imela
nalogo zbrati vse mlade talente v or-
ganizacijo, ki bo o vsakem posamezni-
ku vodila računa. Poslej ne bo nobe-
den talent, ki z voljo in učenjem po-
kaže svojo sposobnost, ostal nezapa-
žen. Osnovne organizacije, to je sek-
cije, bodo imele nalogo izpopolnjevati
najosnovnejše potrebe, zamašile bodo
vse tiste vrzeli, ki so nastale dosedaj
17. znanih vzrokov. Razširile bodo mla-
dim ljudem duhovno obzorje in ob-
enem nudile vsemu narodu sad dela
mladih umetnikov. Predvsem pa bo
i nova organizacija imela nalog izgra-
• diti iz mladih talentov res prave ljud-
ske umetnike, s študijem bo v njih
poglobila nauk marksizma in lenini-
zma, obenem pa bo s pomočjo starej-
ših umetnikov nudila mladim znatno
, pomoč.
Organizacijsko bo Zveza mladih kul-
j turnih delavcev izgledala približno
j takole:
I V Ljubljani bo v olcviru Zveze Ijud-
; ske mladine Slovenije formiran repub-
• liški odbor, v Mariboru in v Celju pa
■ bosta dva pododbora. Pododbori v Ce-
! lju in Mariboru bodo skrbeli za pod-
• ročja bivših tamkajšnjih okrožij, ostali
j okraji pa bodo vezani direktno na re-
i publiški odbor.
i Pododbor v Celju bo imel torej na-
I logo zružiii vse krožke v bivšem celj-
1 skem okrožju in ustanoviti nove krož-
( ke povsod, kjer se bo pokazala po-
treba. Krožki bodo po okrajih, po Šo-
lah in večjih obratih. V krožkih bodo
ustanovljene sekcije kot: literarna, li-
kovno imietniška, glasbena, dramat-
ska itd. Krožki bodo tudi po raznih
kulturno-umetniških društvih.
Zveza mladih kulturnih delavcev se
ne bo vzdrževala na svoji članarini,
ker je v okviru LMS. Ta organizacij-
ska oblika ima poleg vsega še eno
prednost in ta je, da bo na ta način
povezava z mladino tem popolnejša
in tako bo vsem talentom omogočena
čim krajša pot do Zveze mladih kul-
turnih delavcev.
Omenili smo, da Je ustanovitev
Zveze kaj blizu. Naloga posameznih
mladih umetnikov pa je, da se čira
prej združijo po tehničnih in krajev-
nih možnostih v krožke, in kot je slu-
čaj pri nas v Celju, pa je treba čim
prej ustvariti vse pogoje za delo bo-
dočega pododbora.
Z obzirom, da bo v kratkem pri nas
v Celju festival, je treba misliti na to,
da bodo pri nas čim prej pripravljeni
vsi mladi književniki, pesniki, slikarji,
kiparji, glasbeniki in dramaturgi za
ustanovitev pododbora. Tekom teh dni
se bo v Celju oddržala konferenca, s
katere bomo sporočili v Ljubljano, da
smo pripravljeni sprejeti navodila re-
publiškega odbora. Po ustanovitvi
Zveze mladih kulturnih delavcev, bo-
mo v Celju imeli ustanovitev podod-
bora, nakar pa bo delo vseh mladih
umetnikov potekalo organizirano in
plodonosno.
Z ustanovitvijo te koristne in pre-
potrebne Zveze, so dobili mladi umet-
niki veliko pomoč, ves narod pa upra-
vičeno pričakuje od nje velikih uspe-
hov, ki bodo vsemu svetu pokazali kak
razvoj ima mlada umetniška genera-
cija v državi, ki stopa neomajno v so-
cializem. J. K.
Mladina iz okraja
Celje-okolica
se pripravlja
na kulturno revijo
Marsikdo bi dejal, da se je vaška
mladina med poletnim časom, ko ima
precej dela na polju, razšla in da ob-
stojajo še samo naši tovarniški aktivL
To bi trdil predvsem tisti, ki dela naše
mlade generacije še ni dojel v vsej nje-
ni veličini, ki ne vidi, da ustvarja iz
dneva v dan večje čudeže ter da se v
nekaterih krajih uspešno uveljavlja na
vseh poljih naše gospodarske, politične
in kulturne dejavnosti.
Da je temu tako, bodo potrdile sek-
torske kulturne revije v Žalcu in Voj-
niku, ki se bodo vršile 29. t. m.
Ob tej priliki bodo posamezni aktivi
pokazali uspehe svojega dela na kultur-
no prosvetnem polju in se med seboj
pomerili, kdo je bil v času po osvobo-
ditvi aktivnejši. Te bodo pokazali aktivi
na odru, kakor tudi na razstavi. V obeh
navedenih krajih so že postavljene oce-
njevalne komisije, ki bodo nastopajoče
premerile s kritičnimi očmi ter jim po
zaključku programa dale potrebna na-
vodila za delo v bodoče, obenem pa pri-
sodile nagrade najboljšim.
Revijo bodo posetili vsi aktivi, tudi
tisti, ki ne bodo aktivno sodelovali, da
se od nastopajočih nekaj nauče ter da
si z medsebojnimi nasveti pomagajo iz-
boljšati svoje delo.
