SLOVENSKI Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—■, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — PoStno-čekovnl račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 6. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, '/» strani din 250—, »h« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Znatno zmanfšana volna nevarnost Vojna nevarnost, katera je strašila radi Gdanska v minulih štirinajstih dneh po Evropi, se je znatno unesla. Nemčija se zaveda po sodbi francoskega časopisja, da bi z zasedbo Gdanska le malo pridobila, na drugi strani pa mnogo izgubila v splošni vojni. Nemčija in Italija skušata v zadnjem času prepričati svet, da ni vredno stopiti v vojno radi Gdanska. Z ozirom na gdansko vprašanje stoji Poljska na stališču: 1. Gdansk mora ostati edinica za se- be izven nemških mej; 2. Gdansk mora ostati v poljskih carinskih mejah; 3. poljske pravice v Gdansku morajo biti stvarno spoštovane in ne samo na papirju, ter 4. v Gdansku je dovolj mesta za kulturni razvoj nemške večine, toda na drugi strani je treba spoštovati tudi posebnost poljske manjšine. Glede poljskega pristanišča Gdansk je Anglija odločno na strani Poljske, kateri je dala besedo in je tudi pripravljena na borbo. Poiüorsüa moi Nemčife in Stalite ter iliiglifc in francile Nemčija in Italija premoreta skupno na morju 311 edinic s 596.000 tonami. Anglija in Francija pa spremoreta skupno 374 edinic z 1,740.000 tonami. Vojne ladje, ka- tere so v gradnji in se še bodo gradile, bodo znatno povečale angleško ter francosko pomorsko moč. Iz navedenih številk je razvidna velika razlika v tonaži. Tovarne za orolfe so nafveč zaslužile letoSnle poletfe Dalje časa trajajoča splošna vojna nevarnost polni žepe z milijardnimi dobički tvornicam za izdelovanje orožja ter streliva. Orožarne še niso nikoli toliko zaslužile kakor letošnje poletje. Od tvornic za izdelovanje orožja izkazujeta največje dobičke dve, ki sta že 150 let ter skozi pet rodov v lasti francoske družine Du Pont de Namours v Ameriki. Omenjeni tovarni sta dobavljali med svetovno vojno 40% vsega streliva, katerega so potrebovale Amerika, Anglija ter Francija. Zaposlenih je bilo med vojno v teh orožarnah sto tisoč delavcev in sta prodali vojnih dobavk za eno milijardo 250 milijonov dolarjev. Na vsem svetu najbogatejši Du Pontovi družini doi.cšata tvornici za orožje po vojni letnih osem milijard dinarjev čistega dobička. Ako se pa tekmovanje v oboroževanju ne bo skrčilo, potem bodo dobički Du Por.tovih tvornic letos in prihodnje leto presegali 16 milijard dinarjev. Proslava 100 letnice ©o. mlnoritov v PPm Pred 700 leti so prišli sinovi sv. Frančiška v Ptuj. Skozi sedem sto let so posvečali duhovniki tega reda svoje moči delu za verski in prosvetni napredek ljudstva. Še danes priča o vehki delovni sili minorit-skega reda v zgodovini, ki jo je krepila božja pomoč, verska in narodna zavest ljudi, ki so jim bili v vodstvo izročeni. Sedem sto let dela in trpljenja v božji in narodni službi je jubilej, ki ga hočejo oo. minoriti letos 5. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen so sestavili častni odbor, ki mu predseduje voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. V častnem predsedstvu sta ministra dr. Krek in Franc Snoj, ban dravske banovine dr. Natlačen in oba slovenska škofa, dalje dr. fr. Mileta, škof šibeniški, provincijal minorit-skega reda dr. fr. Burič, vseuč. prof. dr. Fr. Štele. — V okviru proslave bo tudi kongres vseh tretjerednikov iz Slovenije. K tem veličastnim slavnostim so vabljeni fantovski odseki in dekliški krožki v krojih. Poleg mogočne verske manifestacije, na kateri bosta govorila podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič in urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav, bodo tudi velike prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fanfare. Sodelovalo bo veliko otrok iz mesta in okolice z deklamaci-jami, petjem, igrami itd. Ob zaključku bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptujsko pevsko okrožje se pripravljata na mogočen nastop z okoli 300 pevci. Dirigiral bo zvezin pevovodia g. inšpektor Marko Bajuk iz Ljubljane. Nad 150 igralcev bo igralo v režiji gledališkega igralca g. Edo Groma iz Maribora novo, veličastno igro »Kuga« g. Davorina Petančiča. V igri nastopijo tudi pevci in godci. V prireditvi, ki bo na posebnem pozorišču pred minorit-sko cerkvijo, bodo prikazane zgodovinske narodne noše. V okviru prireditve bo tudi ognjemet, kakršnega Ptuj še ni videl. . Vabimo na te slavnosti vse organizacije v krojih kakor tudi posameznike. Za podrobnejša navodila glede udeležbe se obrnite na domače gg. župnike. Polovična voznina na železnici je zagotovljena. Naročite čimprej knjižice In znake! Na svidenje v Ptuju 5. in 6. avgusta na teh veličastnih dneh! ¡5© letnica liberalizma Liberalizem je starejši ko 150 let. Star je prav za prav toliko, kohkor je staro človeštvo samo. Njegov prvi pojav na pozorišču človeške zgodovine je insceniraia kača, odnosno tisti hudobni duh, ki je iz nje govoril prvima človekoma. Hoteč ju odvrniti od pokorščine Bogu in njegovi volji, jima je prigovarjal, naj prekršita božjo zapoved; s tem ne bosta zapadla kazni, marveč dosegla svobodo in srečo: »Bosta kakor bogova.« Liberalizem je pretiravanje človeške svobode zlasti v odnosu človeka do Boga in religije. Kot nazi-ranje o življenju in svetu je spremljal v različnih oblikah razvoj človeštva v teku stoletij. Zdaj se je bolj uveljavil na verskem področju, zdaj bolj na kulturnem in književnem, zdaj na političnem. Francoska revolucija, ki je izbruhnila leta 1789, pomenja njegov prodor na politično polje v Evropi. Zato govorimo v naslovu in v članku o 150 letnici liberalizma. Čez dva dni se bodo začele na Francoskem svečanosti v proslavo te 150 letnice, katero bodo slovesno obhajali zlasti svobodomiselni krogi. Francoska velika revolucija (politični prevrat), ki se je začela v juniju 1789, je hotela povsem preosno-Vati francosko družbo in državo. Geslo, pod katerim bi se naj ta preosnova dosegla, so bile znane krilate besede: »Svoboda, enakost, bratstvo!« Ta obnova naj bi se izvršila v popolni neodvisnosti od Boga in krščanstva in v celotnem nasprotju z njim. Ko so jakobinci (najradi-kalnejši liberalci) prišli na krmilo, so odstavili ne samo kralja, marveč so tudi izdali odredbo, da Boga ni in zato se ga tudi ne sme častiti. Mesto krščanskega bogoslužja so s posebnim zakonom vpeljali češčenje boginje razuma. Najlepša cerkev v Parizu (cerkev Matere božje) je bila spremenjena v tempel razuma. Ko so prvikrat obhajali praznik svobode, so na glavni oltar Marijine cerkve posadili neko zloglasno operno pevko, ki je predstavljala boginjo razuma. Brezboštvo je slavilo zmagoslavje. Kri je v Parizu tekla v potokih. Naposled je krvavi samodržec Ro-bespierre, jakobinski voditelj, izdal po konventu (narodnem zboru) to-le odredbo : »Francoski narod priznava, da je Bog in da je duša neumrljiva.« S tem pa ni mogel rešiti sebe nasilne smrti pod guillotino (sekiro, ki je bila takrat vpeljana in s katero še danes sekajo zločincem glave). Z največjim nasiljem je bila izvršena francoska revolucija. Na stotisoče ljudi je bilo umorjenih in usmrčenih, med njimi tudi kralj Ludovik XVI. in kraljica An-toaneta, prav mnogo duhovnikov, redovnikov in redovnic ter ljudi zmernega političnega prepričanja. Človeška svoboda je bila najhuje pogažena v krvi. Nadaljnje izvrševanje gesla: »Svdboda, enakost, bratstvo«, je prevzel cesar Napoleon Veliki s svojim samodržnim in nasilniškim vladstvom in s svojimi krvavimi vojnami po Evropi. Potem se je liberalizem v teku preteklega stoletja začel širiti med evropskim človeštvom, ki je vkljub vsem slabim izkustvom verovalo njegovim obljubam. Vgnezdil se je med vse narode ter povsod začel pod znanim geslom francoske revolucije: »Svoboda, enakost, bratstvo«, boj ne toliko zoper absolutistično državno moč, marveč zoper božjo avtoriteto in oblast Cerkve. Lažniv v svojem bi- Zadnjo nedeljo se je vršila v Beogradu v dvorani glavnega odbora JRZ skupna seja širšega in ožjega strankinega odbora. Sejo je vodil kot prvi podpredsednik g. dr. Anton Korošec, predsednik senata. Predloženih je bilo 64 pooblastil iz devetih banovinskih odborov in prisotnih je bilo mnogo najbolj uglednih osebnosti iz ožjega in glavnega odbora. Sejo je začel s pozdravom na navzoče g. dr. Anton Korošec, ki je imel za umrlim podpredsednikom dr. M. Spahom spominski govor, katerega so poslušali zbrani stoje ter zaklicali ob koncu trikrat »Slava mu!« Za dr. Korošcem je povzel besedo predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Poudarjal je, da je prišlo do današnje seje radi pismene zahteve ogromne večine članov širšega odbora, radi enake zahteve predsedstva kluba poslancev JRZ in ker je umrl eden od podpredsednikov. Nato je glavni odbor sklenil soglasno, da je ta seja veljavna in lahko sprejme vse važne sklepe. Sledila je volitev strankinega glavnega V NAŠI DRŽAVI Egiptovski zunanji minister na obisku v Beogradu. Egiptovski zunanji minister Jahja paša je obiskal kar po vrsti Ankaro, Bukarešto, Sofijo in se je pripeljal v Beograd na prvi uradni obisk 6. julija. Egiptovski državnik je ostal v naši prestolnici do 10. julija. Od nas se je odpeljal v Atene. Jahja paša je bil ob prvem obisku slovesno sprejet že na beograjskem kolodvoru. Takoj po prihodu se je vpisal v dvorsko knjigo in sta ga sprejela kraljeva namestnika v avdienco. Visoki gost je obiskal našega zunanjega ministra, predsednika vlade in predvsem pa trgovinskega ministra. Egipčan se je odpeljal tudi na Oplenac na grob kralja Petra in Aleksandra. Obisk Jahja paše je bil namenjen predvsem poglobitvi trgovskih odnošajev med našo državo in Egiptom, s katerim je bila Jugoslavija doslej v živahnih trgovskih stikih. Dne 8. julija se je pripeljal Jahja paša v Slovenijo, da se je poklonil knezu namestniku Pavlu, ki ga je sprejel na svojem gradu na Brdu. V DRUGIH DRŽAVAH Bolgarski ministrski predsednik v Berlinu. Zadnjič smo poročali, da se je odpeljal v Berlin na uradni obisk s soprogo, hčerko in e spremstvoma bolgarski mkti- stvu, ni mogel nobenemu narodu jprinesti sreče, marveč nesrečo iii škodo. Svojih obljub ni nikjer izpolnil. Zato je pokončan po lastnih potomcih. Mesto svobode, enakosti in bratstva je zapeljal človeštvo na političnem področju pod absolutistično diktaturo totalitarnih držav, na socialnem in gospodarskem polju pa pod suženjski jarem marksizma in komunizma. Spoznali smo ga najbolje na njegovih sadovih. In ta sodba je edino stvarna in prava, ne pa tista, ki jo laži-svobodomiselni krogi te dni širijo s frazastimi slavospevi o priliki 150 letnice njegovega političnega prodora po francoski revoluciji. odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade in notranji minister, za drugega podpredsednika ie bil izvoljen namesto umrlega dr. M. Spaha g. dr. Džafer Kulenovič, novi vodja muslimanov ter minister brez listnice in zastopnik prometnega ministra. G. dr. Anton Korošec je ostal prvi podpredsednik. Med tajniki je minister g. dr. Miha Krek. Glavni odbor je odobril volitev banovinskih odborov kakor tudi delegatov za glavni odbor. S sklepom glavnega odbora, ki je bil sprejet soglasno, so bili izključeni iz stranke dr. Milan Stojadinovič z osmimi najožjimi pristaši. Glavni odbor je tudi najostreje obsodil dr. Milana Stojadinovi-ča in njegovih prijateljev poskus, da bi se stranka razcepila ali pa, da bi bila bistveno oškodovana. Glavni odbor je še pozval vse odbore in pristaše stranke, da se zberejo složno okrog novega predsednika stranke in vsestransko delajo ha to, da bo stranka JRZ v svoje urejene vrste zbirala z vso svojo silo iz naroda po vsej državi nove člane. strski predsednik Kjuseivanov, kateri se je ustavil med potjo tudi v Beogradu. Šefa bolgarske vlade so v nemškem prestolnem mestu zelo slovesno sprejeli. Kjuseivanov je položil 6. julija venec na grob padlih vojakov, kjer mu je skazalo nemško vojaštvo vojaške časti. Kancler Hitler, nemški zunanji minister Ribbentrop, maršal Goring in druge nemške odločilne osebnosti so imele z visokim gostom važne razgovore in je bil pogoščen od najvišjih državnikov. Kjuseivanov se je poslovil od Berlina dne 7. julija zvečer. Dne 8. julija se je mudil v Miinchenu, nato pa je zapustil Nemčijo skozi Salzburg in Podroščico. Naša vlada je poslala bolgarskemu ministrskemu predsedniku posebni vlak, s katerim se je pripeljal zadnjo nedeljo na Bled, kamor je dospel tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Bolgarski ministrski predsednik je ostal na Bledu dva dni in je imel z našim zunanjim ministrom več posvetov. Pokrovitelj Neuratli imenoval nemške komisarje za češka in moravska mesta. Nemški pokrovitelj za Češko in Moravsko Neurath je imenoval nemške vladne komisarje v naslednjih čeških in moravskih občinah: v Budjevicah, Brnu, Ihlavi, Moravski Ostravi in Olomucu, in sicer v Brnu je komisar urednik Oskar Judex, v Ihlavi dr. Leo Engelmann, v Moravski Ostravi dr. Hinner in v Olomucu dr. "Cžermak, do-čim je glede Budjejovic protektor odobril prejšnje imenovanje komisarja Josefa Davida, ki ga je imenovala že praška vlada. Vsi občinski sveti v imenovanih občinah so razpuščeni, nove volitve pa se brez pristanka protektorja ne smejo vršiti. Vse posle občin morajo s takojšnjo veljavo prevzeti vladni komisarji. Kako naj postane južna Tirolska čisto italijanska? Po mirovni pogodbi je pripadla južna Tirolska, v kateri živi po nemški statistiki 195.000 Nemcev, Italiji. Ta del Tirolcev si je želel vedno nazaj v Avstrijo in najbrž po priključitvi Avstrije k Nemčiji v »rajh«. Vprašanje južnotirol-skih