166. številka.
Ljibljaia, v torek 23. julija 1901.
XXXIV. leta
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Deželnozborske volitve.
u.
Natančno poznavanje predpisov zakona o volilnem reda za deželni zbor je neprecenljive važnosti za vsacega, kdor se udeležuje volilnega boja. Zlasti je to potrebno z ozirom na to, da se letošnje deželnozborske volitve v kmetskih občinah ne bodo vršile na isti način, kakor doslej, ampak tako, kakor lanske državnozborske volitve. Kmetski volilci namreč ne bodo več volili volilnih mož, ampak kar naravnost z listkom poslanca.
Vsled tega mora biti tudi volilna sgi tacija bistveno drugačna, kakor je bila poprej. Tega pri zadnjih državnozborskih vo litvah naši pristaši ponekod niso dovolj npoštevaii. Mej tem, ko je duhovščina razvila vsestransko agitacijo, so se naši somiš Ijeniki v nekaterih krajih preveč zanašali na zavednost volilcev samih, in tako se je zgodilo, da nismo dosegli uspeha.
Pri agitacijskem delu je treba zlasti paziti 1. na reklamacijsko postopanje, 2. na to, da se volilcem popišejo glasovnice in 3. na to, da pridejo vsi volilci do zadnjega moža volit, tudi če v domači občini ni na-sprot8tva, zakaj zmagala bo tista stranka, ki dobi v celem okraja več glasov kakor nasprotna stranka.
"Volitve se vrše tako, da se volijo najprej poslanci za kmetske občine, in sicer po vsi deželi na isti dan, potem poslanci mest in trgov ter za trgovsko in obrtno zbornico ter končno poslanci za veleposestvo.
Za volitev v deželni zbor so okraji drugače sestavljeni, kakor pri volitvah v državni zbor.
Za volitev poslancev iz kmetskih ob čin so sodni okraji, in sicer:
1. Ljubljana in Vrhnika, skupaj jeden volilni okraj, ki voli dva poslanca;
2. Kamnik in Brdo, skupaj jeden vo lilni okraj, ki voli jednega poslanca;
3. Kranj, Tržič in Škcfja Loka, skupaj jeden volilni okraj, ki voli dva poslanca;
LISTKK.
Bitka pri Visu.
Spomini. — Napisal Vatroslav Hol z. (Dalje.)
V naglem nepretrganem diru smo jadrali po sinji Adriji, ob kršnih dalmatinskih otokih navzdol — od četrte ure popoludne skoz vso noč do jutranje zore . . .
Če sem rekel: jadrali, tedaj moram to besedo preklicati! Tegetthoff je bil dal sneti vsa jadra ter jih odvesti v poljski arzenal. V bitki pri Helgolandu 1. 1864. so se mn namreč na fregati „Schwarzenberg" jadra vnela, in so jih z velikim naporom pogasili ter preprečili, da ni zgorela vsa ladija z moštvom vred!
Zajedno nam je Tegetthoff zaukazal, spustiti doli vse zgorenje jambore ter njih poprečne ranje. Naše ladije brez jamborov in jader so bile torej gole in mršave, kakor oskubljene kokoši!
Tudi inače je bila naša flota kaj revna in brez imponujočega ugleda! Kaj pravim: flota! Maloštevilno krdelce starih, slabo oboroženih ladij — to je bila naša takratna bojna flotila! Imeli smo jedva sedem oklopnic, izmed katerih sta dve prišli šele par dni poprej iz tržaškega ladjišča in sta bili od zunaj le za silo sivo pobarvani; potem smo imeli eno veliko (leseno) linij no
4. Radovljica in Kranska gora, sknpaj jeden volilni okraj, ki voli jednega poslanca ;
5. Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica in Cerknica, skopaj jeden volilni okraj, ki voli dva poslanca;
6. Vipava in Idrija, skupaj jeden volilni okraj, ki voli jednega poslanca;
7. Novo mesto, Kostanjevica in Krško, skupaj jeden volilni okraj, ki voli jednega poslanca;
8. Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija in Radeče, skupaj jeden volilni okraj, ki voli tri poslance;
9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, skupaj jeden volilni okraj, ki voli dva poslanca ;
10. Črnomelj in Metlika skupaj, jeden volilni okraj, ki voli jednega poslanca.