Vsekakor je uspeh revije v veliki me-
ri odvisen od priprav, ki jih vodijo pri-
pravljalni odbori s pomočjo okrajnih
mladinskih inštruktorjev. Zaradi tega
je zelo važno, kako bodo omenjeni svojo
nalogo izvršili.
Ob priliki zadnje kontrole o pripra-
vah od strani agitpropa okrajnega od-
bora LMS Celje-okolica, se je pokazalo,
da potekajo priprave mnogo lepše po
Savinjski dolini, kot v vojniškem sek-
torju. To predvsem zaradi tega, ker je
pripravljalni odbor ter inštruktorski
aparat žalskega sektorja aktivnejše po-
prijel za delo, dočim so inštruktorji
vojniškega sektorja (z nekaterimi izje-
mami) popolnoma pozabili na svojo na-
logo ter s tem pokazali skrajno malo-
maren odnos do mladinske organizacije.
Tako ni n. pr. tov. Godec, uslužbenec
okrajnega ljudskega magazina Celje-
okolica napravil za revijo niti koraka,
kljub temu, da je inštruktor okrajnega
odbora LMS in da bi kot tak moral za-
staviti tu vse svoje sile. Popolnoma
drug odnos je ob priliki priprav poka-
zal tov. Gorišek, učitelj iz Žalca, ki si
kot predsednik pripravljalnega odbora
vztrajno prizadeva, da bi mladinska re-
vija čim bolje uspela.
Kako bo naloga v celoti izvedena, bo-
mo imeli najlepšo priliko videti v ne-
deljo, dočim bomo najboljše skupine
gledali na okrožni reviji v Celju dne 4.
in 5. septembra 1948.
Vsekakor bodo revije važen dopri-
nos k razširitvi mladinskega dela na
kulturno prosvetnem polju, zaradi tega
naj bo mladina slehernega aktiva na
njih polnoštevilno zastopana.      Mi —
POPRAVEK
I V zadnji.številki se nam je vrinila v
I časopis groba in neljuba napaka. S po-
' pravkom skušamo popraviti napako v
; članku: V Trnovljah so igrali Jurčiče-
i vo trodejanko »Razvalina življenja«. V
•; resnici bi moralo biti: so igrali Finž-
I garjevo trodejanko. Isti tiskarski škrat
• sa je vnnil tudi v tekstu.
' Uredništvo
Prostovolirso delo bo odslel pote
kaLo organizirano in po načrtu
Obveščamo, da je štab delovnih brigad
za Celje-mesto z brigadirji sestavil nov
načrt prostovoljnega dela, ki velja do
1. nov. 1948.
V ta načrt niso vneseni terenski pro-
stovoljci, kakor tudi ne ljudski magazin,
ter sivA. podružnice, ki so določene za
prostovoljna dela v tednu gozdarstva in
tednu ces>t, kjer bo treba tudi priskočiti
ma pomoč,
Štab del, brigad je vzel v načrt le
minimalno število prostovoljcev, ki naj
bi prišli v poštev, da izvršimo svoje ob-
veze, v Medlogu, Zg. Hudinji, kakor
tvdi na ruševinah, s tem, da jih odstra-
mimo do 1. nov, 1948.
Naprošamo vse brigadirje in prosto-
voljce, da se točno držijo ur, ne kot se
dogaja, da eni pridejo po pol ure ali
še pozneje na delo kot tisti, ki so točni
itn imajo pravilen odnos do dela, tn za-
merijo, če se jim piše ura manj, aH
imajo med delom vsemogoče posle in
ooravke. Brigadirji nni posvečpjo oo-
sebno pažnjo, da se bodo ure beležile
v izkaznice točno in redno. Pol ure
pred odhodom dela, na' ncbcrejo cd
prostovoljcev izkaznice, jih prinesejo v
ištabno pisarno, kjer se bodo ure. oprav-
ljene pri prostovolinpm delu takoj be-
ležile v izkaznice. Nihče od prostovolj-
cev naj ne pride na del<- hrez izkaznice.
Tiste sind. podružnice, ki .še nimajo iz-
kaznic o prostovoljnem delu za svoje
Člnne. r^y jih dvitJnejo v pisarni štaba.
Pozneje prijavljene prostovoljne nre
se ne bodo upoštevale, zato naj ima
vsak prostovoljec izkaznico pri sebi. Bri-
fjadirji naj še naprej vodijo evidenco o
kolektivnem opravljenem prostovolncm
delu. ter poročajo 14 dnevno štahti del.
hrifsd o (i7vr?Tem številu prostovoljnih
ur ter o številu prcstovolicev. ki so se
udeležili prostovoljnej'a dela bodisi na
ruševinah ali na gradiliščih zadružnih
•domov. V bodoče naj porr>čaio koliko
pro«tovoljcev je delalo po OF liniji, sin-
dikalni liniji ter mladinski liniji, poro-
čajo naj: koliko ]e delalo mladine, koliko
je delalo žensk in koiJ^o je delalo mo-
ških, da bi imel štab čimboljSo evidenco
(.ta statistiko.