Nemcev je bilo vedno pereče in tega sta rešila v najnovejšem času Mussolini ter Hitler na najbolj enostaven način. Po angleških in švicarskih poročilih sta se Italija in Nemčija v Milanu zedinili in zavezali s pogodbo, na podlagi katere bodo vse prebivalce južnega Tirola, ki so nemškega porekla, pozvali, da se preselijo v Nemčijo. Računajo z možnostjo, da jih pojde v Nemčijo kakih 200.000, katgre mislijo naseliti po južnem Koroškem, v kolikor bi bili ti Tirolci poljedelci. Zgledi vlečejo. Zgoraj poročamo o preselitvi tirolskih Nemcev, ki so bili nad 20 let po vojni pripadniki Italije. Istočasno prihajajo iz Berlina vesti, da bo na tisoče čeških delavcev nastanjenih in zaposlenih v nemških industrijskih središčih, kjer vlada še vedno pomanjkanje delavcev. V teku so že tudi pogajanja med Nemčijo in voditeljem nemške manjšine v Romuniji in na Madžarskem o vrnitvi teh Švabov v rajh. Angleška obljuba Poljski s kraljevim pristankom. Angleški zunanji minister lord Halifax je sporočil po poljskem veleposlaniku grofu Raczinskemu poljski vladi v Varšavo, da bo nastopila Anglija z vso silo ob poljski strani, če bi Poljska menila, da so njene življenjske pravice v nevarnosti in bi si jih morala zavarovati. Za to izjavo je zaprosila angleška vlada za dovoljenje na najvišjem mestu. Ministrski predsednik Chamberlain se je podal h kralju Juriju VI. in mu povedal sklep angleške vlade glede pomoči Poljski. Razgovor s kraljem je trajal eno uro in nato je šele zunanji minister Halifax sporočil po poljskem londonskem poslaniku v Varšavo zgoraj beleženo obljubo pomoči z najvišjega angleškega mesta. Pri Kantonu presenečeni Japonci. Poročali smo že, da so izkrcali Japonci v pristanišču Svatov številne čete, s katerimi so začeli proti Kitajcem novo ofenzivo, ki bi naj preprečila kitajski armadi preskrbo z vojnimi potrebščinami iz francoske Indo-kine. Za to prodiranje so umaknili Japonci precej vojaštva izpred važnega in od njih zasedenega obmorskega mesta Kanton. Omenjeno oslabitev so koj izrabili Kitajci za pohod na Kanton. Že pri prvem sunku so osvojile kitajske čete Jangčiov ob železniški progi Kanton-Hankov. Po angleških poročilih so bile kitajske predstra-že 4. julija 11 milj pred Kantonom. Mesta Sinkaj, Lientang in Ventang so Kitajci zopet zavzeli. Z druge strani se poroča, da so Kitajci dosegli že Siakang, 7 milj pred Kantonom. Ob železniški progi Peking-Hankov, in sicer vzhodno od Tingsiena, trajajo že teden dni srditi boji med kitaj* Bragiša CveifteviC predsednik mi Sjs ravnili držav skimi četniki in japonskimi četami. Pri bojih je udeleženih 25.000 mož. Vojna na mongolsko-mandžurski meji. Dvakrat smo že beležili v našem listu, da so začeli ob mongolsko-mandžurski meji Rusi in Japonci pravo vojno. Med drugim in petim julijem je prišlo ob reki Halkin do bitke, pri kateri so sodelovala letala, konjenica in tanki. Najhujši boji so divjali jugovzhodno od Buirskega jezera. Sovjeti javljajo, da so imeli v tej bojih sto mrtvih, Japonci pa mnogo več. Sestreljenih je bilo 20 japonskih letal. Uradno poročilo japonske armade, ki je zapletena v boje ob mandžurski meji, pravi, da so prešle njene čete ob Buirskem jezeru v protinapad. Japonska letala neprestano bombardirajo sovražne postojanke. Sestreljenih je bilo 12 sovjetsko-mongolskih letal. - S^V^ Le mizar zna narediti pohištvo Rakor more perilo čisto oproh le dobro milo TerpenHnovo milo Zlotorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani'vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhleva in ostane dolgo trdno Kongres Kristusa Kralja. Število škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki se bodo udeležili kongresa, je zadnji čas zopet naraslo, zlasti iz krogov jugoslovanskih škofov. Obeta se veličastno cerkveno slavje. Govori, ki bodo govorjeni na kongresnih prireditvah, bodo veljali proslavi Kristusa Kralja in razširjanju ideje Kristusovega kraljevanja med sedanjim človeštvom, osobito med krščanskimi verniki. Posebnost kongresa bo španska razstava. To je razstava o komunističnih lažeh in propagandi, ki so jo komunisti delali za svojo satansko stvar v mučeniški Španiji. Ta razstava bo gotovo ena največjih zanimivosti na kongresu. Posebna privlačnost na kongresu bodo tudi polnoč-nice, ki se bodo vršile v noči od sobote, 29. julija, na nedeljo, 30. julija, po vseh ljubljanskih cerkvah. Kar se tiče prijav za udeležbo na kongresu, je 15. julij določen kot termin teh prijav. Poželjno je posebno, da se kongresa udeleži v čim največjem številu mladina, kateri je na kongresu določen poseben dan, in sicer sobota, 29. julija dopoldne. Na vseh kongresih katoliške misli je bil do sedaj mladinski nastop naj-prisrčnejši in najbolj slikovit. Slovenska mladina ne sme zaostajati za mladino drugih katoliških narodov. Slika, ki jo nudi nastop mladine, ni samo trenutno učinkovita, marveč povzroča pri starejših udeležencih trajen vtis samozavesti in zaupanja v bodočnost. Zelo je tudi želeti, da pride na ljubljanski kongres čim več narodnih noš. Pokažimo tujcem svojo prelepo narodno nošo, kajpada samo pravo in pristno brez navlak in pridatkov! Z ljubljanskega kongresa na Brezje. Ker so mnogi izmed štajerskih Slovencev, ki se bodo udeležili kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, izrazili željo, da bi ob tej priliki tudi mogli poromati na Brezje, se je v Ljubljani poskrbelo za to, da se bo ta želja uresničila. V to svrho se je sestavilo v Ljubljani vodstvo romanja, katero je naprosilo gg. župnike v lavantinski škofiji, da so preteklo nedeljo po cerkvah oznanili to romanje, štajerski Slovenci se bodo peljali v soboto zvečer z večernimi vlaki, katerih vozni red bo še pravočasno objavljen, pridejo zjutraj v Ljubljano, se udeležijo kongresa v Ljubljani in zvečer okrog pol sedmih se odpeljejo naprej na Brezje. Po dohodu na Brezje bo pridiga in pete lita-nije z rimsko procesijo. Drugo jutro bodo sv. maše od štirih naprej. Ob določeni uri bo slovesna služba božja s pridigo. V ponedeljek zvečer bo vsak lahko doma. Glede vlakov, vozne karte, kje in kako jo bo treba kupiti, bodo pojasnila objavljena pravočasno. Za izlet na Bled bo tudi še prilika. — Vse prijave, ki jih dobijo gg. župniki, bedo isti poslali na odbor v Ljubljano, nakar bo odbor v Ljubljani sestavil prijave za Ljubljano in za Brezje. Treba pa se je prijaviti takoj. Če bi kdo hotel že prej v Ljubljano, lahko gre, ob določenem času pa se bo pridružil romarjem na Brezje. Drugih legitimacij ne bo, kakor samo te, ki so za kongres v Ljubljani, torej tudi ne več stroškov, razen za vlak za progo Ljubljana—Otoče. Previdnost pri sprejemu judov. Čim bolj se širi po svetu protijudovsko gibanje, tem več judov se oglaša za sprejem v katoliško Cerkev. To se dogaja zlasti na Poljskem, kjer je število judovskega prebivalstva izredno visoko. Radi tega so izdali poljski škofje, osobito nadškofa v Varšavi in La-vovu ter škof v Przemyslu posebne odredbe za duhovništvo, kako postopati z judi, ki želijo biti krščeni. Škofje priporočajo previdnost do skrajnosti. Upravičen je namreč sum, da vseh judov, ki želijo danes preiti na katolicizem, ne vodi čisti namen, kakor to potrjuje izkustvo. Zato nalagajo škofje svojim duhovnikom, da morajo v vsakem posameznem primeru priti do pre pričanja o čistosti namena, o temeljitem znanju krščanskega nauka in tudi o tem, ali se kandidat krsta udeležuje med čason priprave vaj pobožnosti. Čas priprave naj traja vsaj šest mesecev, radi kontrole jc treba voditi posebno knjigo za katehument (pripravnike na zakrament sv. krsta). Vei. ta čas mora katehurnen biti pod nadzorstvom duhovnika, ki čuva nad njegovo pripravo in se more v to svrho poslužiti tuc. drugih oseb, n. pr. katoliških redovnic, alte gre za ženske katehumene. Španska konranistinja — profesoric?, brezboštva. V španskem komunizmu je zavzemala poleg moških voditeljev med ženami prvo mesto Dolores Ibaruri, imeno oana La Pasionaria. Strastna govornic . na shodih se je pred in rned državljansko vojno odlikovala s svojim neukrotljivi! hujskanjem. Njene zasluge za razá'.rjev? nje brezboštva so bile tolike, da jo i-osrednja organizacija ruskih brezbožniko. osrečila z laskavim naslovom »častneg brezbožnika«. Ob koncu državljanske vo;: ne je kakor drugi rdečkasti voditelji tu- . dična Dolores pobegnila. Odločila se je, d?, bo s svojo navzočnostjo osrečevala Rusijo, kamor je prispela sredi spomladi. In da ne bo brez dela in jela, ji je osrednji svet brezbožniške zveze v Moskvi oskrbel mesto profesorice za evropska brez-božniška vprašanja. Ker je za Španijo rešil to vprašanje general Franco, bo Dolores Ibaruri morala svoja brezbožniška opazovanja osredotočiti okoli drugih držav. Nesreče Smrtno ponesrečil pri popravljanju strelovoda. Črnec Emil iz Maribora je popravljal zadnji petek s svojim monterjem Ivanom Emeršič s Pobrežja pri Mariboru strelovod na strehi osnovne šole v Sorici nad Železniki na Gorenjskem. Ko se je vračal po strehi ob napeti žici, se je ta odtrgala in monter je padel 7 m globoko ter je obležal mrtev. S počenima lobanjama v bolnišnico. Na glavnem kolodvoru v Mariboru je padla velika kepa premoga z vagona na glavo 54 letnemu delavcu Mateju Markoviču in mu je prebila lobanjo. — V Franzovem mlinu v Melju v Mariboru je padel 32 letni delavec Maks Huber iz Studencev z okna 11 metrov globoko in je obležal nezavesten s počeno lobanjo. — Hudo po- škodovana so oddali v mariborsko bolnišnico. S tovornim avtomobilom v izložbo. V Mariboru je odrekla na Kralja Petra trgu zavora na težkem tovornem avtomobilu, ki je treščil z vso silo v izložbeno okno ma-nufakturne trgovine Mavric in je povzro čil okrog 3000 din škode. Otrok se opekel z vrelim lugom. Na Po-brežju pri Mariboru se je polila sedemletna Stanislava Trlep, hčerkica delavke, z vrelim lugom in so jo oddali s hudimi opeklinami po vsem telesu v bolnišnico. Kolesarja in deklo prepeljali v bolnišnico s poškodbo na glavi. V Krčevini pri Mariboru je zadel 20 letni pomožni delavec Pavel Dolšak s tako silo s kolesom ob plot, da je obležal nezavesten s pretresenimi možgani. — Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je padla z voza 18 letna dekla jUstoj) clanic na Stadionu Matilda Solina in se je hudo poškodovala na glavi. — Imenovana poškodovanca sta bila prepeljana v mariborsko bolnišnico. Nevarni poškodbi. V tovarni Splošne stavbene družbe v Mariboni je zagrabil stroj za stiskanje pločevine 42 letnega delavca Franca Breganiča iz Sp. Dobrave. Zavrtel ga je in nato vrgel na cementna tla, kjer je obležal Breganič z zlomljenimi nogami in strtimi rebri. — 32 letnega Josipa Šlambergerja iz Rač je brcnil konj s tako močjo v desno nogo, da mu je potrgal s podkvo vse meso ter poškodoval tudi kost. — Omenjena hudo poškodovana so oddali v mariborsko bolnišnico. Trinajstletni pastir povzročil nehote smrt sedemletnega tovariša. V Zg. Dupleku pod Mariborom se je zgodila te dni redka smrtna nesreča. Pri posestnici Mariji Cerič kot pastirček zaposleni sedemletni Vincek Grlic je legel v listnjak k nočnemu počitku in se je zakopal v listje. Drugo jutro je naročil domači hlapec 13 letnemu pastirju Mihaelu Pulko, naj nanosi v hlev steljo. Pulko se je podal v listnjak z dvozobo krampico in je udaril z vso močjo v listje ter je nehote zadel spečega dečka Grlica zadaj po glavi. Na krik ranjenega so prihiteli domači in so izmili udarjenemu ze-vajočo rano. Fantek si je že bil opomogel in. je že celo pasel, ko mu je postalo naenkrat slabo in je umrl na posledicah za-strupljenja. Pri padcu s češnje si zlomil obe nogi. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel s češnje 55 letni viničar Jakob Kožar in si je zlomil obe nogi. Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico. Nesreča pri vožnji sena. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je padel pod voz pri prevažanju sena posestnik Vinko Roškar, kateremu je zlomilo kolo nogo. Hude poškodbe radi padca z žične železnice. Med Št. lijem v Slov. goricah in Sladkim vrhom je bil zaposlen z barvanjem žične železnice 42 letni Anton Pukl. Pri tem opravilu je omahnil iz vozička z višine 8 m in obležal z razbito čeljustjo in z zlomljenima rokama. Pukla so prepeljali v precej resnem stanju v mariborsko bolnišnico. Po srečnem naključju ostal živ. Pri postajališču Pušenci na progi Ormož—Murska Sobota je zadela lokomotiva mešanega vlaka v avto, v katerem se je vozil ba-novinski železniški zdravnik dr. Jurij Čarf iz Ormoža. Str o i i? *»vto. v katerem je bil Sprevod naših iantov skozi Maribor. zdravnik sam, čisto raztepel in ga je še vlekel s seboj 8—10 m. Dr. Carf je po srečnem naključju ostal živ, vendar je hudo poškodovan po ¿lavi in ima zkftnljeno čeljust. Ponesrečenega so odpeljali v ormoško bolnišnico. Od češnje se zadušil. V Ojstriški vasi v župniji Sv. Jurij ob. Taboru je jedel dveletni delavčev sinček Ivan Divjak češnje, od katerih mu je ena obtičala v sapniku. Fantek se je začel daviti in so se odpeljali z njim takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je umrl takoj po prevozu radi zadušitve. Obleka se vnela otroku. V Malem vrhu pri Šmartnem ob Paki se je preveč približala zakurjenemu štedilniku osemletna dni-narjeva hčerka Jožica Osetič. Otroku se je vnela obleka in so ga spravili s hudimi opeklinami v celjsko bolnišnico. Kos železa zlomil delavcu nogo. V železarni v Štorah pri Celju je padel težek kos železa 38 letnemu delavcu Leopoldu Terža-nu iz Pružinske vasi pri Štorah na desno nogo in mu jo je zlomil. Teržana so prepeljali v celjsko bolnišnico. Za las ušel smrti. Ko je vozil 24 letni Jakob Livk, hlapec pri posestniku Jožefu Krobatu v Čepljah pri Vranskem, s prevoznim dvovprežnim vozom čez železniško križišče pri Št. Petru v Savinjski dohni, ga je zalotil večerni vlak iz Celja. Lokomotiva je zadela v zadnji del voza in ga vlekla kakih 200 metrov daleč. Hlapca je pognalo v velikem loku z voza, a je dobil le lažje poškodbe. Desnemu konju je zvilo desno zadnjo nogo. Krobatov hlapec si bo dobro zapomnil dan, ko je ušel smrti, ker se je opisano zgodilo ravno na njegov rojstni dan. Padel na koso in si prerezal hrbet. 