V teh volilnih okrajih se bo volilo v vsaki selski občini, ki ima po zadnji ljud s ki štetvi nad petsto stanovnikov. Selske občine, ki imajo le petsto ali manj stanovnikov, volijo praviloma zložene z najbližjimi kmetskimi občinami istega sodnega okraja v skladnih volilnih krajih, ki se narede v ta namen. Te skladne volilne kraje določi deželni predsednik po zaslišanju deželnega odbora. Vsi volilci vsakega volilnega okraja so jedna volilna skupina.
Mesta in trgi volijo zase osem poslancev, in sicer Ljubljana dva, druga mesta in trgi pa po jednega.
Volitve iz veleposestva ne pridejo za nas v postav, ker ima nemška stranka v veleposestvu zagotovljeno večino.
Boj bo v kmetskih občinah in v me stih, tu pa moramo biti pripravljeni na najhujši naskok, kajti klerikalcem se gre za življenje in smrt. Če klerikalci pri predstojećih volitvah ne dobe večine v deželnem zboru, potem so kot politična stranka izgubljeni. Zastavimo torej še jedenkrat vse sile, v mestih in v kmetskih občinah in konec bode sedanjim razmeram, klerikalci bodo prisiljeni se udati in kreniti na drugo pot.
fregato z dvema baterijama pod palubo in sedem lesenih fregat; dvoje, troje lesenih korvćt in menda istotoliko čolnov s topovi ter nekoliko prometnih parnikov! Vrba tega je iznajdljivi poveljnik naše bojne mornarice dal obiti vse lesene ladije od zunaj z debelimi verigami, češ, da bi se ob istih odbijale sovražnikove kroglje . . .
Preširni Lahi, ki so vse to izvedeli po svojih vohunih, so se nam seveda ro-gali ter nas v svojih zabavljivih pesmih nazivali: „pescatori d' Austria". Toda junaški naš voditelj se ni dal oplašiti, niti se je zmenil za prepoved bojnega ministrstva, ki mu je prejšnji dan brzojavilo: .Lissa nicht anlanfen!" Smelo in drzovito je vihral pred nami po penečem valovji s ponosno svojo oklopnico, ter nam kazal pot s črnim, kvišku se dvigajočim dimom, kakor oni žareče-cblačni steber Izraelcem skozi Rdeče morje!
Hej! Bilo nas je veselo videti, Švigajoče v nevzdržnem toka, v podobi podol-gaste zagozde po bliščeči morski ravnini! Spredaj, na skrajni osti je sopihala, kakor sem rekel, nova oklopnica .Ferdinand Max" s Tegetthoffom in vrednim mu bojnim dragom, baronom Sterneckom na poveljniškem mosta; za ladijo-vodnico so Švigale na desno in levo po tri ostale oklopnice; za njimi na sredi je plavala linijna lađija sKaiser" in njej ob straneh v poševni vrsti manjše fregate, katerim je sledila v razšir-
V LJubljani' 23 julija. Dr. Herold o položaju. Varšavska .Gazetta polska* poroča, da se je izrazil o položaja načelnik mlado-češke stranke v državnem zbora, dr. Herold, tako-le: Svoje narodne cile smo manifestirali pred vladarjem in pokazali, da smo v državi mogočen faktor, proti kateremu se ne da vladati. Toda kakšne posledice bo imelo cesarjevo potovanje na nemško-Češko spravo, to je odvisno zlasti od vedenja Čehov. Stvarno se nismo približali, nego le osebno; ustvaril se je miljeu. Toda položaj se je že s tem znatno poboljšal, ker je postalo osebno zbližanje možno. Seveda bo mnogo odvisno od de-želnozborskih volitev. Ako bodo pri Nemcih zmagali Vsenemci in pri Čehih agrarci, se s tem položaj izpremeni docela. Glede izprememb v ministrstu je dejal dr Herolđ, da niso aktuvalne. Končno je rekel dr. Herold, da ne bodo Čehi nikdar nastopili proti Poljakom fn tudi sploh ne proti kakemu drugemu slovanskemu narodu, četudi bi se spravili z Nemci.
Nemški narodni minister roji Nemcem zopet po glavi, dasi se jim doslej ni obnesel noben, nego so ga še vedno aami zopet onemogočili in vrgli, in dasi so razen Rezeka in Pietaka vsi drugi ministri že itak nemški. Vendar pa se nemške stranke pogajajo s Koerberjem, da dobe svojega posebnega narodnega ministra. Koerber baje ni nasproten tej zahtevi, a odloči se šele v jeseni. Nemci žele, da se imenuje nemškim ministrom oseba, ki ni v parlamentu, pa pozna češko-nemško prepirno vprašanje docela ter je doma iz alpskih krajev.