Vse hvalevredno je dejstvo, da so sc
tereni kot 1. četrt, II., III, in IV. četrt
obvezali, da bodo odstranili ruševine na
t*-gu Svobode ter na Slomškovem trgu.
find. podružnica Ljudski magazin pa se
je obvezala, da bo sama odstranila ru-
ševine v Zidanškovi ulici do 1, nov. 1.1.
in. dn IV. četrt, pa so se obvezale, da
bodo odstranile ruševine na Trgu svo-
bode. Vsekakor pa bodo sindikalne po-
družnice pomagale terenom pri odstra-
nitvi posameznih ruševin. Da pa bodo te
obveze res izpolnjene, naj sind, podruž-
nice kakor tudi tereni pohite.
\se brigadirje naprošamo, da se stro-
go drže navodil Štaba del, brigad. Za-
iradi večkratnega povpraševanja glede
priznanja prostovoljnih ur, pojasnjujemo:
Prostovoljne ure se bodo priznale le v
[naslednjih primerih:
a) ki so bile opravljene na ruševinah
b) ki so bile opravljene na zadružnih
domovih,
c) na cestah v tednu cest in pri sprav-
ljanju lesa v tednu gozdarstva ter v
podjetjih, če je podjetje nakazalo zne-
sek na račun fonda za obnovo mesta
Celja, št. ček. rač. 1397 pri Celjski me-
stni hranilnici. Vse druge prostovoljne
■ure se sicer priznajo kot prostovoljne
ure, ne more pa Štab jih smatrati za
obvezne, niti ne more Štab podeliti na
račun takih prostovoljnih ur značke ali
nakaznice. Ob tej priliki naprošamo vi^a
podjetja, da nam nakažejo zneske pro-
stovoljnih ur, ki so jih delovni kolel^tivi
namenili fondu za obnovo mesta Celja.
Nekatera podjetja niso obračunala še
za leto 1947 in jih posebej opozarjamo,
da nam nakažejo preostanke.
Za vsa nadaljna pojasnila naj se ko-
I lektivi obračajo na Štab del. brigad,
i Trg svobode, soba št, 35.
Pfedsi^iioniki množičnih organizacij so obiskali
„Dosn onemoglih"'
Dne 22. avgusta so obiskale množič-
ne organizacije iz Sp. Hudinje pod
vodstvom predsednika OF tov. Satler-
ja, po zastopnikih RKS, AFZ, LMS s
pionirčki, skupno 80 oseb oskrbovance
v Domu onemoglih v Celju, Slomškov
trg 5.
Tov. Satler je prijazno nagovoril vse
oskrbovance, gostje pa so se z ogle-
I dom prepričali o njihovem življenju
j v Domu, o hrani, postrežbi itd. Tov.
j Satler jim je lepo predočil pomen pre-
selitve in mesta na deželo, jim podal
sliko boljšega in lepšega počitka zunaj
na deželi in jim zagotovil tudi obiske.
Lahko trdimo, da ljudska oblast kaže
pravi čut do onemoglega človeka, ka-
teri je  delal  vse  svoje življenje  na
I polju, v jami ali v mestu. Vsi moramo
čutiti dolžnosti in posvetiti vse moči,
da zboljšamo in zadovoljimo večer nji-
hovega življenja.
Pionirčki so zapeli pod vodstvom
tov. Skamenove s spremstvom godbe
lepe narodne pesmi: >Kje so tiste ste-
zice«. »En hribček bom kupil«, »Moj
očka ima konjička dva«, Državno him-
no itd. Prav tako so pionirčki lepo de-
klamirali, da je bilo marsikatero oko
starčka solzno.
Zene so oskrbovancem razdelile 45
litrov dobrega jabolčnika, 4 kg peciva,
15 kg kruha, 2 kg bonbonov, 300 ciga-
ret, 16 kg sadja, 1 kg salame in 1 kg
surovega masla.
91 letna tovarišica in pionirčki pa so
izročili upravi v imenu vseh posetnikov
cvetje.
Vsi oskrbovanci so bili do srca veseli
prijetnega obiska in pri odhodu so kli-
cali za njimi, naj še pridejo.
Uprava Doma se v imenu vseh oskr-
bovancev prav toplo zahvaljuje vsem,
ki so svoje proste ure prebili v sredini
starčkov in jih obdarili. Želijo, da bi
jih še večkrat obiskali y novem Do-
mu na »Grmovju«.
Stan 4.
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — olev.
FIZKULTURM
IN ŠPORT
Teikoatietska sekcija bo pričela s treningi
s septembrom prično težko-atletl ■
svojimi rednimi vajami. SSD Kladivar
yabl vse težko-atlete. tako boksače
kot rokoborce, ki so že kdaj koli v
življenju gojili ta šport, da se vpišejo
in udeležujejo tudi teh treningov. Ena-
ko vabimo tudi novince, ki so fizično
zdravi in imajo veselje, predvsem pa
resno voljo do boksa ali rokoborbe.
Mladincem se zdi boks in rokobor-
ba nekako surov šport. To pa nikakor
ne drži. S smotrnim predtrenlngom se
mora športnik utrditi, pridobiti na hi-
trosti in vztrajnosti, z eksebicijskimi
(nakazovalnimi) borbami se nauči
tehnike udarcev, prijemov. iSele nato,
ko trener ugotovi višino pridobljenega
znanja, se bo športnika pripustUo v
pravo borbo. Tudi ta borba ni tako
grozna stvar, kot si to predstavlja laik.