50 letni Ivan Lukner iz Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki je klepal koso. Po nesreči je padel na koso in si prerezal hrbet. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Vojak utonil pri kopanju. Zadnjo soboto je utonil ob priliki skupnega kopanja vojakov v Savinji pod Grenadirjevim mostom 25 letni Mato Bakula. Huda nesreča obiralca češenj. V Pečov-niku pri Celju je obiral češnje 17 letni čevljarski vajenec Alojzij Njič, doma iz Šmarja pri Jelšah. Nenadoma je omahnil z drevesa in je priletel s tako silo na zaostreno vejo, da mu je predrla skoz in skoz stegno. Poklicani mestni reševalci so morali odžagati vejo, ki je tičala v nogi, preden so naložili poškodovanega na rešilni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Trhla brv povzročila smrt. V Stopah med Zagorjem ob Savi in Lokami stoji Giome-rijeva hiša ob glavni cesti, kjer teče potok Medija. Pred nekaj leti si je zgradil delavec Jarutovec onkraj Medije hišo in je premostil omenjeni potok z brvjo, da je mogel do hiše. Ko je šla po tej brvi 53 letna Ana, žena posestnika Josipa Giomerija, se je trhla brv prelomila, žena je padla z glavo v vodo in obležala nezavestna. Ponesrečeno je opazil neki kolesar in poklical pomoč, a je bilo že prepozno, ker so bile povzročile prehude poškodbe smrt. Pred nastopom kazni padel s češnje in se ubil. Alojzij Vidgaj, 32 letni posestnikov sin s Primskovega na Gorenjskem, je bil obsojen na štiri mesece, ker je hranil doma modele za ponarejanje kovancev. Te dni bi bil moral nastopiti kazen. Pred odhodom v zapor se je hotel pošteno najesti domačih češenj. Splezal je na visoko češ-njevo drevo, stopil preveč ob rob veje, ki se je odčesnila in Lojze je priletel tako nesrečno na tla, da je kmalu po padcu umrl. Huda nesreča z motornim kolesom. Na motornem kolesu se je vračala trojica iz Kranja v noči proti Ljubljani. Navzdol od Kranja so se peljali z mrtvim motorjem, ko je pa med potjo vžgal vozač motor, je prevrnil sunek kolo in so se vsi trije za-kotaliii po tleh. Najhujše poškodbe je dobil Viktor P. Pretresel si je možgane ter dobil še druge nevarne poškodbe. Ameri-kanec Vergil K. si je zlomil ključnico, levo nogo in se potolkel po glavi. Vladimir B., ki je sedel v prikolici, je odnesel zdravo kožo. Ponesrečencem so takoj prihiteli na pomoč stražniki in jih potegnili izpod motornega kolesa. Kljub hudim poškodbam se ni nihče onesvestil. Amerikanec se je najprej prepričal, če ima še denar, ki ga je nosil s seboj. Bilo ga je nič manj kot 70.000 din v ameriški valuti. Ponesrečenima je nudil prvo pomoč zdravnik v Kranju, nakar so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico in je stanje Viktorja P. zelo resno. Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo in prav otroci so posebno občutljivi za sončarioo. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo barvo. JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJ! Dva častnika utonila v Cerkniškem jezeru. V znamenitem Cerkniškem jezeru sta od prevrata utonila le dva človeka. Zadnje dni pa je zahtevalo izredno naraslo jezero kar dve žrtvi. V Cerknico sta se pripeljala z avtomobilom prijatelja: poročnik Božo Nikolič in podporočnik Gjuro Deve-tak, oba iz Šabca v Srbiji. Častnika sta obiskala Cerknico, da bi videla zalito jezero in da bi se v njem okopala. Na jezero sta se peljala v avtomobilu do Goričice, kjer sta se šla kopat s šoferjem vred. Za Goričico so dobili težek čoln, v katerem so se prerinili okoli otočka proti mostu na Sipu. Tam so šli vsi "trije na plitvo v vodo. Kopalci so videli skraja vse tri, nenadoma pa je zginil Devetak in za njim Nikolič. Šofer častnikoma ni mogel pomagati s pretežkim čolnom. Častnika sta utonila pred očmi kopalcev in prestrašenega šoferja. Kako je prišlo do nesreče, ni moči točno ugotoviti. Nikolič je bil dober plavalec, domnevajo pa, da Devetak ni znal ali pa je le slab^ znal plavati. Ko so šli v vodo, so bih na plitvini, potem pa so hoteli priti do čolna. Tam mimo ravno teče jezerska struga. Devetaku je na robu struge, za katero ni bil vedel, najbrž zmanjkalo tal. Pri tem se je seveda skoraj gotovo ustrašil; prijel ga je krč in šel je pod vodo. Oprijel se je Nikoliča, ki je plaval vznak, za noge ter v smrtnem boju potegnil še njega za seboj na dno. Trupli so kmalu našli, ju prepeljali v Ljubljano in od tam v rojstni kraj Šabac. POŽARI Posestnik Vinko Ribič iz Grajene pri Ptuju poseda na samem stoječo viničarijo v Krčevini, občina Grajena pri Ptuju. V viničariji je stanoval viničar Franc Zaje z ženo in šestletnim otrokom. Dne 5. julija kmalu po polnoči je zbudilo viničar-ja iz trdega spanja sumljivo prasketanje. Ko je šel pogledat, je videl gospodarsko poslopje v ognju. Zbudil je ženo in otroka ter stekel v hlev, iz katerega je otel kravo ter tele. Zgorelo je 30 m Pretresovanje obsežnega naseljevanja Alaske Alaska s svojim velikim naravnim bogastvom bi lahko vzdrževala prebivalstvo, mnogokrat večje od sedanjega. Ozemlje obsega petino Združenih držav, ali leta 1930 je prebivalstvo znašalo komaj 60.000 ljudi, na pol belokožcev in na pol Indijancev. Finsko, Norveško in švedsko, ki so v isti zemljepisni širini in imajo več ali manj enako podnebje, pa so skupaj manjše kot Alaska, vzdržujejo skupno prebivalstvo skoraj 13 milijonov duš. Nasproti prevladujočemu nazira-nju mnogi deli Alaske, zlasti ob obali, imajo zmerno podnebje. Toplomer redko pada pod ničlo in poleti gre gor do 80 stopinj. Dežja je polno. Vse trdnejše zelenjave in žitarice, razen ko- V mrežah greha 27 19. Štefan je sončnega aprilskega jutra prvič zagledal Ellington, pristno novoangleško mesto. Jetnišni-ca je stala zunaj mesta. Imela je moški in ženski od-idelek. Stene visokih poslopij so bile obraščene z bršljanom. Okrog poslopij so bile lepo urejene cvetlične grede. Od zunaj je vse bilo bolj podobno kaki visoki šoli kakor pa jetnišnici. Šele na hodniku se je Štefan zavedel, da je v jetnišnici, ko je zagledal pred seboj kakih pet metrov visoka zamrežena vrata. Ko je v spremstvu detektiva, ki ga je pripeljal iz Piker-tona, dospel do vrat, jih je vratar odprl in ju spustil noter. Detektiv je Štefanu snel verigo in mu prožil roko. »Z Bogom, Štefan!« »Z Bogom!« je odvrnil jetnik s tresočim glasom. Težka vrata so se z zamolklim ropotom zaprla. V tem ropotu je bilo nekaj groznega. Štefan se je stresel. »Jezus! Moj Jezus!« je vzdihnil. Iz oči so mu privrele solze. Stražnik ga je peljal v kopalnico. Tam se je moral sleči, skopati in si obleči jetniško obleko. Nato so ga slikali. Potem je prišel zdravnik in ga pre-iskal. Za zdravnikom pa je prišel nadzornik ječe in mu je stavil več vprašanj. Odgovore si je zabeležil v svoio kniieo. Nazadnje so ga vklenjenega peljali na dvorišče. Nasproti vratom je stalo malo poslopje, ki ni imelo oken. V poslopje so vodila težka železna vrata. Pred njimi je stal oborožen stražnik. Ko se mu je Štefan približal, je snel z rame puško in jo držal za strel, kakor da bi pričakoval napadalca. Nadzornik je naglo odprl vrata, stražnik pa je naglo sunil jetnika na hodnik. Tam je stal drug stražnik, ki je Štefana peljal v majhno celico, ki jo je razsvetljevala močna bela luč. Štefan se je naglo razgledal po celici. Nasproti vratom, skozi katera je prišel, so bila drug? železna vrata. Pri srcu ga je nekaj zgrabilo. Slutil je, da ta vrata vodijo k vislicam. Da bi se o tem prepričal, je vprašal stražnika: »Kam vodijo ta vrata?« Stražnik je zmajal z glavo. Ni smel z jetnikom govoriti. »Tam obešajo ljudi?« Stražnik je prikimal. »A jaz sem nedolžen.« Stražnik je skomizgnil z rameni. »Nedolžen sem!« je z jokavim glasom ponovi) Štefan. »Nedolžen sem, nisem storil nič hudega!« Stražnik ga je pustil samega. Čez kake pol ure je spet prišel in prinesel neko jed. Štefan se ie ni dotaknil. Za vse je bil top. Le to si je ponavljal venomer, da ni mogoče, da bi koga po nedolžnim obesili in državni predsednik bo gotovo uslišal Kellvie-vo prošnjo, ki jo bo podpiral tudi Skanlon, in bo smrtno sodbo spremenil v dosmrtno ječo. dolgo ter s slamo krito stanovanjsko in gospodarsko poslopje, okoli 1800 kg-serarin 300 kg slame. Viničarjeva družina si je rešila le golo življenje. Škoda znaša 34.000 din in pogorelec niti zavarovan ni bil, ker j« letos januarja zavareva-nje odpovedal. Požar je najbrž nastal na ta način, da je nekdo, ki se je v noči pri viničariji na-zobal češenj, odvrgel cigaretni ogerek, ki je povzročil nesrečo. V noči na 3. julij je izbruhnil ogenj pri posestniku Jakobu Remžgarju v črni vasi na Barju pri Ljubljani. Zgorelo je gospodarsko poslopje s hlevom. Radi silnega vetra je požar tako naglo napredoval, da ni bilo več mogoče rešiti živine iz hleva. Zadušilo in zgorelo je šest molznih krav, Iveletna telica, dva telička ter dva konja. Gospodar je hotel rešiti živino, a je bilo že prepozno, ker se je zrušil strop in pokopal pod seboj govedo in konja, švigajoči plameni so gospodarja zelo opekli po telesu in nogah. Gasilci so imeli težavno stališče, ker ni bilo vode. Oteli so pogorelcu stanovanjsko hišo in kozolec. Remžgar bo dobil zavarovalnino za uničeno poslopje, a trpi radi zgube živine nad 30.000 din škode. V noči na 3. julij je vpepelil ogenj v Kranjski gori na Gorenjskem gostilničarju Andreju Černe hlev in svinjak. Rešili so živino ter prašiče, zgoreli pa so vsi vozovi, stroji ter mnogo lesa. Ker je prejšnji večer deževalo, se ogenj ni mogel razmahniti na sosednje strehe, ki bi se bile sicer sigurno vnele in bi bilo prišlo do zelo velike požarne nesreče. Na Moravški gori pri Sv. Križu nad Litijo, Kjer začenjajo prvi dolenjski vinogradi, je uničil nočni ogenj s slamo krite zidanice posestnikov Obahe, Grčarja in Omahovca. Pogorelci so oškodovani za večje vsote, ker jim je zgorelo različno vinogradniško orodje. V Vojniku pri Celju je vpepelil podtaknjen ogenj 80.060 din vredno veliko gospodarsko poslopje posestniku Prekoršeku. ESS Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno sto-lico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogt. reg. S. br. 30.474/35. Razne novice Redek blagoslov božji. Že dvojčki so bolj redek rojstveni pojav. Trojčki so pa posebnost, na katero kažejo časopisi s ponosom. Obmejna župnija Svečina je doživela v teku enega tedna dvojčke in trojčke. Žena posestnika Lebra v Podigracu, v župniji Svečina, je rodila trojčke. Deček in dve deklici so prišli na svet drug za drugim v dolgotrajnem času šest in šest ur. Mati in trojčki so na veselje družine popolnoma zdravi. — Posestniku Božniku v Svečini je rodila žena dvojčka. Tudi v tem primeru sta zdrava otroka z materjo. O beleženem bogatem ter izrednem božjem blagoslovu govorijo Svečmčani z veseljem,, ker se tudi najstarejši ne morejo spominjati na kaj podobnega. Služba božja za planince in izletnike bo v letošnji poletni sezoni ob nedeljah in cerkvenih praznikih do 3. septembra na sledečih planinskih postojankah: pri Pohorskem domu (julija) ob 9. pri Mariborski koči (avgusta) ob 9, pri sv. Arehu (Ruška koča) ob 10, na Smolniku ob 9, pri koči pod Kopo (Pungart) ob 11 (samo julija), na Kremžarjevem vrhu ob 11 (samo avgusta), na Uršlji gori (Plešivec) ob 9. — Za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki, je ob nedeljah in cerkvenih praznikih v mariborski frančiškanski cerkvi sv. maša ob 4.15. — Aljažev klub. Tetaj za odpravo govornih motenj (ječanje, br.-botanje itd.) priredi med, počitnicami v Celju in Mariboru strokovni učitelj gluhonemnice g. Vilko Mazi, ki ima na tem področju že dolgoletne izkušnje in je izdal tudi poljudno znanstveno knjižico »Govorne motnje«, ki bi jo moral imeti vsak vzgojitelj. Prijave za tečaj, ki bo trajal 6—8 dni in se bo vršil na eni izmed ljudskih šol, je treba čim prej, najkasneje pa do 20. julija poslati prireditelju (Vilko Mazi. Vikrče, p. Medvode). Ker je število tečajnikov zaradi individualnega pouka omejeno, naj interesenti ne odlašajo s prijavami. Za odgovor je priložiti znamko. Podrobnejša pojasnila prejme vsak zanimanec po vposlani prijavi. Za popravilo znamenite cerkve Matere božje na Ptujski gori se vrši velika loterija. Glavni dobitek je popolnoma nov moderen štirisedežni avto znamke ¿Opel-Kadett« tipa 1939; drugi dobitek je novo motorno kolo znamke »Phaeno-men«, potem sledi par lepih volov, šivalni stroj, mlad konj, krasna spalnica, krasna harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles itd. ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. Žrebanje bo v nedeljo, 1. oktobra 1939 na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Srečka stane samo 5 din. Srečke se naročajo pri župnijskem uradu na Ptujski gori. Segajte po njih! Dijaki-nižjefiolci iz gimnazije in drugih šol v Celja se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji na stanovanje in vso oskrbo v konviktu sv. Cirila in Metoda. Prijave sprejema kapueinski samostan v Celju. Obžalovanja vredni slučaji Z vlomom oškodovana trgovina. V Kamniti pri Mariboru so obiskali neznani storilci trgovino Antona Štoka in so mu povzročili 2000 din škode. V ioni v hišo posestnika sredi dneva. Ko so bili domači zaposleni s spravljanjem sena, je neznan storilec vlomil v hišo posestnika Alojzija Korošec na Malni 12 pri Sv. Jurju v Slov. goricah. S ponarejenimi ključi je odprl sobo ter omare in odnesel: dva samokresa, nad 4000 din vredno zlato uro z verižico, nad 2000 din gotovine, dve srebrni uri in hranilno knjižico, katero je odvrgel med potjo. Kaj vse pijanost napravi! Dne 4. julija popoldne je zabodel pijani posestnik Jožef Vovk v Sp. Doliču svojo 40 letno ženo Antonijo v domači hiši. Smrtnonevarno ranjeno . > prepeljali v bolnišnico v Slo-" venjgradec, kjer je drugo jutro umrla. Ko so se podali orožniki k Vovku, da ga aretirajo, so ga našli nezavestnega z globoko rano na vratu, katero si je sam prizadjal, kakor hitro se je toliko streznil, da se je zavedel, kaj je storil z ženo. Vovka so prepeljali v obupnem stanju v celjsko bolniš- Štefan je že dolgo vrsto dni in noči prebil v samotni celici. V celici je prav za prav vedno bila noč in jo je razsvetljevala samo bela, slepilna svetloba. Ta svetloba je bila grozna. Ni mogel ne gledati, ne spati. Nekega dne ah noči je ravno pregledoval liste, ki mu jih je bila poslala Alojzija, ko so se odprla manjša vrata in sta vstopila nadzornik in stražnik. »Vstanite in pojdite za nama!« je rekel nadzornik. Štefan se je počasi dvignil. Prebledel je in re ves tresel. Mislil je, da mora biti polnoči in ga bodo peljali naravnost pod vislice. Rad bi jima p rvedal, naj počakata, ker še ni pripravljen na smrt, mater bi rad videl in se spovedal, a njegovo grlo je bilo tako suho, da ni mogel govoriti. Nemo je ubogal in šel proti vratom. Nadzornik ga je prijel za eno roko, stražnik za drugo in sta ga vlekla ko kako živinče v klavnico. Čez nekaj časa mu je udarila v oči močna svetloba. Ko so se ji oči privadile, je videl, da je na dvorišču. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal začudeno. »Nič!« je odvrnil nadzornik. »Smrtno sodbo so spremenili v dosmrtno ječo.« »Ne bo treba umreti?« je vzkliknil Štefan. »Sedaj še ne!« je hladno odgovoril paznik. »Srečo ete imeli. Zelo malo je takih, ki tako pridejo iz tega poslopja kakor vi.« »O, hvala! Hvala! Hvala!« je veselo ponavljal jetnik. Spremljevalca sta ga peljala v glavno poslopje. V tretjem nadstropju sta ga zaprla v samotno celico. V tem trenutku je nehal biti Štefan Kmieie, postal je številka 612. Sedel je na rob postelje in se ozrl okrog po celici. Razen postelje je bilo v njej: umivalnik, ogledalo, mizica in stol. Stene so bile iz opeke. Bile so vlažne, prav tako tudi tla in strop. Skozi okence je videl košček dvorišča in stoletni stolp, pred katerim je stal stražnik. Ko se je Štefan naveličal ogledovanja, se je vle-gel in trdno zaspal. Ob sedmih zvečer ga je prebudil stražnik, ki ga je peljal v obednico k večerji. V obednici ga je sprejelo šest sto jetniških tovarišev. Štefan se je radovedno oziral po njih. V družbi teh bo moral živeti do smrti. V obednici so bile dolge vrste miz. Za vsako je sedelo pet jetnikov, in sicer tako, da so vsi gledali v isto stran. Stražnik je Štefana peljal mimo vseh miz in ga posadil za zadnjo mizo. Na mizi ga je čakal poln krožnik fižola in velik kos kruha. Ob petkih so jetniki dobivali fižol in čaj. Štefan je z užitkom jedel. Čez nekaj dni so Štefana peljali v tovarno za srajce in ga posadili za šivalni stroj. Ta tovarna je bila največji obrat jetnišnice. Nadzornik mu je razložil njegovo delo. Vsak dan bo moral prišiti na dve ruze, dozorevajo v teku kratkega poletja radi dolgih ur sončne svetlobe. Gozdovi so obsežni. Dežela je pravcati raj za divjačino. Ribarstvo in rudarstvo sta glavni industriji. Ceni se, da Ala-ska vsebuje 94.000 kvadratnih milj poljedelske in pašne zemlje. Visoke cene potrebščin, ki se vse uživajo, so do sedaj odstrahovale neodvisne naseljence. Vladni izvedenci, ki so nedavno proučili gospodarski položaj Alaske, pa so mnenja, da primerno načrtano in financirano naseljevanje bi bilo v veliko korist Alaski, Združenim državam in naseljencem samim. Mlada tekmovalka Nedavno so priredili v nekem kraju na Francoskem tekmo v tem, kdo zna najhitreje pi- Zdravo hladilno ceneno DOPIAČO PIJAČO pripravite s Drogerija SAN IT AS Celje -Trbovlje nico. Dvojni zločin je povzročil preobilni alkohol. Ogrožena javna varnost po okolici Celja. Po okolici Celja so si začeli na žalost kar podajati roke vlomi ter tolovajski napadi, ki znatno ogrožajo osebno lastnino ter javno varnost. V Osencih pri Celju je bilo v minulem tednu vlomljeno v hišo posestni-ce Gorjup. Tat se je poslužil prilike, ko je šla gospodinja na polje. Videl je, kam je shranila ključ od hiše, katero je odklenil in odnesel 1600 din gotovine, srebrno žensko uro in prstan. Prebrskal je vse po hiši, a več ni našel, kar bi bilo imelo zanj vrednost. — Krog enajste ure v noči se je vračal posestnik Alojzij Kapitler s kolesom iz Št. Janža skozi Socko v Galicijo. Radi slabe ceste je vozil počasi. Blizu Cesarjeve žage se je zakadil vanj neznanec, ga je podrl s kolesa in zamahnil z nožem. Duha-prisotni Kapitler je sunil napadalca proč od sebe in ga udaril po glavi. Tolovaj pa se je še enkrat zagnal vanj ter ga je zabodel dvakrat v nogo in zginil v noč. Strašni dejanji bogatega dolenjskega posestnika. 50 letni Anton Tratar, ugleden ter premožen kmet na Bistrici pri Št. Sa-pertu na Dolenjskem, je gospodaril po smrti svoje žene s sinom in hčerko Filo-meno. Ljudje pripovedujejo, da je že večkrat grozil otrokoma s smrtjo, ker si je domišljal, da ga hočeta zastrupiti. Zadnje dni je poslal zgodaj zjutraj svojega sina na košnjo in je ostal sam v hiši s hčerko. Ko se zjutraj ni nikdo zganil pri Tratar-jevih, so šli sosedje gledat in so zagledali skozi okno spalnice na tleh kri. Stekli so po sina hi so nato s silo vdrli v zaklenjeno hišo. Pri vstopu v očetovo spalnico se jim je nudil strašen prizor: Tratar je ležal v postelji s prerezanim vratom in prerezanimi žilami na rokah ter že mrtev. V spalnici hčerke so našli Filomeno, ki je imela s sekiro razbito glavo, še malo živo. Poslali so po zdravnika in duhovnika, kateri je podelil umirajoči sveto poslednje olje, nakar je izdahnila. Kaj je prav za prav napotilo očeta Tratarja do dveh tako grozno obupnih dejanj, še ni pojasnjeno. Družinska žaloigra, ki je na Dolenjskem brez primere, je silno potrla vso okolico. Neverjetna drzaost štirih vlomilcev. Dne 8. julija dopoldne, ko so bili domači zdoma na delu, so štirje mladi vlomilci ukradli posestniku Šumljaku na Vehih pri Šmartnem ob Dreti 7000 din gotovine, desetletni pastirici posestnika Jerneja Gro-sa so iztrgali kravo na paši ter so jo odpeljali. Drzneže, katere zasledujejo orožniki, je videlo več ljudi, M trdijo, da so vsi mladi, črn Glasi, brez pokrival in primeroma lepo popotno oblečeni. Komaj izpuščena kaznjenca že zopet strašita z vlomi in tatvinami. Zadnjega aprila je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice brezposelni rudar Albin Košar, pristojen v Griže pri Žalcu. Komaj je bil na svobodi, že se je spajdašil z Jožetom Pečovnikom iz Št. Janža pri Slovenjgradcu, kateri je bil pred kratkim izpuščen iz kaznilnice v Mariboru. Orožniki iz Št. Pavla so te drii prijeli Košarja, PečOvnik pa je ušel in se skriva po hostah. Pri Košarju so našli precej zlatnine in srebrnine, več zlatih poročnih prstanov, srebrno žensko uro, zlato moško uro in okrog 350 din. Predali so ga v zapore celjskega okrožnega sodišča in se še vršijo poizvedbe ter so orožniki na delu, da primejo še Pečovnika. Vlssna. V noči na 1. julij je bilo vlomljeno v župnišče v Kovorju na Gorenjskem. Vlomilci so odnesli železno blagajno s 6000 din, katero so našli orožniki drugo jutro v bližnjem pšeni-čnem polju popolnoma raz- bito, poleg blagajne so ležale štiri sekire in ena rovnica. — V župniji Marija Ljubno na Gorenjskem je bila 1. julija birma. Vlomilec je računal, da so ljudje ta dan napolnili nabiralnik za glavnim oltarjem in je vlomil vanj v nedeljo dopoldne. Plen je znašal samo okrog 250 din. Z zabodljajem v prsa aretiral napadalca. V Kranju se je ob pol enih ponoči gruča pijancev med seboj prepirala ter grdo preklinjala. Stražnika sta opozorila razgrajače na mir. 43 letni delavec Rudolf Šribar pa je potegnil na to opozorilo nož, ga zasadil stražniku Ivanu Levstiku v prsa ter zbežal. Stražar pa je, ne meneč se za rano, stekel za napadalcem, ga dohitel na savskem mostu ter aretiral. Šele tedaj, ko je predal policaj surovino drugemu stražniku, se je pobrigal za svojo rano, katera je precej huda, vendar ni smrtno nevarna Jzprerl smlišrff Kljab obsedi« dveh os-icae velika, tatvina, še vedna aepojssajeita. V noči na deiošn;: Novo lete je bil izvršen v Ptuju v davčni urad vicrn. Drzni storilci so odnesLi koie-kov za 317.290 din in ni bilo za njimi dolgo časa nobene sledi. Kar nenadoma so L3 pojavili ukradeni kateki v Zagneisu. Policija je ugotovila, da jih pisodaja trafikant Ivan Brglez, ki je tudi priznal, da mu jih prinaša vsak teden Franc Krašovec, 37 letni čevljar iz Maribora. Oba so aretirali in ju prepeljali v Ptuj. Krašovec je predal Brgiezu kolekov za 120.000 din in jfe izpovedal, da se je 15. januarja seznanil na postaji Pragersko z nekim nepoznanim moškim, s katerim sta se peljala skupaj v Zagreb ter sta se med potjo dogovorila, da bo Krašovec zanj prodajal trafikantom koleke, za to pa bo prejemal posebno nagrado. Krašovec je potem našel trafikanta, sati — tekmo med ste-nografi. Prijavilo se je precej tekmovalcev, med njimi tudi neka sedemletna deklica, čeprav »o sicer smeli pri tej tekmi nastopiti ssjno oni, ki jim je stenografija poklic. Že takrat, ko se je prijavila, da hoče tudi nastopiti, je vzbudila precej začudenja. To začudenje pa se je pozneje spremenilo v pravo presenečenje. Sedemletna deklica je premagala v hitri pisavi vse svoje tekmece, ki jih ni bilo malo. Pravijo, da je v er.i sami sekundi napisala 12 besed, napisala pa tako, da jih je tudi znala prebrati. In to branje je pri stenografu prav tako važno kot hitro pisanje. In dekletce se je te svoje hitre pisave povrhu 5e navadilo samo doma. sto srajc ovratnike. V treh, štirih, tednih se bo privadil in z lahkoto izvršil predpisano delo. 2a vsak ovratnik, ki ga bo prišil nad zahtevanim številom, dobi dva oenta. Prvi dnevi v tovarni so bili za Štefana pravi pekel. Zdelo se mu je, da bo zblaznel v tej enoličnosti. Najhuje je bilo, da jetniki niso smeli govoriti in se je ves dan slišalo samo enolično ropotanje šivalnih strojev. Polagoma pa so se čuti privadili. Roke so postajale vse bolj gibčne. Štefan je lepega dne spoznal, da življenje v tovarni ni tako grozno kakor je mislil prej. Štefan je kmalu prodrl v tajne jetniškega življenja. V delavnic. je dobil dosti dobrih nasvetov, ki so mu jih dajali tovariši šepeta je. Največ navodil mu je dal Poljak Griskas. Ta je že dolga leta bil v jet-nišnici in je vse vedel. Odkod je zajemal svoje znanje, ni hotel povedati. Jetnike je večinoma vse poznal in je Štefanu skrivnostno razlagal, kaj je kateri storil. »Tisti,« je pokazal na človeka mrkega pogleda, »je ubil tri ali štiri ljudi, toda dokazati so mu mogli samo vlom. Njegov sosed je obsojen na dosmrtno ječo. Med kvartanjem je ubil nekega tovariša. Tisti plešasti jud pa je dal zažgati svojo trgovino, da bi dobil zavarovalnino. Oni visoki mož je bil nekoč zelo bogat. Po poklicu je bil mešetar in je nešteto ljudi prevaril. Trije so zaradi njega izvršili samomor. Mladenič, ki poleg njega stoji, je v pijanosti do smrti povozil neko dekle.« »Za hip je utihnil, nato pa nenadoma vj »No, kako si se počutil v smrtni celici?« »Odkod veš, da sem bil tam?« se je začudil Štefan. »O, jaz vse slišim!« se je nasmehnil Grislias. »Poznal sem nekoga, ki se je rešil iz tistega poslopja ko ti. Rekel mi je, da je najhujša muka neprestana bela svetloba.« »Da, svetloba in strašna negotovost,« je vzdih-nil Štefan. »Zakaj negotovost? Saj vsak izve, kdaj mu bo odbila zadnja ura.« »Kako?« »Ne vem. A to je gotovo, da izvemo to mi in oni. Le počakajte! Če bodo prihodnji teden koga obesili, bomo vsi izvedeli. Tisto noč nihče ne s,pi. Vsi jetniki vpijejo in tarnajo.« Štefan je v duhu gledal obešanje. Videl je, kako visi mrlič na novi vrvi, kako rabi ji vrv prereže jo in obešenca pokopljejo. Spomnil se je, da je tudi njega čakala talca usoda in se je stresel od groze. »Ah ti odobravaš obešanje?« je čez čas vprašal Grisksis 8. »Odobravam. Kdor hladnokrvno ubije človeka, ne zasluži drugega.« »Ali je sedaj kdo v smrtni celici?« »En Italijan, ki je hotel izropati neko banko in je ubil blagajnika.