I.  N.  Resman :  Povejte.                                                  365
Rim je po vsem svojem obsežju jako slikovito mesto; že njega lega na sedmerih gričih je velezanimiva in polna čarovitih razgledov, perspektiv in prizorov. Mesto ima množino lepih javnih parkov in šetališč ter zasebnih vrtov. Zlasti pa je povsod brez števila umetniških spomenikov — skratka: kamor koli se obrnem in ozrem, ob vsakem koraku in pogledu se spominjam, da sem v Rimu, po katerem sem hrepenel toliko   let!
Tukaj mrgoli tujcev z vsega sveta, kakor mravelj po mravljišču! Umetniki vseh narodov proučujejo arhitektonske, kiparske ter slikarske umotvore, katere bogati pohajkovalci brezčutno, mehaniški obzijavajo, dočim prihajajo od vseh krajev sveta iz preprostega naroda romarji v dolgih procesijah. Baš te pobožne posetnike večnega Rima je kaj zanimivo opazovati: kako se namreč zbirajo v slikovite skupine v vsakovrstnih, raznobojnih nošah; kako se vedejo in čudijo nepoznanim prikaznim in prizorom svetovnega središča vesoljne cerkve krščanske; kako zamaknjeno pojejo, molijo in se jočejo od radosti, dospevši v kraj, ki je bil namen in konec njih dolgoletnega hrepenenja: na posvečeni grob sv. apostolov Petra in Pavla! . .  .
Prijatelj ! Pomilujem Te, da nisi mogel priti z menoj semkaj! Privoščil bi Ti iz vsega srca, da bi preživel vsaj e n dan tukaj v večnem mestu v obližju prečudovite bazilike Sv. Petra!
Da vidiš, čutiš in uživaš z menoj vsaj v duhu, kar vidim, čutim in uživam zdaj jaz v istini, zato Ti pošiljam te vrste in sicer v — »zlato Prago«, kamor odrineš, kakor si mi   pisal, baš danes.
A. Progar.
f%
Povejte .
ovejte,  ve planine, Že raste-li  drevo, Da zibel  iz  drevesa Tesar nam  stesal   bo ?
Povejte, kje doraste Naš narodni junak, Ki dvigne nam zastavo
Svobode,   sloge  v  zrak ?
Povejte, kdaj spasitelj Slovanom  se  rodi  — In  kje nam mati v zibel To dete položi ?
Povejte,  ve   planine, Kdaj  bo vzbujenja  dan, Povejte nam,  kdaj  vstane Iz robstva prost Slovan ?
I. N. Resman.