Boksač predvsem udarce lovi na roka-
vice, s katerimi krije nevarna mesta,
se jim umika in jih parira. Pri boksu
se bolj kot pri rokoborbi telo rse-
stransko razvija. Silno trpe noge in S9
utrdijo, s stalnim treningom pa prido-
bi športnik veliko moč tudi v rokah
in ramenih. Pljuča in srce zvišata svo-
jo zmogljivost, enako se zaoštre čutila
(vid) itd.
S pametnim postopnim treningom, s
pripadajočo gimnastiko itd. doseže
športnik močne volje kmalu lep na-
predek in uspeh. Poglejmo TrboveljCa-
ne. Pet, šest mesecev je, odkar so pri-
čeli z resnim delom, pa že taki uspe-
hi. Koliko imajo za seboj že nastopov,
koliko zmag so si priborili, in kako
masovno so zajdli mladince. Celjani
moramo priznati, da je bilo doslej kaj
malo zanimanja med nami, za te lepe
športe, ki napravijo človeka močnega,
smelega, borbenega in odpornega. Pa-
ziti pa moramo, da ne bo v vrstah tež-
ko-atletov gostilniških pretepačcv, ki
bi pridobljeno znanje, tehniko borbe
in moč uporabljali v neSportne name-
ne, nedostojne fizkultumikov nove
Jugoslavije in bodočih borcev naše
slavne armade.
Ponovno vabimo, da se v čim večjem
številu vključite v sekcijo, da se z res-
no voljo in hotenjem po napredku
oprimete treningov in tako dostojno
zastopate tudi v tej panogi ime Kladi-
varja kot ga zastopajo lahkoatleti,
nogometaši in smučarji. J.
V latikoatletskem dvoboju Kladivar: Prerov(ČSR)
je Kladivar premagal vrsto gostov
v ponedeljek je bila v Celju prva
lahkoatletska mednarodna prireditev in
sicer med ženskima reprezentancama
Prerova iz Češkoslovaške in Kladivarja.
Na lepo urejenem stadionu je po-
zdravila goste tisočglava množica, kate-
ra je z navdušenjem spremljala vsako
točko.
Pred tekmovanjem so goste pozdra-
vili predstavniki množičnih organizacij,
»aSe tekmovalke pa predstavnik Pre-
rova. Organizacija tekmovanja, kakor
tudi predpriprava je bila prav dobra.
Izmed atletinj Prerova so tekmovale
štiri državne reprezentantke in dve re-
korderke, od katerih so se najbolj odli-
kovale Tacblova in Piskova.
Pohvaliti pa je treba tudi borbeno
•kipo Kladivarja, saj je izmed 9 disci-
plin zasedla 6 prvih mest.
Posamezni rezultati dvoboja so:
SO m zapreke: 1. Piskova (Prerov), 13,3
sek, 2. Knez (Kladivar) 13,3 sek. 3.
Jirsova (P). Posinekova je bila dis-
kvalificirana.
100 metrov: 1. Tajblova (P), 13.1, 2. Re-
har (KI.) 13,2, 3. Sarmanova (P) 13,5.
disk: 1. Medvež (KI.) 32,96 m, 2. Chu-
dejeva (P.) 32,36 m, 3. Taiblova (P)
2:47,5, 4. Jirsova (P) 2:54;
krogla: 1. Deržek (KI.) 11,52 m, 2. Tai-
blova (P.) 10,7 m, 3. Piskova (P.)
10,63 m, 4. Majcen (KI.) 9,90 m;
skok v višino: 1. Knez (K) 145 cm, 2.
Taiblova (P.) 140 cm, 3. Gradišarjeva
(KI.) 135 cm.
kopje: 1. Rehar (KI.) 35,54 m (najboljši
rezultat po osvoboditvi v Sloveniji),
2. Chudejeva (P) 33,65, 3. Taiblova (P)
83,57. 4. Majcen (KI.) 29,49;
akok v daljino: 1. Piskova (P.) 4,88 m,
2. Valcutova (P.) 4,87, 3. ICnez (KI).
4,86, 4. Rehar (KI.) 4,75;
štafeta 4x100 m:
1. Kladivar 53,1 sek.
2. Prerov 53,7 sek
V vmesnih točkah so tekmovali atleti
Kladivarja izven konkurence in dosegli
naslednje uspehe:
SOO m: Hanc 1:56,8 min (najboljši re-
zultat po osvoboditvi v Sloveniji), 2.
Ferluga 2:00,9.
100 m: 1. Crepinšek 11,5 sek, 2. Zupan-
čič 11,6.
5000 m: 1. Stajner 16:08,2 min, 2. Vlah
17:08 min.
V nedeljo so napravili gostje izlet v
Logarsko dolino ter bili navdušeni nad
prirodno lepoto.
Na predvečer odhoda je Mestni ljud-
ski odbor v Celju priredil na čast go-
stom banket. V torek so Cehoslovakinje
odpotovale v Zagreb, kjer bodo tek-
movale v dvoboju z zagrebško Mlado-
stjo. U. J.