« (Dalje sledi) Mladinski tabor v Mariboru: Mimohod mladcev pred tribuno na stadionu ;; i) ito5r«~, 46 letnega Ivana Brgleza, ki je bil pripravljen kupovati koleke po znižani ceni, dasi je gotovo vedel, da so koleki ukradeni. Br-glez in Krašovec sta dajala zadnje dni v Mariboru za svojo krivdo odgovor pred malim senatom. Krašovec je bil obsojen na 15 mesecev robije in 1200 din denarne kazni. Brglez je dobil šest mesecev strogega zapora in 600 din denarne kazni. Kljub obsodbi dveh je ostala velika tatvina še vedno uganka. Zavmjen priziv na smrt obsojenega. Jurij Sabukc5ek je lani 31. oktobra zvečer v Čretu pri Celju umoril ter oropal Ivanko Zakrajšekovo in je bil radi tega zločina obsojen na smrt. Obsojeni je vložil zoper smrtno obsodbo priziv na stol sed-morice v Zagreb, ki je te dni priziv zavrnil in potrdil sodbo celjskega okrožnega sodišča. Sabukošekova zadeva je bila še poslana ministrstvu pravde, ki bo končno odločilo: ali se naj izrečena smrtna obsodba izvrši ali pa spremeni v dosmrtno ječo. Na osem let obsojen Kodrov pajdaš. V Novem mestu se je vršila v minulem tednu obravnava proti Kodrovemu pajdašu Antonu Hočevarju iz Knežje vasi pri Dobrni-ču radi ropov in tatvin. Kot priča proti Hočevarju je bil odveden iz mariborske kaznilnice v Novo mesto Koder, ker sts svoj čas skupno s Hočevarjem strahovalr. Dolenjsko. Koder je izpovedal, da sta sku paj z obtoženim izvršila rop pri Mirtovih v Radohovi vasi, enega nekje pri Dobrni-ču, nad Stično in še po raznih drugih krajih na Dolenjskem. Dobila nista nikjer posebnega plena. Sodišče je obsodilo Hočevarja radi teh ropov in raznih manjših zločinov na osem let ječe. * smvmm® ifrajte Nekaj besed o Prekmurskem todnu. Prekmurski teden je za nami. Brez dvoma je naredil nekaj velikega za Prekmurje. Tujci so kar občudovali, da Prekmurje, oziroma Sobota kaj takega zmore. Primerjali so ta teden Mariborskemu tednu in izjavljali, da je bilo tu lepše. Rekli so celo, da je bil to ljubljanski velesejem v malem. Tudi ti3ti, ki so bili proti, temu tednu, so le morali dati svojo pohvalo. Prekmurje je tako na dostojen način proslavilo svojo 20 letnico priključitve ostali Sloveniji, ki je bilo 12. avgusta 1919. ■— Slišali smo pa tudi tu in tam, da so tujci kritizirali drage cene hrane in pijače. Zdela se nam je skoraj tudi potegavščina z letalskim mitingom. Ljudi se je zbralo ogromno in so odhajali vsi razočarani, že začetek se je zavlekel za več kot za eno uro. Dvignilo se je eno letalo, malo krožilo nad Soboto in zopet sedlo na zemljo. Da se je zopet dvignilo drugo, je trajalo skoraj pol ure, ljudje so pa prodajali zijala. Res je sicer, da je bil veter, vendar bi nekaj več lahko pokazali. Letala vidimo skoraj vsak dan brez vstop nine. Veliko ljudi je odšlo pred koncem mitinga Saj pa res ni bilo nič posebnega. Zadnjo nedelj so imeli gasilci svoje zborovanje in obhod pc mestu, mladinski tabor in obhod po mestu, razstavo živine in še letalski miting. Motilo je tudi, da so imeli gasilci vaje, ko se je na prostem služila sv. maša. Našim malim obrtnikom lončarjem, tkalcem in podobno naj bi občina dala prostor brezplačno, da bi tujci videli tudi naše posebnosti, tako pa niso mogli na ta teden radi Srage odškodnine za prostore. Te pomanjkljivosti se naj v prihodnje odpravijo in še z večjim veseljem bomo častitali Soboti in njenemu pred- sedniku in vsem ostalim, iti so pripomogli, da je bil Prekmurski teden tako lep. Sprejem dijakov v salezijanski dijaški dom vMartinišče« v Murski Soboti. V dom se spreje-najo telesno zdravi in nepokvarjeni dijaki, ki obiskujejo le par minut oddaljeno realno gimna-sijo. Oskrbovalnina znaša inesečno 400 din. Vzgoja v zavodu se vrši po načelih velikega vzgojitelja sv. Janeza Bosko. Med 101 gojenci, ki so bili na koncu preteklega leta v domu, jih je izdelalo 16 z odliko, 34 s prav dobrim in 34 z dobrim uspehom; popravni izpit iz enega predmeta ima 12 gojencev in 3 gojenci iz 2 predmetov; popolnoma sta padla dva gojenca. Za sprejem pišite na Ravnateljstvo salezijanskega dijaškega doma Martinišče, Murska Sobota. Murska Sobota. V nedeljo, 16. julija, bomo imeli novo mašo, ki jo bo Vsemogočnemu daroval g. Janez Erjavec. — Pred kratkim se je poročil g. Viktor Smolej, profesor na gimnaziji kneza Koclja, z učiteljico gdčno Avgusto Ga-berščik. Poročne obrede je izvršil gimnazijski katehet g. šoštarec Alojzij. Priljubljenemu g. profesorju želimo v zakonskem stanu mnogo sreče in božjega blagoslova! — Plavalna sekcija SK »Mura t^kfjSnjlh dogodkih. Zato se jih je pa sedaj tem več nabralo. S tukajšnje pošte je bil prestavljen na pošta v Trebnje na Dolenjskem pismsntjša Lec-pold Springer. Eil je zaveden Slovenec, kakršnih pri nas ni mogoče annogo najti. Bil je priljubljen radi svoje odkritosrčnosti in neustrašenega nastopa. Fantje so sc zelo radi zbirali okrog njega, saj jim je radi njegove družabnosti bilo prav prijetno v njegovi družbi, želimo mu, da bi se med svojimi Dolenjci prav prijetno počutil! Na njegovo mesto je prišel Javcrrnik, doma iz Prekorja pri Celju. — Tretjo nedeljo v juniju je vodstvo dekliške šole priredilo prc3lavo materinskega in Vidovega dne. Radi deževnega vremena se proslava ni mogla vršiti na prostem. Vršila se je v deški šoli. Godba iz Veržeja je spremljala telovadne točke, ki so bile obenem s pevskimi točkami in igro zelo ¡dovršeno podane. — Deška šola je proslavila Vidov dan z ljubkim petjem, deklamacijami in lepo igro. — Oba višja razreda deške šole sta šla pod vodstvom učiteljic na izlet v Ljubljano. Izletniki se s hvaležnostjo spominjajo gospe podbanove, ki je oskrbela, da so bili prijazno sprejeti, z vsem preskrbljeni in naposled še obdarovani. Ogledali so si velesejem in se vozili v letalu. Nižji razredi so si ogledali Maribor in Falo. — Nekateri starši se čudijo, zakaj so bili njihovi otroci vpisani v slovenski razred. Mi se pa čudimo, kako je mogoče, da ti starši tedaj, ko so stopah v zakon, niso vedeli, da se po enem izmed njih pretaka pristna slovenska kri. — Lepo število letoviščarjev iz Nemčije se je nastanilo v Apačah. Ugaja jim pri nas, ker morejo dohiti vse, kar si njihov želodec poželi, in povrh še zelo poceni. Sv. Martin pri Vurbergn. V nedeljo, Z julija, se je pri nas vršila vesela in velspumembna slovesnost, kakršne naš kraj brezdvonmo še ni doživel. Tukajšnja gasilska četa, ki se lepo razvija pod vodstvom agilnega predsednika g. G. Toplaka, si je v zadnjem času nabavila nov» brizgaino in krasen gasilski prapor, katera sta bila na ta dan slovesno blagoslovljena, že v se-boto zvečer so dospeli v naš kraj priljubljeni »Slaveki« iz Sv. Trojice ter so že na predvečer zaigrali par poskočnih komadov, s čemer so vabili prijatelje gasilstva od blizu in daleč. Naslednji dan zgodaj zjutraj so igrali podoknico kumicam in budnico. Ob osmih je bil sprejem gostov, nato pa zabijanje spominskih žebljičkov v novi četni prapor. Nekaj minut pred deseto j« krenil od gasilskega doma z godbo na čelu dolg sprevod proti farni oerkvi. Ob desetih se je pričela slovesna sv. maša, ki se radi dežja ni mogla vršiti na prostem. Daroval jo je g. župnik. Pe sv. maši je sledila slovesna blagoslovitev briz-galne in prapora, katerima sta kumovali kumiei-domačinki gospa .Marija Partljič, soproga župana, in gospa Aagsla Kostanjšek, soproga trgovca. Po blagoslovitvi je pozdravil župni član g. J. Kcstanjšek vee n&vaože. i.utvewa. Pri nas je bila lepa slovesnost. Minilo je namreč 50 let, odkar je bila postavljena "ltapela. Za to priliko je bila tepo prenovljena. Igrala je apačka godba pod vodstvom g. Volfa. 22ež je nekaiiko motil procesijo. G. župnik je imel p-jciersn nagovor. Bolj nego pobožnost pri ¡kapeli je dež nagajal luiveršk-emu gostilničarju. 3ci je zaman postavil 50 miz na svojem vrtu. Sv. Vid pri Ptnju. Na Vidov dan je priredila šolska mladina v dvorani Siomšekovega doma iizredno lepo in pomembno proslavo. G. Belogia-vse Maks, šalski upravitelj, je imel posabno izrazit govor o priliki te proslave v zvezi s 550 letnico žalostne bitke na Kc so veni polju, šolska ■deca je imela več lepih deklamacij, nato je pod njegovim vodstvom v zboru zapela nekaj prav lepih pesmic. Pod vodstvom g. učitelja Kočevai .Antona je deca vprizorila .prav tepo igrico »Naš Vidov dan« in >xS!ovo«, poslednjo na čast g. uči-tteljici Pernat Ivanki, ki stopa sedaj v zasluženi pokoj po nad 20 letnem izredno uspelem delovanju na šoli. G. šolski upravitelj se ji je v prav lepem govoru zahvalil za njeno tovarištvo in za njeno zvesto in uspešno delovanje na šoli v imenu učiteljskega .zbora in šolske mladine. Nato je deca zapela njej na čast pesmico »Ob slovesu«. Govor je imel tudi g. župan Vinko Anton in ob tej priliki ji je v imenu krajevnega šolskega odbora v priznanje za njene izredne zasluge za šolo in narod izročil krasno častno diplomo. Po teh ganljivih prizorih je v polni dvorani malo-¡katero oko ostalo suho. Bog naj jo živi še mnogo tet! Ormož. Skupno združenje obrtnikov v Ormožu obvešča vse člane, da se občni zbor, kateri je bil sklican na dan 16. julija, ne vrši zaradi pritožb in se prestavi za nedoločen čas. Sv. Križ pri Ljutomeru. Kakor smo že objavili, je dal g. Vekcsiav Bratina, trgovec z raznim stavbenim blagom, sezidati v spomin kapelico lurške votline, ker pa do 18. maja delo ni bilo dogotovljeno, zato se blagoslovitev takrat ni mogla izvršiti. Blagoslovitev te prekrasne kapelic« se bo izvršila v nedeljo, 16. julija ob pol treh popoldne. Procesije, ki bo šla od farne cerkve proti vcrtlini, se -udeleži Marijina družba in vrtec kakor tudi ostalo občinstvo. ProžM-Vrbno. Gasilska četa si je po enoletnem obstoju, da bi mogla vršiti svojo veliko nalogo in,poklic, nabavila novo motorno brizgalno, k) bo blagoslovljena v nedeljo, 16. julija, popoldni na prostoru g. Mastnaka v Prožinski vasi. Spored: na predvečer bo kresovanje nad vasjo. V nedeljo ob 8.30 Zbiranj« članstva na veseličnem Žalski gospod župnik in duhovni svetnik1 zlatomašnik G. Anton Veternik, župnik in duhovni svetnik v Žalcu, je obhajal 11. julija zlatoraašni jubilej v starosti 75 let, povsem čil ter zdrav, da še kot zlati jubilant čita brez očal. Rodil se je 2. januarja 1865 v Lokovcu pri Celju. Po izborno končani gimnaziji v Celju in Mariboru ter bogoslovju v Mariboru je bil posvečen pred 50 leti in je primiciral pri sv. Jožefu nad Celjem. Kaplan je bil v Trbovljah ter v Braslovčah, odkoder je prišel za župnika na Dol pri Hrastniku. Na Dolu je deloval 14 let in je zgradil krasno župno cerkev. Na zahtevo zdravnika in na željo škofa dr. Na-potnika se je preselil iz Dola v Žalec, kjer je z vso vnemo na delu celih 25 let. Jubilant se je veselil povsod največje priljubljenosti pri vernikih. Visoko ga spoštujejo njegovi duhovni seto-variši, ker jim je zapustil kot neumorni cerkveni pisatelj obširno in res zlato knjigo »Razlaga katekizma«. Ima pripravljeno ogromno delo — pridige, izdelane po katekizmu za celo cerkveno leto. — Za 25 letno delovanje so se farani priljubljenemu zlatomašniku na predvečer izrednega jubileja vsaj nekoliko oddolžili z baklado in godbo, številni sprevod je krenil proti cerkvi in se je ustavil pred župniščem. Jubilanta sta nagovorila žalski g. župan Vlzovlšek in g. kaplan Jurij Guzej. Združeni domači in petrovški pevci so mu zapeli par ljudskih pesmic. Za nepričakovano počastitev se je g. jubilant prisrčno zahvalil. G. zlatomašniku iskreno častita »Slov. gospodar« kot enemu najbolj delavnih in zaslužnih duhovnikov z iskreno željo, naj ga ohrani ljubi Bog še pri moči do bisernega jubileja! Iz naših društev Sv. Vid pri Ptuju. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo, 23. julija, mladinski dan s celodnevnim sporedom. VinlCarshi vestnih Viničarsko-delavski tabor v Kapeli. V nedeljo, 30. julija, prirejamo obmejni viničarjl in delavci, združeni v ZZD, svoj tabor v Kapeli (Slatina Radenci), ki je predvsem važen za gornjeradgonski okraj in omejne Slovenske gorice. Spored: ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom. Po sv. maši pri cerkvi tabor. Govorijo: g. minister Franc Snoj ter zastopniki delavskih organizacij in ustanov iz Ljubljane, Maribora in Ljutomera. Popoldne prijateljska zabava z bogatim srečolovom do odhoda vlaka. Hlapec in dekla se sprejmeta v župnišče. Naslov v upravi. 1145 Potrebujem viničarj», izkušenega tudi pri novih nasadih^ s tremi delovnimi močmi. Orssich, Gruškovje št. 43, p. Sv. Andraž-Leskovec, Haloze. 1148 Iščem 14—15 letno revno deklico za pastirico. Plačilo po dogovoru. Gajzar Matjaš, Nova vas 5, Ptuj. 1149 Pekovskega vajenca, pridnega, močnega In poštenega, starega 15—16 let, sprejme pekarna Ledinšek, Maribor, Radvanjska 43. 1142 prostoru, nato skupen odhod z godbo k Sv. Lovrencu, kjer bo ob 10 sv. maša. Ob 14 bo sprejem botrov nove motorke, zastopstva župe in zastopnikov ohlastev. Ob 15 slovesna blagoslovitev motorne brlzgalne. Na pomoč! Sv. Frančišek Ksaverij. Gasilska četa v Rad-mirju obhaja 16. julija proslavo 40 letnice obstoja. V ta namen bo ob 10 slovesno sv. opravilo za vse rajne tovariše gasilce, popoldne pa se vrši velika vrtna veselica z bogatim sporedom. Sprejem došllh tovariških društev ob pol treh pri Vorhovem krilu. Vsi prijatelji gasilstva iskreno vabljeni! Na pomoč! Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo se je vršila pri nas izredna slovesnost zlate poroke, katero sta obhajala zakonca Ivan in Marija štigllc, p. d. Skoka. Bila je to prva slovesnost te vrste v naši župniji, kar pomnijo ljudje. Obred zlate poroke Je izvršil njihov nečak, g. štigllc Franc, sedaj župnik v p., sv. mašo pa Je služU domači g. župnik Ivan Vogrinec. Jubilant se je rodil leta 1863 v daleč okoli dobra poznani šetejevi rodbini. Ko mu je bilo 26 let, se je poročil z 19 letno ugledno posestnikovo hčerko Marijo, ki je podedovala po svojih starših precej obširno Skoko-vo posestvo. V zakonu se jima je rodilo 14 otrok, od katerih so umrli štirje, deset jih pa živi in bo vsi preskrbljeni in vzgojeni v strogo katoliškem duhu. Drugače tudi biti ne more, saj je mati zgledna tretjerednica in Bog sam le ve, koliko je ona v svojem 50 letnem zakonskem življenju preklečala in. premolila za svoje otroke, zato pa tudi božji blagoslov pri vzgoji ni izostal. Jubilant je bil dolgo obč. odbornik, soustanovitelj gasilcev v Radmirju, kateri ravno letos obhajajo 40 letnico obstoja. Za zasluge ga je četa imenovala za svojega častnega člana, župa pa za svojega starosto. Zato ga je k zlati poroki spremila poleg dolge vrste svatov tudi gasilska četa z zastavo. Na predvečer mu je pevski zbor zapel par lepih pesmi. Pozabiti tudi ne smemo, da je v jubilantovo hišo prihajalo vedno le katoliško časopisje, »Slov. gospodar« že nad petdeset let. — Skokov ata in mama! želimo vama, da dočakata tudi še demantno poroko! Ljubi Bog naj vaju ohrani čila In zdrava do najskrajnejših mej človeškega življenja! Bog z vama! Proaafa fanoicnigia Mnogi si niso na jasnem, kako je s trošarino (obdavčenjem) pri prodaji jabolč-nika. Finančna kontrola glede tega pojasnjuje sledeče: Jabolčnik je prost trošarine pri prodaji na drobno ali na debelo. Nekatere občine pa imajo pravico, da pobirajo trošarino tudi pri prodaji jabolčnika, kar je razvidno iz občinskega proračuna, izve se pa vedno na pristojni občini, kdor ni poučen, a želi pojasnila. Občina pobira v tem primeru trošarino od kupca. Gostilničarji pa morajo pri prodaji jabolčnika na drobno plačati prometni davek. Kmetovalci so pa pri prodaji jabolčnika na drobno prosti tudi prometnega davka, kot smo že pisali v »Slov. gospodarju« z dne 28. junija 1939, Kmetje, ki jabolčnik pridelujejo, so torej prosti vseh davkov, doklad in trošarin na jabolčnik, bodisi da ga prodajajo na drobno ali pa skupno. Edino, če občina pobira trošarino na jabolčnik, bodo pri prodaji na drobno plačah občinsko trošarino v višini, kakor jo pač predpiše pristojna občina, raje kot bi pa od vsakega kupca zahtevali potrdilo, da bo občinsko trošarino na jabolčnik plačal. Pri skupni, večji prodaji jabolčnika pa tudi morebitno občinsko trošarino na jabolčnik plača kupec. Domače novice V nedeljo, 10. julija, se obhaja v baziliki Matere >Bk*rti v Mariboru slovesnost nove sv. maše. Opravil jo bo g. novoma$nik Mihael Grešak od Sv. Jedertl nad Laškim. Kot sin rudarja v H^di jami nad Laškim je študiral na mariborski klasični gimnaziji in bil vseh osem let gojenec dijaškega semenišča. Bil je vseskozi vzoren dijak in odličnjak ter se s tem izkazal hvaležnega svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali in vzdrževali Ko je bil v šesti gimnaziji, mu je umrla mati In poleg njega zapustila še šestero mlajših otrok. Pri primlciji bo pridigoval g. Franc Hrastelj, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila. Cerkveno slavnost bo še povečalo pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom g. ravnatelja Gašpariča in ob spremljavi na orglah g. prof. Zafošnika ter sodelovanju civilnega in vojaškega orkestra. Slovesen vhod novomašnika v cerkev bo točno ob 9.15 a kratkim nagovorom pred glavnim vhodom. Ker je g. no-vomaš-nik v resnici siromašen in mu skromno slavje priredijo njegovi dosedanji dobrotniki, se verniki vljudno naprošajo, da po možnosti kaj darujejo v ta namen. Za spomin prejmejo podobice. Srebrni mašniški jubilej. V kapucinskem samostanu v Celju so obhajali slovesno srebrni maš-niški jubilej g. o. Mavricija Teraša. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi. Slavnostni pridigar je bil g. duhovni svetnik Doberšek lz Selnice, rojstne župnije jubilantove. Pred cerkvijo so pozdravili srebrnomašnika predstojništvo IIL reda, križarji in Klarice s poklonitvijo šopkov. Pred cerkvijo je bil slavolok, cerkev pa je bila lepo okrašena in razsvetljena. Gospodu jubilantu naše častitke! Pri padcu z drevesa si je zlomila obe nogi. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je padla z drevesa in si je zlomila obe nogi 30 letna mala posestnica Ana Murko. Kajnovo dejanje radi zmerjanja in sovraštva, V Sp. Ravnem pri žetalah je Jurij Zakeljšek tako obdelal s kolom Janeza Kolarja, da je ta radi poškodb drugi dan umrl. Do Kajnovega dejanja je došlo radi zmerjanja in iz sovraštva radi borih 45 din, katere je dolgoval Zakeljšek Kolarju na zapitku. Nova pletilnica in trgovina v Mariboru na Koroški cesti 26. Znani lastnik vinogradnega posestva in izletniške gostilne »Grič« v Rošpohu pod Sv. Urbanom g. Andrej Oset in gospa Antonija Pongračič iz Celja sta ustanovila in otvorila v Mariboru na Koroški cesti 2G (v hiši, kjer se nahaja cestni odbor) mehanično-strojno pletilnico in trgovino pletenin, perila, blaga za perilo, ženske obleke itd. Novemu podjetju, želimo najlepših uspehov in opozarjamo na ogia3 v današnji številki »Slov. gospodarja«. Hlapca za govejo živino sprejme takoj posestvo Prosekdvor, Bresternica pri Mariboru. 1143 Prodam lepo majhno posestvo. Cafnik, Zlmica, Sv. Barbara pri Mariboru. 1141 JFabius — Jabolčnik, snov, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec, tudi ako nič nimate pravega sadjevca. S poštnino atane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53.—, 100 litrov SS.—, 150 litrov 98.— din. Za uspeh jamčimo. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek. 1144 Pri »Starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6, se prodajajo ostanki iz raznih tovarn; predpasniki, oblekce, moške in fantovske obleke, hlače, srajce, čevlji, kovani, od 70 din, dve postelji, odeje, rjuhe, blazine, tuhne, inlet, železna zložljiva postelja, stoli, miza, kuhinjska omara. 1147 Vabilo k XXXI. rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Fetrovčali, ki se VTši v nedeljo, dne 16. julija 1939, ob 5. uri popoldne v pisarni zadruge. Dnevni red: L čitanje In odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leta 1938. 4. Pre-memba pravil. 5. Slučajnosti. Načelstvo. 1140 Zahvala. O prebridki in prerani izgubi vsled kratke in muke polne bolezni moje soproge, gospe MARIJE PLOJ, posesfrnrca in soproga finančnega starejšine Antona Ploj v Ljutomeru, se čutim dolžnega, da se vsem in vsakemu zahvalim, kateri so nas tolažili v bolezni, njo hodili kropit in ji darovali krasne vence in cvetje, njo spremili v častnem številu od blizu in daleč na njeni zadnji poti, Izrazili meni in mojim sočutje na kateri koli način. — Posebno se zahvaljujem č. g. župniku Ostržu za častna spremstvo in tola-žilne besede pri odprtem grobu, zlasti g. kaplanu za obiske v bolezni, vaem spoštovanim pevcem za lepe žalostinke, gasilnemu društvu in višjemu poverjeniku iz Gor. Radgone g. Davorinu Golobu, vsem stanovskim tovarišem in njihovim soprogam ter vsem drugim prijateljem in znancem, ki so rajnico spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. — Vsem in vsakemu za vse: najlepša zahvala! Ljuicmei-Radoslavci, dne 6. julija 19^.9. Žalujoči soprog in otroka. Avgust Šenoa: Berač EAilca 4 Povest iz vaškega življenja Ko je shodil in še kako leto pozneje, odkar pomije, je doživel vsak dan šibo in lakoto, kokoši in mačke so mu jemale še tisto skorjico, kar mu je je stara vrgla za denar, ki ga je gospoda za njegovo rejo plačevala. Bil je top, nesrečnik, še prekrižati se ni znal. »Prekleti pankrt!« to je bilo vse, kar je dan na dan čul od stare, a druge krščanske duše ni nikoli videl, ker ga je baba, ko je šla zjutraj na dnino, zaprla in je ves dan prečepel v mraku. Prekleti pankrt! O, ko bi le bil vsaj pankrt! Nekoč se je baba napila in ga je pijana natepla. Kri se mu je stiskala v srcu. Bolelo ga je. Ko bi bil kaj zakrivil! Toda čepel je mirno, prestrašeno v kotu in spet ga je tepla. Zavrelo je tudi v njem in ko je baba šla zjutraj na delo, js deček razbil okno in skočil v svet. Kratka je bila ta svoboda! Spet so ga ujeli in odpeljali v mestno hišo. Niso ga vrnili babi, škoda denarja za takega pankrta, naj ostane v mestni hiši, naj pomiva in pometa za tisti borni grižljaj, ki ostane onim v arestu. Tu je ostal leto dni, dve leti, več let. Dvorišče mestne hiše je bilo njegov svet, družba njegova pa je bil ta izvržek človeštva, ki ga je narobičnost, ki ga je greh zbral v to dvorišče, iz katerega deček ni smel nikamor. Poslušal je kletvice izgubljencev, poslušal hripavi smeh razbojnikov, gledal je zabuhla lica goljufov in tisti nesramni obraz razuzdanih žensk, ki ti priča, da ima zverina več sramu kakor človek, a vsa ta grdoba je gledala razcapanega dečka oholo, preko ramena, ves ta gnoj ga je utegnil s pestjo potisniti, mu zabrusiti skozi peklenski posmeh: Pankrt! O, ko bi bil videl vsaj en dobroten obraz, ko bi bil ujel vsaj v enega očesa kotičku iskrico prijaznosti, ko bi bil zagledal vsaj eno solzo, ki je pritekla iz srca — pa niti tega ne. Prišla je pomlad, njemu ni zazelenela, prišlo je poletje, toda poletno sonce ga je neusmiljeno žgalo in še jasneje kazalo vso to bedo in ves ta kup nesreče, zima pa ga je nagnala v mračni, zadohli zrak zapora, da se je skril pred mrazom, v oni hrupni direndaj zločincev, ki se je vsak dan menjal in menjajoč se prinašal pred oči nove hudobnosti. Da, kadar je b:1 čas za obed, kadar je smel z leseno skledico po ta revni obrok, Id se je »kosilo« imenoval in je bil jedva toliko vreden, da deček ni Od gladu poginil, še tedaj mu je zaklical ječar: »Pankrt, kje si?« Niti tistega imena, ki so mu ga sami tjavdan obesili, mu niso hoteli privoščiti. Srce mu je otrdelo, živci so mu otopeli. Kadar se je kak hudodelec Tvijal pod palicami pravice, če je stokal, da se je vsakomur duša tresla, je Luka sedel in gledal, ni pri tem ničesar čutil, ne straha ne usmiljenja. Zakaj ga gospodje niso dali v šolo? — Škoda se jim je zdelo denarja. Zakaj ga niso dali kakemu mojstru v uk? — Bržkone so pozabili nanj. Ljudje so ga tolikokrat videli in bili bi nanj čisto pozabili, ko bi nekoč ne bil udaril kastelanovega psa. Kastelan mu je hotel pokazati in se je zadri: »Čakaj, pankrt! Dali te bomo v šolo, kjer boš dobil vsak dan pet in dvajset mastnih.« Šel je naravnost k beležniku in mu dejali »Cesar hoče od nas soldatov, polovili smo že dovolj potepuhov, toda na domačo neko revo, na capinastega Luka smo čisto pozabili, spectabilis. Kako bi bilo, da ga spravimo pod puško? Mar ga bomo do smrti zastonj redili?« Beležnik je pohvalil to pametno misel kastela-novo, ko pa so Luka privedli pred komisijo, se je vojaški zdravnik od srca nasmejal in rekel: »Kako strašilo pa ste tu pripeljali? Ali mislite, da je cesarju treba takih mušketirjev, ki se jih še mačka ne bi ustrašila? Poglejte te sabljaste noge, te sirotaste roke! Izgubi se, grdoba, ti nisi za nas!« Drugi dan pa ga je poklical stari mestni kapetan predse. »Čuj, Luka,« mu je rekel, »ti nisi za nič na svetu, ti si izvržek. Dosti smo te redili, stokrat več smo dali zate, kakor si vreden. Dalje ne bomo več. Izgubi se, kamor hočeš! Tu imaš dva groša za na pot pa delaj, kar znaš!« Nagnali so ga iz mestne hiše. Bilo mu je kakor ptici, ki so jo spustih v zrak; bilo mu je kakor psu, ki so ga vrgli v vodo. Kaj zdaj? Kam se naj obrne? Kaj naj počne? Čudno se je ozrl v svoje roke. česa naj se primejo? Ko ničesar ne zna. Šel je, šel je, ogledoval hiše. Prišel je tudi na trg. Tu je zagledal starko, ki je prodajala kruh. Položil je na mizico svoja dva groša, starka je po-mežiknila in mu dala kruh. Luka je stisnil hlebec, šel dalje, prišel iz mesta, sedel pod drevo in pojedel kruhec, potem je gledal v svet, gledal in zadremal. Čudna je bila ta prva noč svobode pod starim drevesom, pod vedrim nebom na nočni rosi. Nenavadne sanje so se mešale po Lukovi glavi, kakor oblaki po črnem, burnem nebu. Z mislijo na svojo bodočnost je zaspal, zato se mu je tudi sanjalo o bodočnosti, o gosti megh, po kateri je hodil in hodil, iz katere ni mogel ven. Šum, ki je prediral skozi san kakor daljno grmenje, ga je zbudil. Že je stalo sonce na nebu, po cesti pa so ropotali težki tovorni vozovi. Vaščani so šli mimo njega, hiteč v mesto ali pa vračajoč se iz njega. Mladenič je odprl oči in jih zopet zaprl in zopet odprl. Začudil se je: to ni bila mračna temnica, temveč svetli, zeleni svet. Kam naj se obrnem? je vprašal Luka ta lepi svet. Stresel se je kakor človek, preden skoči prvič v vodo. Potem je začutil lakoto in žejo. To je bilo njegovo prvo čustvo, skrb, ki je doslej ni poznal. Kako naj to čustvo potolaži? Na svetu ni poznal nikogar razen onih, ki so ga nagnali; njegovo srce je ležalo na svetu kakor oni samotni kamen sredi prašne ceste. Ko je tako žejen in lačen premišljal, je prišla mimo njega mlekarica, ki se je vračala iz mesta. Tri, štiri korake je šla mimo, potem se je ustavila, vrnila k Luku, mu vrgla dva krajcarja in mu dala kos koruznega kruha. »Na, vzemi!« je rekla. Luka se je zavzel. Toda hitro se je spomnil in zajecal: »Hvala!« »Bogu hvala!« je odvrnila žena in šla dalje. Zdaj je imel kaj jesti, imel je denarja. Kako mu je to prišlo kar tako z jasnega neba, prav v najhujšem trenutku? Da, da, žena je mislila, da je berač. Ali je Luka vedel, kaj je berač? O, še kako! Na stotine jih je videl v mestni hiši, poslušal njihove pogovore. To je bila dobra šola. Posebno neki hromi Mato iz Resnika je bil pravi mojster. Ob ponedeljkih ga je stražnik navadno pripeljal v mestno hišo, ker se je ob nedeljah napil v »prosjaški krčmi« v Ilici. V torek ga je žandar nagnal iz mesta, v petek pa — petek je bil v Zagrebu beraški svetek — je Mato že spet beračil po Zagrebu in v ponedeljek je prišel spet v mestno hišo — kakor podgana, ki se ti med nogami vrača v hišo, medtem ko si jo ti pravkar nagnal. Tega se je Luka do sitega naslušal od strani kod, kadar je takole pripovedoval zaprtemu izmečku človeštva. Nov redilni praáek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. MOSTIN Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 aH 2 steklenici 15 din. JABLIN za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 'din. Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenja govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite 7 in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. 106 Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar-1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mostin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju j Drog. Skočlr, Slovenski trg 11 t Kmečka trgovina V politiki v laseh, drugače pa kupčija. Znano je, kako so si politično v laseh Angleži in Nemci. Delajo pa drugače nemški in angleški industrijci, ki se sedaj pogovarjajo, kako se bodo okoristili z industrijo bivše Češkoslovaške. Tudi Francija je z Nemčijo sklenila novo trgovinsko pogodbo do 23. junija 1940. Japonci pa bodo po novem trgovskem sporazumu od Francozov kupili za 20 milijonov jenov več kot pa doslej. Štednja z železom v Italiji. V Italiji je z novo odredbo prepovedano rabiti železo in bodečo žico za ograje. Ograje se smejo delati le iz lesa, betona, kamenja itd. Kupčija na čez je sedaj prepovedana pri kup-čevanju z živino tudi na ozemlju bivše Avstrije, kot je bila prej že v stari Nemčiji. Ne bilo bi napačno tudi pri nas kaj sličnega. Češka trdoživost se lepo vidi pri češki industriji avtomobilov, ki izpodriva Nemce celo v Nemčiji sami, ohranila si je pa tudi ves drugi zunanji trg. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 4—5.25 din, poldebeli 4.30 din, plemenski 4.25—5.75 din, Celje 4.50—5.50 din, Krško 4—4.50 din, Litija 4.75—5.25 din, Črnomelj 5—5.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 4.30 din, plemenske 4.50 din, klobasarice 3 din, molzne 5.25 din, breje 4.50 din, Celje 3.50—4.50 din, Krško 3—4 din, Litija 3.50—4.50 din, Črnomelj 4.25—4.50 din kg žive teže. Teliee. Maribor 5—5.50 din, Celje isto, Krško 4 din, Litija 4.50—5 d,in, Cmomelj 4.50—4.75 din kilogram žive teže. Te.ieta. Maribor 5-46 din, Celje 5.50—6 din, Krško 5—5.50 din, Litija isto, Črnomelj 5.50 do 6 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribon 5—6 tednov stare 80 do 100 din komad, 7—9 ¡tednov 110—120 din, 3—4 mesece 180—240 din, 5—7 mesecev 300—450 din, kilogram žive teže 6—8 din; v Ptuju je stal 6—12 tednov star pujsek 90—130 din, kg žive teže pa 6.50—7 din. Pršutarji. Maribor 9.50 din, Ptuj 7.50—8 din, Celje 7—8 din, Litija 8 din, Črnomelj 7 din. Debele svinje (špeharji). Maribor 7 din, Celje 8—9 din, Krško 8 din, Črnomelj 8 din. Vino Gornje Haloze (Studenice). Boljše namizno vino se je v zadnjem času prodajalo po 4 do 4.50 din liter, postavljeno na postajo v Poljčane. Okolica Krškega. Navadno namizno vino 4 do 4.50 din liter, sortirano 5 din liter. Litijski okraj. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—5 din liter. Okraj Črnomelj. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din liter, finejše sortirano 5 din. Razgovori i našimi naroinihi JUikM Žepne svetilke izdeluje edino domača ivornica IVAN PASPA I SINOVI Zagreb, Koturaška 69 Tržne cene Meso. Govedina 8—10 din, reberca 10—12 din, svinjsko meso 13—14 din, slanina 13—14 din, svinjska mast 17—18 din, ribe: klini 9—10 din, belice 8 din, morske ribe 10—18 din, zajec 13 do 14 din kg. Kože. Maribor goveje 9.25 din, telečje 15 din, svinjske 6 din kg, v Celju pa goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 6 din kg. Perutnina. Kokoš 20—30 din, piščanec 10 dO 30 din, gos 20—30 din, raca 15—20 din, kozilč 50 din. Drva. Maribor 102 din, Krško 60 din, Litija 65 din kubični meter. Mlečni izdelki. Mleko 1.50—2 din liter, surovo maslo 24 din, čajno maslo 30 din, domaČi sir 10 din kg. Liter smetane 8—10 din. Krma. Maribor seno 52 din q, slama 40 din q, Krško seno 70 din q, slama 25 din q. Sadje. Jabolka 10 din, hruške 8—10 din, češnje 3—8 din, marelice 8—12 din, breskve 8 do 14 din, jagode 8—10 din kg. Liter jagod 7.50 do 10 din, ribeza 2—2.50 din, malin 7.50 din, borovnic 1.50—2.50 din, češenj 1.50—4 din. Zelenjava. Glava zelja 1—3 din, kumarca 1.50 do 5 din, zelena paprika 1.50 din, karfijola 7 din, ohrovt 1—3 din, buča 1—5 din, por 1 din; kg paradižnikov 12—14 din, špargljev 10 din, fižola v stročju 5—10 din, graha v stročju 2—3 din, liter luščenega graha pa 3.75—6.25 din. Sejmi Dne 17. julija živinski in kramarski: Muta, Verače (sv. Filip), Sčavnica — 18. julija tržni dan s svinjami: Dol. Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Velenje, Zabukovje nad Sevnico — 19. julija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Marija Gradec, Laško — 20. julija tržni dan s svinjami: Turni-šče; živinski in kramarski: Bogojina, Loka pri žusmu, Vitanje — 21. julija svinjski: Maribor} živinski in kramarski: štrigova — 22. julija svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Slivnica pri Celju. Denar Tuji denar s pribitkom je vreden: angleški funt 258 din, ameriški dolar 54.80 din, nemška marka 14.30 din, madžarski pengo 8.60 din, turška papirnata lira 34 din, francoski frank 1.46 din, italijanska lira 2.28 din, bolgarski lev 46 p, romunski lev 30 par, češka krona 1.50 din, poljski zlot 8.30 din, španska pezeta 2 din, švicarski frank 12.42 din, skandinavske krone (Danska, švedska, Norveška) od 11.20 do 13 din. Ukrepi proti šušmarjein in mešetarjein Izredno mnogo šušmarstva se opaža v vsem prometu z živino, saj je n. pr. v okrajih Maribor levi in desni breg, kjer je trgovina z živino živahna, samo en trgovec z živino in en trgovec s svinjami. So pa tudi okraji, v katerih sploh ni upravičenih trgovcev te stroke. Zato pa ni nič manj živinskih mešetarjev, ki so pač sejm-»kim nadzornim organom znani, pa nemoteno obiskujejo sejme in sklepajo kupčije. Zelo se kršijo tudi določbe o prevažanju živine na sejme. Izdajajo se nepravilni živinski potni listi, predvsem se živali označujejo kot domače reje, čeprav niso, pa tudi vozila, s katerimi se živali dovažajo, se pogosto natrpajo tako, da se živali mučijo in s tem kršijo predpisi o trpinčenju živali. Posledica nerednosti je, da se v tej trgovski stroki povzroča gospodarska škoda interesentom na obeh straneh, ki je ni treba še pojasnjevati. Na vse te in druge nerednosti je postala pozorna tudi kr. banska uprava, ki je po zaslišanju veterinarskega odseka in zbornice odredila ter izdala vsem okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom dne 20. junija sledeče: »Vsi sejmski upravičenci morajo paziti, da ne smejo pripuščati k sejmarenju nikogar, ki nima pooblastila za trgovanje z živino ali ki ni vzredil živali v lastnem gospodarstvu. Razen tega so tržni nadzorni organi dolžni naznaniti pristojnemu obrtnemu oblastvu vsakogar, o katerem bi dognali, da na sejmu neupravičeno prekup-čuje z živino bodisi zase bodisi kot mešetar po naročilu drugega trgovca. Sejmski nadzorni organi naj naznanijo tudi nepravilnosti, ki hi jih opazili na živinskih potnih listih ali pri nakladanju živine na vozila, pristojnemu okrajnemu načelstvu, oziroma mestnemu poglavarstvu zaradi nadaljnjih ukrepov. Posebej se okrajnim veterinarjem naroča, da «a živinskih sejmiščih skrbe, da se odrede posebni prostori za sejmarenje s svinjami, tako da bodo posamezne večje skupine živali kakor koli ločene med seboj (s pregrajo, živo mejo in podobno). Končno se okrajna načelstva opozarjajo, da mora vsak trgovec z živino izkazati, da ima trgovski hlev, ki ga je treba komisijsko odobriti.« Podpore za zgradbo sadnih sušilnic Sušenje sliv in drugega sadja se je vršilo doslej v največji meri v preprostih domačih sušilnicah in je tako posušeno sadje imelo slabo kakovost. Zaradi tega se je začela od strani kmetijskega ministrstva in drugih zainteresiranih strokovnjakov in ustanov velika akcija za uvedbo boljšega načina sušenja sliv v modernih sušilnicah. Da bi se omogočilo to koristno delo, je kmetijski minister odobril znesek 900.000 din, ki se razdeli na posamezne banske uprave v svrho podpor za zgraditev modernih sadnih sušilnic sistema dr. Stojkovič, velikega in malega tipa, in sistema Glavinič ali drugega tipa. Naša dravska banovina je dobila od gornjega zneska 72.000 din. Podporo iz tega zneska bo kr. banska uprava dala onim sadjarjem, ki imajo na svojem zemljišču večje število sadnih dreves, a zaradi slabega gmotnega stanja ne morejo iz lastnih sredstev zgraditi sušilnic. Za vsako posamezno Stojkovičevo sušilnico velikega tipa znaša podpora največ 4000 din, za Glaviničevo ali Stojkovičevo sušilnico malega tipa največ 1500 din, za vse ostale tipe sušilnic pa največ tretjino resničnih stroškov za njeno zgraditev, oziroma nabavo. Banska uprava bo pri podeljevanju podpor za zgraditev sušilnic predpisala takšne pogoje in organizirala takšen način nadzorstva, da bo vsaka zloraba sprejete podpore nemogoča. Gospodarske zanimivosti Italijani žele kupiti od nas več lesa. Italija nam sporoča, da želi v juliju ali vsaj v avgustu trgovskih razgovorov za nakup blaga pri nas. Predvsem hoče Italija kupiti še enkrat več lesa, kot ga je doslej. V prvem polletju letošnjega leta so namreč kupili Italijani pri nas lesa za 60 milijonov lir, sedaj pa predlagajo, da bi smeli v vsakem polletju nakupiti pri nas lesa za 120 milijonov lir. V Italiji namreč radi živahne gradbene delavnosti primanjkuje predvsem gradbenega lesa, posebno, ker tega lesa ne dobe več iz bivše Avstrije. Gradbeni les bi mogli Italijani kupiti razen pri nas edino še od Rusov, kar jim pa radi politike ne gre preveč v račun. M. O. Dopolnilni izpit. Pozabili ste navesti, v katero šolo nameravate vstopiti, odnosno za katero službo se potegujete; zato Vam ne moremo odgovoriti, iz katerih predmetov Vam je kot absolventu meščanske šole potreben dopolnilni izpit. Zabrana nove poti skozi vinograd? S. A. Preko parcele, katero ste kupili leta 1935, je lastnik sosednjega vinograda hodil že nad 30 let v svojo klet. Vi ste mu pot prepovedali, jo z obdelanjem preprečili, omenjeni vinogradnik se ni nikamor pritožil, pač pa je začel hoditi 25 m višje po isti Vaši parceli. Po stari poti ne hodi že več kot tri leta. Vprašate, ali mu morete nadaljnjo hojo preko Vaše parcele sodnijsko zabraniti, zlasti ker ima na razpolago dve javni poti, ki nista mnogo daljši in ker Vam dela škodo v vinogradu. — V splošnem se lastnik s služnostjo obremenjenega zemljišča osvobodi bremena služnosti, ako prepove upravičencu izvrševanje služnosti in upravičenec radi te prepovedi skozi tri leta služnosti ne izvršuje. V Vašem primeru pa ni tako, kajti upravičenec je sicer opustil staro pot, zato pa je začel hoditi 25 m višje — a še vedno po isti Vaši parceli. Dejansko torej ni opustil iz- vrševanja služnostne pravice, ki jo je že pripo-sestvoval s 30 letnim javnim izvrševanjem brez sile in prošnje. — V kolikor Vam upravičenec, odnosno kdorkoli dela škodo v vinogradu, Vam jo mora povrniti, a uporabo poti mu radi tega še ne smete zabraniti. Ako Vas kdo žali ali Vam grozi, mu lahko s kazensko tožbo oskrbite kazen v svrho poboljšanja. Soseda zahteva napravo strešnih žlebov. J. ž. Imate gospodarsko poslopje, oddaljeno 30 m od zemljišča sosede, pred poslopjem nebetonirano gnojno jamo in jarek za odtekanje vode po lastnem zemljišču. Radi zadnjih velikih nalivov je z Vašega zemljišča odtekala voda na obdelano njivo sosede in napravila nekaj škode. Soseda trdi, da je bila to voda, ki je tekla s strehe gospodarskega poslopja in zahteva, da napravite strešno žlebovje. — Po občem državljanskem zakonu sme lastnik zemljišča prepovedati sosedu, da vpliva od svojega zemljišča z odtočno vodo. kolikor presega to po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča. Po Vašem popisu sodeč je šlo le za izjemno škodo, odnosno izjemen odtok, povzr.očen po velikih nalivih, tako da soseda nima utemeljenega raa- loga nastopati zoper Vas. Naprava strešnega žlebovja izgleda brez koristi, ker privite, da ima s strehe tekoča voda dovolj odteka po Vašem zemljišču; zato je zahteva so3ede neupravičena. Jarek ob občinski poti. J. ž. Po občinski poti se odteka voda, radi česar bi bila zelo potrebna naprava obcestnih jarkov. — Občina je ne le upravičena, marveč celo zavezana skrbeti za primerno vzdrževanje občinskih potov. Zato le prosite župana, da ukrene vse potrebno. Ako se občina ne bi brigala za navedeno svojo dolžnost, bi bili upravičeni pritožiti se na okrajno načel-stvo kot nadzorno oblast. Zapeijivec zakonske žene noče izpolniti obljube. R. L. C. Zapeijivec je tako dolgo zavajal neko zakonsko ženo, da se mu je udala; pri tem je zanosila. Obljubljal ji je večjo vsoto denarja, sedaj pa obljube noče izpolniti ter se ženi roga, češ da naj le kaj stori, ako more. — Navedena obljuba ni iztožljiva. — Zapeijivec bi bil dolžan skrbeti za primemo vzdrževanje otroka, materi pa povrniti stroške poroda in stroške njenega vzdrževanja za prvih šest tednov po porodu in daljnje izdatke, ako so potrebni radi poroda. Preje pa bi se moralo ugotoviti njegovo nezakonsko očetovstvo. Slednje pa bo zelo težko. Velja namreč zakonita domneva, da so otroci, katere porodi zakonska žena po preteku 180 dni po sklenjenem zakonu in pred potekom 300 dni po moževi smrti ali po popolni razvezi zakona, zakonskemu rodu. Te domnevane pravice zakonskega rojstva pa otroku ne more samo zase odvzeti niti materino prešeštvovanje niti materina trditev, da je njen otrok nezakonski. Potrebno bi bilo, da zakonski mož matere najdalje v treh mesecih potem, ko ja izvedel za rojstvo otroka, s tožbo izpodbija zakonsko rojstvo otroka, rojenega v zakoniti dobi, s tem, da dokaže nemož-ncst, da bi bil on zarcdil tega otroka. — V primeru, ako bi zakonski mož umrl pred dobo, ki mu je dovoljena za izpodbijanje, more tudi otrok sam izpodbijati svoje zakonsko rojstvo s pritrditvijo matere. — Prešuštvo se po kazenskem zakonu kaznuje z zaporom do enega leta, in sicer se kaznujeta oba prešuštnika in z isto kaznijo. Vendar se pa začne pregon le na zasebno tožbo varanega zakonca; ako bi mož tožil le enega (zapeljivca), bi se vzlic temu pregon začel tudi zoper drugega. —■ T>okler zakonsko rojstvo otroka ne bo izpodbito, ne bo mogoče s tožbo prisiliti zapeljivca, da bi plačeval preživnino za otroka. Ustanovitev veteranskega društva. K. A. Za ustanovitev takega društva je potrebno, da oskr-bite pet izvodov društvenih pravil, da vsak izvod podpišejo trije člani pripravljalnega odbora ter jih predlože okrajnemu načelstvu s prošnjo za odobritev pravil. Prošnjo je kolkovati z 10 dinarskim kolkom, vsak izvod s štiridinarskim kolkom, priložiti pa je še posebej 20 dinarski kolek. -— Bolje bi bilo, da ustanovite podružnico »Zveze bojevnikov za dravsko banovino«. Za zadevna pojasnila se obrnite na g. kateheta Rateja v Trbovljah. Pravica