Nogomet
Kladivar (Celje) : Zagreb   3:0 (1:0)
V nedeljo se je odigrala v Celju med-
republiška nogometna tekma med prva-
kom nogometnih aktivov Hrvaške NZH
Zagreb in celjskim Kladivar jem, ki se
je končala z rezultatom 3:0 (1:0) v
korist domačinov.
Celjani so igrali prav dobro in z le-
pimi tehničnimi potezami pokazali le-
po igro, dočim so igrali gostje požrtvo-
valno, nikakor pa niso mogli priti v
nadmoč domačinov.
V 9. minuti prvega polčasa je Bel-
cer zabil prvi gol, v 14. min. drugega
polčasa drugi gol, a v 16. min. po lepi
potezi z glavo tretji gol, katerega so
navdušeni gledalci pozdravili z velikim
aplavzom.
V prvi predtekmi so igrali junior j i
proti pionirjem Kladivarja in zmagali
z rezultatom 2:1.
V drugi predtekmi so igrali pokalno
tekmo Železničar II proti Kovinar, Ce-
lje ter zmagali z rezultatom 3:2 (1:0).
U. J,,
Odbojka
Železničar (Ljubljana)  : Kladivar
v nedeljo so prišli v goste odbojkaši
ljubljanskega Železničarja, kateri so se
v prijateljskem srečanju pomerili z od-
bojkaši Kladivarja.
Ker vidimo zelo redko v Celju to pa-
nogo sporta, se je v celjskem parku
zbrala precejšnja množica gledalcev, ka-
teri so z zanimanjem spremljali lepo
igro.
V prvi tekmi so zmagali Ljubljančani
z rezultatom 3 : 1 (15 :7, 15 :13, 7 :15,
15 :12), nakar so igrali še revanžno
tekntio in zopet zmagali z 3:2 (3 :15,
6:15, 15:8, 15:12, 15:12), čeprav so doma-
čini imeli vodstvo dveh dobljenih se-
tev.
Železničar je Igral prav dobro, dočim
se domačini niso potrudili razen nekaj
igralcev, kateri so igrali požrtvovalno.
Sodil je tov. Pavle Božič dobro.
U. J.
POKALNI TURNIR v ODBOJKI
SSD Kladivar — sekcija za odbojko
— razpisuje pokalni odbojčni turnir, ka-
teri se bo vršil v nedeljo od 8 ure da-
lje na igrišču v mestnem parku.
Pravico do igranja imajo vse fizkul-
turne grupe. Prijave se sprejemajo v
nedeljo do 8 ure na igrišču.
U. J.
iinniinmmuHattitiiiUHitiiittriimiMniiitiriiiiiinnHHiiMiM
POZIV
Na   podla«:!   Uredbe o predvojaiki
vzgoji od 29. maja 1948 pozivamo vse
mladince, rojene 1928, 1929, 1930 in
1931 leta, kateri se nahajajo v Celju
in so po čl, 3 zgoraj imenovane Uredbe
dolžni pristopiti k obvezni predvojaški
vzgoji, da se brezpogojno zglasUo dne
4. septembra 1948 ob 3 popoldne na
dvorišču MLO (bivši magistrat), kjer
bodo dobili navodila za nadaljni učni
načrt in bodo formirani vodL
Pozivu se morajo odzvati vsi mla-
dinci iz naslednjih ustanov: bolnica.
Narodna banka, železnica, pošta, DOZ,
Tovarna Aero, Ljudski magzin, vse
ustanove in podjetja MLO in OLO, vsi
tereni (Zagrad, Pečovnk, Polule, Koš-
nica, Breg, Zg. in Sp. Hudinja, Ostrož-
no, Lpkrovec, Dobrova itd. Celjska ti-
skarna, Mohorjeva tiskarna, vsi gostin-
ski obrati, hoteli, kavarna, vsi privatni
trgovci, brivci, čevljarji in samostojni
obrtniki (krojači, radio, elektrotehniki,
fotografi, mehaniki itd.).
Ne pridejo v poštev mladinci, zape-
sleni v tovarnah in to: Cinkarna, To-
varna emajlirane posode, Tovarna hla-
čevine, Tovarna sadnih sokov itd., ter
vsi tisti, kateri so v šolah.
Vsi delodajalci so dolžni na podlagi
čl. 12 Uredbe o predvojaški vzgoji ome-
njenega dne in uri p»jstiti mladince na
zbor.
Kdor se ne odzove pozivu, bo kazno-
van po členu IZ Uredbe o predvojaški
vzgojL Ta poziv velja samo za moške.
Mestni ljudski odbor, Celje
OBJAVE
SREDNJA SOLA
skuša zadostiti pomanjkanju strokov-
nega osebja v našem gostinstvu. Sola
traja dve leti. v tretjem letu pa mo-
rajo gojenci prakticirati po vzornih
gostinskih obratih, nakar delajo na
šoli zaključni izpit Vsem, ki čutijo ve-
selje do dela v našem turizmu in go-
stinstvu, daje glede sprejema v šolo in
šolanja podrobna navodila vodstvo So-
le v Ljubljani. Privoz 11. V gostinsko
srednjo šolo se sprejemajo učenci z
dovršeno nižjo, srednjo ali njej odgo-
varjajočo šolo, po uspešno opravljenem
nem izpitu za nižjo srednjo šolo, od-
nosno ako uspešno opravijo sprejemni
izpit na srednji šoli za turizem in go-
stinstvo. Sprejemajo se tudi kvalifici-
rani gostinski nameščenci s pomočni-
škim Izpitom, kakor tudi dekleta, ki
so dovršila razne gospodinjske šole,
ako opravijo sprejemni izpit. Sociahio
šibkim učencem bo zagotovljMia šti-
pendija.
MLADINA!
Izpolnjuj svoje znanje ter se prijavi
v tečaje (knjigovodski, poslovodski. go-
zdarski tečaj, tečaj za zadružne ekono-
me, kreditni tečaj), ki jih organizira Re-
publiška poslovna Zveza kmetijskih za-
drug. Potrebna izobrazba: uspešno do-
vršen 2 ali 3 letnik srednje šole, ali
vsaj odličen uspeh osnovnošolske Iz-
obrazbe. Za zadružne ekonome ti pogoji
niso osnovni pač pa izredno veselje do
kmetijstva. Tovariši naj bi bili po mož-
nosti vojaščine prosti.
Prijave sprejema Okrajna zveza kme-
tijskih zadrug Celje-okolica in Kme-
tijske zadrugo. Podrobnejša navodila
daje personalni odsek pri Okrajni zvezi
kmetijskih zadrug Celje-okolica.
Okrajna zveza kz
Tovarna perila v Celju
je z udarniškim delom sešila 85 dekli-
ških oblek, 13 kril, 13 bluz, 110 dekli-
ških srajc, 96 deških hlač, skupno 317
komadov za otroke, ki letujejo v počit-
niški koloniji Rdečega križa na Dobr-
nrici. Blago za ta oblačila je darovad
Glavni odbor RKS Ljubljana.
Vodstvu podjetja kakor tudi požrtvo-
valnim delavkam izreka najtoplejšo za-
hvalo Okrajni odbor RKS Celje-mesto.
naknadno VPISOVANJE
Upravitelj stvo I. osnovne šole v Ce-
lju, Drapšinova ulica, obvešča, da je
naknadno vpisovanje novincev za prvi
razred 1. in 2. septembra. Redni pouk
na osnovnih šolah se prične 3. septem-
bra ob 8. url za vse učence, tudi za no-
vince! Upravitelj stvo
»Putnik« v Celju priredi v nedeljo dne
5. septembra enodnevni izlet v Postoj-
no zaradi ogleda Postojnske jame. Od-
hod posebnega vlaka iz Celja je predvi-
den ob 5 uri zjutraj s povratkom iz Po-
stojne ob 18 zvečer.
Celoten aranžman z vožnjo, kosilom
in vstopnino znaša 195 din.
Prijave sprejemajo do vključno 31.
avgusta vse množične organizacije in
poslovalnica Putnika v Celju.
Izkoristite priliko in si oglejte čudo-
vito ozemlje Postojnske jame!
TEŽKOATLETSKA SEKCIJA
SSD Kladivarja (boks, rokoborba, dvi-
ganje uteži) prične z rednimi treningi
2. septembra in bodo vsak ponedeljek
in četrtek ob 7. uri zvečer v telovadnici
okoliške šole. Vpis in prijava atletov
kakor tudi novincev 2. septembra isto-
tam. S seboj prinesite hlačke in copate.
OPOZARJAMO
občinstvo na večerni koncert v mest-
nem parku ki bo ob pol 8. zvečer dne
28. avgusta 1948.
deZurna sluZba i
29. avgusta 1948: dr. Sevšek Maksim, j
Celje, Ljubljanska c. 36.
MALI OGLASI
UČENCA ali UČENKO
stara nad 16 let, s primemo Šolsko iz-
obrazbo, sprejme Foto Lik, Celje
iiiNNiKiHmniMiiiHliiiiiiitmiliiiiitmiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVE DOBRI DIJAKINJI
sprejmem v vsestransko vestno oskrba
I Ponudbe pod »Upokojena učiteljica« na
upravo lista.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiitiiiiiiiiuiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiuii
}     SOBO z DVEMA POSTELJAMA
iščeta dva osmošolca. Ponudbe na upra-
j vo lista pod »Mirno In sončno«.
IHIIIIIKIIliltHlillllllliHItlllHIillMimilllliillllllMIllllllKHMtH
sobo
išče dijakinja ekonomskega tehnikuma,.
tudi lahko s sostanovalko. Perilo last-
no. Po dogovoru morebitno tudi s hra-
no. Ponudbe aH naslov prosim na ured-
ništvo Celjskega tednika pod »Solidna«,
iiiiNiiiiiiininiiimiiutuitiuiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiilii
opremljeno SOBO
y Celju, pri mirni družini, iščem, pa
možnosti za takoj. Ponudbe pod »Oidso-
ten«.
iitiiiiiiiiiitiutirtHniinitiimitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiin!
ISCEM opremljeno samsko sobo
pri mirni stranki, v neposredni bližini
Mohorjeve tiskarne. Po možnosti z vso
oskrbo. Plačam po dogovoru. Ponudbe
na upravo lista pod »Osamljen«.