ponesrečenega, de.anezmožnega sezonskega delavca do pokojnine. K. K. Od leta 1920 ste bili zaposleni v opekarni kot sezonski delavec. Lani ste se ponesrečili, ko ste šli od dela domov ter že leto dni bolehate na desni nogi. Zdravnik pri OUZD Vam je povedal, da hrana-rine po preteku enega leta ne boste več prejemali ter da Vas bodo popolnoma »izključili«. Vprašate, kake pravice Vam še pristojajo. — Važno je, ali Vas je nezgoda zadela na poti od delovišča do Vašega stanovanja in da niste prekinili tega pota v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem. Ako ga niste prekinili iz kakega takega razloga, tedaj Vam gre pravica do rente, dokler traja Vaša nesposobnost za delo ali zmanjšek sposobnosti za delo, in sicer od časa naprej, ko 3e Vam ustavi hranarina. Ta renta znaša ob popolni nesposobnosti za delo m za čas, dokler traja, kot popolna odškodnina zavarovani letni zaslužek. Ako v letu pred nezgodo niste bili zavarovani 30 tednov, se računi povprečni znesek zavarovane mezde na podstavi 30 tednov. Ob deloma zmanjšani sposobnosti za delo pa Vam pripada za čas, dokler traja ta zmanjšek Vaše sposobnosti za delo, oni del popolne rente, ki sorazmerno ustreza izgubljeni sposobnosti za delo. — Ako ste pot prekinili v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem, ter ste se pri tej priliki poškodovali, Vam renta ne pristoja. — V kolikor omenjate rento radi onemoglosti, poudarjamo, da je pravica do te rente vezana na pogoj, da ste vsaj skozi 200 tednov pred onemoglostjo plačevali prispevke za primer onemoglosti. Ta pogoj najbrž pri Vas ni •• : •• S'l9 »KiTS It'" «> podan, ker je stopilo zadevno zavarovanje v veljavo, odnosno ste začeli plačevati prispevke za zavarovanje za primer onemoglosti šele s septembrom 1937. Izjemoma pa podeljuje na prošnjo podpore SUZOR v Zagrebu iz podpornega sklada za onemoglost tistim onemoglim delavcem, ki še niso dosegli pravice do rente radi onemoglosti. Za podelitev take podpore se zahteva, da je bil onemogli prosilec po 1. juliju 1925 zavarovan pri OUZD za primer bolezni (torej ni treba, da tudi za onemoglost) najmanj 250 tednov. Ljudska samopomoč terja neobstoječe zaostanke prispevkov. L M. Pri Ljud3ki samopomoči imate zavarovano mater, prispevke vedno v redu plačujete, vzlic temu Vas terjajo na plačilo nekih zaostankov. Do sporazuma ne morete priti, ker baje nočejo vzeti v poštev od Vas predloženih potrdil. — Najprej točno preglejte pobotnice, odnosno poštne odrezke, katere imate v rokah, ter prekontrolirajte, katerih zneskov, odnosno plačil Vam Ljudska samopomoč ni vpisala v dobro. Obračun do konca leta 1935 Vam je bil navodno poslan ter ste koncem tega leta bili v zaostanku z zneskom 519 din. Po zapiskih Ljudske samopomoči ste plačali v letu 1936 februarja 96 din, marca in decembra po 96 din, aprila, maja, julija, avgusta in novembra po 140 din, septembra 146 din, v letu 1937 januarja, maja in decembra po 90 din, februarja 140 din, aprila in , oktobra po 96 din, junija, avgusta in novembra dvakrat po 90 din; v letu 1938 februarja dvakrat po 90 din, marca 96 din, od maja do decembra mesečno po 90 din; letos januarja in maja dvakrat po 90 din, februarja in aprila po 90 din. —• Ako ste v zaostanku s tremi mesečnimi prispevki, ima Ljudska samopomoč pravico zavarovalno pogodbo razveljaviti! V primeru, ako bi Vam sporočila, da je pogodbo razveljavila in ne bi hotela več sprejemati nadaljnjih Vaših plačil, odnosno prispevkov, bi morali Med mrtvimi Tistega žalostnega večera je korakal naš stari znanec Samol skozi požgano vas na Muljavi. Krenil je naravnost proti cerkvi. Hotel je videti, ali je med mrtvimi menihi tudi Marko Kozjak. Na pokopališču pred cerkvijo pregleda vse mrtvece, pa ne najde ga med njimi. Zato gre v cerkev. Ne gleda, kam bi stopil, v mlako strnjene krvi ah na človeka. Išče svojo pot naprej, pa Ali si že obnovil naročnino? prispevke polagati na sodišču in v varstvo svojih interesov tožiti na ugotovitev, da ste vse zapadle prispevke v redu plačali ter da zavarovalna pogodba še obstoji. Prošnja za službo pri železnici. I. C. Ker se bo Vaš sin z ozirom na šolsko izobrazbo očividno potegoval za uradniško, odnosno zvaničniško službo, bo treba prošnji priložiti poleg zadnjih šolskih spričeval rojstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, potrdilo o odsluženem kadr-skem roku, potrdilo sodišča, da ni pod skrbstvom ali v konkurzu in da ni nad njim podaljšana očetovska oblast, potrdilo državnega tožilstva, da ni bil obsojen s sodno razsodbo na izgubo častnih pravic in tudi ne radi kakega nečastnega dejanja. — Ako so prepisi posameznih spričeval kolkovani z overovitveno takso, ni treba, da bi bili še posebej kolkovani. Točenje jabolčnika — plačilo trošarine. V. K. Ni točno, da bi bil »Slov. gospodar« pisal, da od točenja jabolčnika ni treba plačevati nilcake trošarine. Ločiti je državno in samoupravno trošarino. Točenje jabolčnika lastnega pridelka v količinah nad 5 litrov od države ni obdavčeno; za točenje v količinah pod 5 litrov pa je potrebna točilna pravica, katera se podeljuje za dobo treh mesecev letno in je treba za njo plačati 50 din. — Nekatere občine so točenje jabolčnika obdavčile. Zadevna obdavčitev mora biti v občinskem proračunu predvidena in od banske uprave odobrena. Nekateri smatrajo, da za tako obdavčitev ni zakonite podlage. Državni svet o stvari še ni odločal. Mi Vam pritožbe na bansko upravo ter tožb na upravno sodišče ter državni svet ne svetujemo, ker bi Vam narasli stroški, uspeh je pa precej dvomljiv. Morda poskusi s to in-Ištančno potjo kaka korporaciaa ali bogatejši producent. tudi tukaj ga ne najde. S seboj ga gotovo niso odgnali, ker je prestar, sklepa cigan; torej je bil ostal v samostanu. Ko ni našel tistega, katerega je iskal, hoče oditi iz cerkve. Tedaj začuje izmed mrtvecev rahel glas. Začuden postoji in gleda, od kod to stokanje. Tedaj zagleda opata, ki je še dajal znake življenja. Dvigne ga in odnese iz cerkve na zrak. Ker je opat od turškega udarca le omedlel, ga čista večerna sapa kmalu predrami. Prosi torej cigana, da bi ga peljal kam na kak grad, morda na Kozjak. »Tam sem se namenil postaviti novega gospodarja,« pravi cigan in opat strme posluša povest o ugrabljenem Juriju Kozjaku, ki se nahaja med Turki, ki so v deželi. Cigan pove tudi, da se hoče s tem maščevati nad Petrom. Zdaj opat cigana prosi, naj gre v samostan. Pove mu tudi za skriven hodnik, po katerem bodo lahko rešili samostanske dragocenosti pred Turki. (Dalje sledi) MALA OZNANILA SLUŽBE: Učenca za trgovino, poštenega, močnega, zdravega, sprejmem. Kačičnik Andrej, trgovec Loče. 1121 Sprejmem mlado dekle za lahka dela. Začasno dobi samo obleko. Nauči se lahko šivati. Po nudbe na upravo »Slov. gospodarja« Maribor pod »Trgovina 1117«. Služkinjo, pošteno in stalno, za vsa kuhinjska in vrtna dela išče Golob Ernest, gost., Sv. Trojica v Slov. goricah. 1116 Hlapca-majerja, neoženjenega, pridnega in zanesljivega, s primerno prakso, iščemo za takoj. Plača po dogovoru. Predstaviti se ali poslati ponudbo z navedbo dosedanjega službo vanja Upravi posestva CMH, Rogatec. 1119 Potrebujem s 1. novembrom 1939 dobrega vini-čarja s štirimi ali petimi delovnimi močmi pod dobrimi pogoji. Pernat Vinko, posestnik, Ptuj. 1125 Zakonski par za molžo se sprejme s 1. avgustom 1939. Marija Lininger, Maribor, Koro-ščeva 32. 1129 Hlapec za župnišče se išče v Savinjski dolini. 1130 Sodarskega pomočnika, dobro izvežbanega, sprej me takoj za stalno Jos. Ramšak, Maribor, Meljslta cesta 10. 1139 Pekovski vajenec, zdrav in močan, poštenih staršev, star I?—¿6 let, se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Prekčjiec Josip, pekarna, Sv. Jurij ob juž. žel. 1136 Iščem šole prosto dekle k otroku. Maribor, jeva ulica 4. _1138 Iščem do 15. julija pošteno in veščo deklo k živini. Naslov v upravi. 1099 Iščem poštenega in zanesljivega viničarja s še stimi delovnimi močmi. Ponudbe na upravo pod »Vešč 1100«. _ Iščem pridnega, krščanskega fanta, ki bi imel veselje in priložnost izobraziti se v naprednem gospodarstvu. Več pove: Anton Šittelkopf, Fo-derlaeh bei Villach, Deutschland. 1114 Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor. 383 POSESTVA: Posestvo, 12 oralov, vse kulture, Sv. Barbara v Halozah, se da v najem. Najemnina nizka. Ponudbe upravi pod »1126«. _ Posestvo se proda. Hiša zidana. Bencinski motor 6 ks, čevljarski stroj. Vse v dobrem stanju. Zg. Hoče 33. _1131 Kupim hišico z vrtom od Brežic do Zidanega mosta ali od Celja do Maribora. Ponudbe z navedbo cene poslati upravi lista pod »Gotovina 1135«. Lepa njiva na prodaj. Spodnje Radvanje 62, Maribor. 1140 RAZNO: Kmetice! Dobro olje lahko izdelate hitro in zamenjate pri Grašič, prej Večernik, Jelovec, Maribor. 1137 TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Išče se dne 4. julija izginuli devetletni posestniški sin Ivan Zaje iz Sv. Lovrenca, Dravsko po-lje-Apače. Kdor o njem kaj ve, naj javi na gornji naslov. n2g Volno, nogavice, perilo, hlače, predpasnike, obleke, robce, čepice, rute, blago za posteljno, moško, žensko perilo in obleke, ostanke vseh vrst pletenin dobite !v novi trgovini in pletil-nici »MARA«, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 1134 Prodam srednji voz po zelo nizki ceni. Vaupotič, Ormož, Hardek. 1127 Ležalne stole, poljske zložljive stolčke, naslonjače, vrtne senčnike nudi poceni »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 1122 Arnika cvet, lipov cvet, mravljina jajca, suhe borovnice, suhe gobe, ržene rožičke (babji zob) ter vsa druga zdravilna zelišča stalno kupuje po najvišjih cenah. Pišite in ponudite blago na: Rud. Starovašnik, trgovec z zdravilnimi zelišči, Vitanje pri Celju. 1118 Prodam dobro ohranjen klavir za 3500 din. Naslov: Lauko Jožef, p. Muta. 1094 šivalno stroje, nove, od 1950 din naprej, s 25 letno garancijo, proda tudi na mesečne obroke po 100 din mehaničar Draksler, Vetrinjska ulica 11. 1070 Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, luhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, sla.na-Hce, jnadrace, posteljno platno, inleti, klote in sviio za odeje. zav$$e. perje in puli po najnižjih cenah. ANA STOHEČ, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 524 Velika količina normalnih kos iz prvovrstnega jekla po 15 in 29 din prodaja tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. 1031 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo vol-no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1000 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 843 POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija »H« vsebina 18—21 m oxfordov, cefirjev, touringov in frenžet za močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj Razpošiljal-nici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 988 SCHtCHlOV RADION ■finre viz! Boljše in navadnejše tkanine, oprane s Schichto-vim Radionom, bodo bleščeče čiste. S kuhanjem v raztopini Radiona se perilo varuje in je zato bolj trpežno. RADION BELINA! Kmetice! Kupim, zamenjam ali prešam vsako količino ripsa in drugih oljnatih semen. Oljarna, Maribor, pri mostii. _1030 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače.' Steklenica 20 din. Drogerija I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 1016 Za 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Senear, štri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-fenrad-Steier, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun. 835 Izjava. Podpisani Konjak Ivan, veleposestnik v Janževskem vrhu, obžalujem in preklicujern klevete, katere sem neopravičeno in nepremišljeno izrekel na škodo ge. Grubelnik Olge, posestnice v Janževskem vrhu. Kozjak Ivan. 1124 uu&iscsfl! Starodavno, znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče. Uspešno zdravi revma-tizem, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopanje v hiši, novo zidani veliki bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni, pavšalne kure, lasten avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, brezplačna železniška vožnja ob povratku itd. Zahtevajte prospekte! 703 1 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruoa 35 neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite SSBS Klobuki, obleke, m p erilo, čevlji i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji Jaft ob Lah, Maribor, 01. trg 2 G! TARE brezplačen pouk v igranju. 7AHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG! MEINE L* H ER 0 LD?, M ARTBOFTJ 106 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 8% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 812 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Hranilnica Dravske banovine narlbor Centrala: Maribor t lastni novi palaCi na oglu Oosposke-Slovenske ulice. ★ Podružnica: Celic nasproti pošte, prei lulnosta-fersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vso v denarno stroko spadajoč© posle točno in kulantno. Cvirnafo blago za moške in ženske že od 5 din naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676 Kdor oglašuje — napreduje! !lll!lll!ll!IIIU!l!lllllllll!lllllllll!l!l!llllffl Okraski in predmeti za veselice razglednice za šaljivo pošto itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR Z A V Ai R U J E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P H I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: liARlBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje in na j varneje pri SpodnlcStalcrsM ljudski posotilnlcl OosposKa uaica 23 f HflnbOm Ulica 10. ohfogsra recjlstrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj; Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc HrastelJ v Mariboru