I
' iiHiiiiiiiiiiiiitnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiti
!    velika Železna blagajna
^ je na prodaj. Naslov v uredništvu lista.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiumHiiiim
KINO METROPOL
Sovjetski film: Igralka
KINO LAŠKO
Sovjetski film: Fant iz našega kraja
Sobota ob 20,30; nedelja ob 17,30, 20,30;
ponedeljek ob 16,30.
Urarska delavnica
ANTON LECNIK
Celje • Tomšičev frg
2-1
OKRAJNO
PODJETJE
»TRIGLAV«
TOVARHA
TESTEMIN
Šmarca pri Kamniku sprejema moko
za predelavo v testenine. Najmanjša
količina moke za predelavo je 25 kg.
Interesente prosimo, da pošljejo svoje
ponudbe na: DIREKCIJO OKR. PODJEIU K&MHIK
FRANJO DOLŽAN
CELJE
JETHIŠKA OUCi iT. H
kleparstvo - oblastveno
koncesionirani vodo-
vodni instalater
SAH
Več zanimanja i;0''--kxs'l
za prostore celjske
šahovske sekcije
Pred dvema mesecema so začeli ure-
jevati in prečiščevati prostore kavarne
>Evrope«, obenem pa tudi gornje pro-
store, kjer imajo celjski šahisti klubske
prostore in igralnice. Čiščenje je trajalo
približno 14 dni, nakar so kavarno
»Evropo« zopet odprli, dočim gornji
prostori, kateri služijo tekmovalnim na-
menom in igranju šaha še do danes niso
urejeni, čeprav so pleskarji bili gotovi
z delom istočasno.
Celjski šahisti se vprašujejo med ee-
boj, kdaj bodo končno imeli zopet svo-
je prostore, sposobne za igranje meseč-
nih brzotiurnirjev, kateri se že dva me-
seca niso vršili.
Potrebno je, da se tudi gornji prosto-
ri kavarne »Evrope« končno uredijo in
da spravimo množično ljudsko igranje
šaha zopet na višjo stopnjo.
U. J.
V nedeljo, dne 22. avgusta se je vršU
v Celju šahovski dvoboj med Železni-
čarjem Maribor — Celje, proti Železni-
čarjem Ljubljana in sicer na 44 deskah.
Zmagali so Ljubljančani z rezultatom
25 :18. U. J.
Kraicvec  Jurček:
LOGARJEVI OBRA-
CU«IA|0 S KRIVICO
(Novela)
Tinček se je od strahu iztrgal materi
iz rok in zbežal proti gozdu. Neža sa-
ma je otrpnila. Skušala je iz sebe stis-
niti besedo. Pa ni prišlo iz grla dru-
gega kot nerazumljiv glas, poln strahu
in iznenađenja. Logar pa je onemoglo
grozil s palico nazaj in kričal:
— Čakaj, ti prekleti tat! Vse dni ste
nas gulili. Kaj hočete, da vam bomo^
še dušo prodali. Oh, da nisem mlad...'
je obupano klecnil Logar v travo. Ne-
ža se je za silo zopet znašla. Sklonila
«e je k Logarju in ga spraševala. V
pretrganih stavkih, ki jih je v naglici
izgovarjal starec, je razbrala, da se gre
za zemljo in da Gaber hoče na silo
Tzeti tiste travnike pod vinogradom.
— Po žandar je grem! — je sopel Lo-
tar.
— Ne bo vam pomagalo.
— Kaj? Pravica je na naši strani.
— Moč pa na njegovi, — je odvrnila
resno videč, da je v starčevih očeh
boln ogenj. — Oče, pojdite in recite
mu naj vam pomaga, saj je on kriv, da
vam je kozolec pogorel... on in nihče
drug!...
Stari Logar je ob njenih besedah
vstal in zijal vanjo.
— Naš Tinček je kuril pod mejo, —
je nadaljevala Neža, pa mu ni pusrtil
i gasiti. Zvečer je bil veter, pa se je
vžgalo. — Morala je povedati in si olaj-
šati dušo. Stari Logar pa je zaprl oči,
nato pa se je sunkoma obrnil. Zastonj
je Neža Micala za njim. Zaganjal se je
s palico v breg, pri čemer se je z dru-
go roko lovil za grmovje. Bil je že da-
leč, pa je še slišala njegovo globoko
sopenje. Neža je tedaj opazila, da Tin-
čka ni. Ko ga je šla klicat v gozd, se
je začelo mračiti. Klicala ga je in kli-
cala, a on kot da ga je zemlja požrla.
Ze je onemogla od ihtenja in skrbi
sedla v mah, ko je ob potoku zaslišala
golčanje.
Ne meneč se za veje, ki so jo udar-
jale v obraz, je planila v tisto smer.
Ob potoku je zagledala Tinčka. Ležal
je z obrazom obrnjen navzdol. Prsti so
krčevito grabili za travo. Obupana je
obrnila otroka. Obraz mu je bil zelen,
oči so se neprestano obračale, a iz ust
se mu je cedila penasta slina.
— Božjast! — je zakričala Neža in
ga na rokah nesla iz gozda. — Ljudje,
pomagajte. Božjast!
Gaber je tisto popoldne sklenil do-
končno izpeljati dve stvari. Zadeva s
požarom mu je postala kar sitna. Tinč-
ku je sicer zapretil in upal je, da se fant
ne bo usodil niti besedice črhniti. —
Težje pa je biio z Marinko. Otrok bi
utegnil vse počvekati. Gabru pa to ni
dolgo delalo skrbi. Sestra, ki je v me-
stu imela trgovino, je že dolgo nadle-
govala ženo naj pošlje Marinko k njej,
da bo od tam hodila v otroški vrtec.
Gaber se je temu sicer malo upiral, se-
daj mu je pa ravno prav prišlo. Uka-
zal je ženi naj pripravi vse za odhod,
sam pa se je napotil k Logarju.
Počasi se je vzpenjal po bregu na-
vzgor, opiraje se na močno lovsko pa-
lico. Puško je imel obešeno čez ramo
le zaradi tega, da je imel izgovor. Ni
hotel pokazati, da ga je napotila k Lo-
garjevim le kupčija. Zato je zavil pri
pašnikih v gozd in se vzpel na greben,
od koder se je videlo po vsej dolini.
Pod gozdom je tičala med slivami in
orehi Logarjevlna, niže doli so bile
raztresene še druge kočarije. — Ga-
ber je zapičil palico v mehek gozdni
mah In se samodopadljivo zibal sem
in tja. Gabrovina se je jasno odraža-
la od ostalih domačij v dohni. Velik«
poslopja so stala ravno ob cesti. Pri-
sluhnil je. Veter m.u je prinašal z do-
line glasove. Ves čas je s kratkimi pre-
sledki pela žaga — njegova žaga. Hru-
me je padal potok čez kolo njegovega
mliaa. Iz gostilne je bilo slišati nesla-
no petje pijancev, ki so že od sinoči
popivali pri njem. V nasprotnem bre-
gu, od vznožja pa do vrha obraslem
z vitkimi smrekami, so njegovi gozdni
delavci podirali les. Gabru se je zdelo,
da je vse to gibanje šum in življenje
v dolini v njegovih rokah. Oči so se mu
zaiskrile od ponosa. On je edini gospo-
dar te doline, vse je tako kot on hoče.
Nad njim so šumele visoke smreke.
Majhne jelke pred njim so se v vetru
nagibale sem in tja. Ponosnemu Ga-
bru se je zdelo, da se prav njemu pri-
klanjajo. Tedaj pa je v šum iz do-
line presekal oster glas Logarjevega
Blaža.
— Jožeee! Vzemi palico in naženi
Gabrove krave. So že spet na našem.
Gabra je kar streslo. Hitro se je po-
gnal po gozdu navzdol in hip nato je
že bil v Logarjevem sadovnjaku.
Jože je pobiral ogorele preklje in po-
ganjal Gabrove krave nazaj skozi gr-
movje:
— Na, mrha! — se Je drl. — Na,
tudi ti beštija siva! Brrrr...! —
— Kaj pa jih pretepaš? — je planil
vmes Gaber. — Koliko so ti pa požrle,
a? —
Jože je osupel gledal Gabra in tr*
masto odgovoril:
— Zakaj bi ae pa ravno po našem
pasle, saj imajo vaših travnikov do-
volj! —
Gaber je že hotel vzrojiti, pa je s
silo potlačil jezo. Vse drugačen namen
je imel njegov obisk. Kreganje bi mu
samo pokvarilo namero. Le nevoljno
se jo obregnil v Jožeta.
—■ Pastirju povej. On jih pase ne
jaz. — Zavihtel je palico in zavil okoli
pogorišča k hiši. Blaž je pred zidani-
co klepal kose. Bil je tako zaverovan
v svoj posel, da je Gabra opazil šele
tedaj, ko je stal tik pred njim. Le to-
liko je dvignil glavo, da je pozdravil
prišleca in klepal dalje. Gaber pa je
proti volji moral začeti:
— Boste kosili? Otavo kaj? —
— Bomo. Hvala bogu, je tudi otava
lepa. Ne vem kaj bi drugače storiL
Vsa krma mi je zgorela, — je odgo-
voril Blaž.
— Vem. Res vas je pošteno zadelo,
— je hlinil sočutje Gaber. — Boš po-
stavil nov kozolec? —
— Seveda bi bilo treba, pa lesa ni-
mamo takega. —
— Bil sem ravnokar na Rebri. Ne-
kaj smrek bi spogrešil. Gozd bi se mi
malo očistil, — je napeljeval.
— Ja veš, s čim pa naj plačam? Saj
5e za davke nimam, — je s trpkim
nasmehom odkimal Blaž.
— Na ja, saj se ne mudi tako. Poso-
dil bi ti jih. —
Blažu se je porodilo upanje. Saj ▼
težavah je bil in težko bi se sam iz-
kopal iz njih. Ponudbe ni smel kar ta-
ko tja vendan zavrniti. Gaber g» Ja
J o.stro motril. Na njegovem licu je opa-
I zil žarek upanja. Ni mu bilo prvič, da
I je na ta način nastavljal mreže. Se
j nobeden se mu ni izmuznil iz njih. Za-
to je nemudoma nadaljeval:
— Les ti bom zastonj nažagal. Pa
še nekaj sem mislil..- Krme boš res
imel premalo. Ce hočeš lahko zgornje
pašnike pokosiš ...
(Se nadaljuje.)