Ferdinand ostane knez.
Kakor iz kraljevske krone kneza Nikole, tako tudi iz kraljevske časti kneza Ferdinanda ne bo nič. Dasi so se prvi dunajski časopisi s tem vprašanjem bavili v uvodnih člankih ter se je pisalo o tem kot o sklenjeni stvari, je menda vse kronanje
jenem tira jata raznovrstnih korvet, parnikov in kanonskih čolnov. Na večjih ladijah so svirale godbe navdušujoče bojne korač niče, po ostalih brodovih pa so se razlegale naših Dalmatincev vnesene davorije in junaške pesmi o .Kraljeviču Marku". Beneški Italijani pa, ki so nam doslej večer za večerom prepevali blagoglasne svoje „bar-karole8 in .gondolijade", ti so zdaj sedeli tihi in preplašeni med nami, kakor svoje dni Judje na potu v babilonsko suženjstvo! Bilo je prav ginljivo in otožno gledati jih, kako so se milo ozirali tja preko morja proti bajnim svojim Benetkam! . . .
Z zahajajočim solncem, ki je viselo kakor svetovna žarnica med nebom in morjem na večernem obzorju, utihnile so godbe in pesmi, in nekakšen sladkotrpek mir se je razlil po širnem okrožju naše flote.
Mornarji so kakor gozdne ptice! Oni vstajajo s prvim jutrnim svitom, zvečer pa, kadar gre solnce v zaton, ndajo se i oni objemu sladkega pokoja! Tisti večer pa so nas poslali nalašč Se nekoliko preje spat, kakor je sicer običajno. In bogme! Bili smo vsi prepo rebni blagotvornega počitka, da se okrepčamo ter pripravimo za osode-polni dragi dan!
Mene je tisto noč doletela dopolnočna baterijska inspekcija! In onda na zračnem krovu, v blaženi nočni tihoti, vzpričo milijonov bliščečih zvezd na temnosinjem neba
kneza Ferdinanda le izrodek sedanje .dobe kislih kumar". .VViener Allgemeine Ztg.", ki ima zveze z ministrstvom, piše, da je knez Ferdinand res pred enim letom poskušal dobiti kraljevsko čast, a se mu ni posrečilo. Rusija je bila za njegove želje gluha. Zlasti pa bi se ustavljala kronanja Ferdinanda Turčija, kajti potem bi bila Bolgarija neodvisna. Neodvisno bolgarsko kraljestvo pa bi bilo seveda premočan magnet za makedonske Bolgare, zato bi bilo možno, da nastanejo radi kronanja Ferdinanda na Balkanu resne sitnosti. Princip, katerega je Rusija sklenila z Avstro-Ogrsko, da ostane na Balkanu vse pri starem, bi se zavrgel, zato pa knez Ferdinand nima nobene nade, da postane že v kratkem kralj. Tudi ostane še nekaj, časa samec. Njegova zaroka s princesinjo Ksenijo se namreč prereka. Potemtakem so bile vse vesti iz Bolgarije samo laž kratkih nog!
Vojna v Južni Afriki. Pred dvema mesecema je poslal baje tajnik zunanjih zadev republike Transvaal, gospod Reitz, po dogovoru z generaloma Botho in Viljoenom predsedniku Steijna pismo, v katerem mu je nujno svetoval naj se sklene mir, kajti sredstev za nadaljevanje vojne ni več. Steijn je odgovoril Reitzu, da se mora vojna nadaljevati, kajti z Bori je Bog, in tekom par mesecev bodo nastale evropske komplikacije, ki bodo Burom pomagale. Steijn je na to odredil, da se pošlje Kiugerju enako poročilo, ka-koršno je dobil sam. To poročilo je prinesla Kriigerju menda gospa Botha, ali tudi Krager je za nadaljevanje vojne, dasi ni skoraj nobenega upanja več, da bi se obrnile razmere toli ugodno, da bi končno vendar-le zmagali Buri. Splošno se sodi, da čakajo Buri na to, da jim Kitchener ponudi ugodnejše mirovne pogoje, in potem se sklene mir. Iz Bruslja poročajo, da se zdi sedanji položaj Barov radi pristopanja Afrikanderjev jako ugoden, ter da bode trajala vojna še dolgo. Da bi se Buri u dali,
in ob tajnostnem pljuskanji morskih valov okrog naših ladij — tisto noč pred bitko pri Visu se mi je razgrinilo pred vznemirjeno dušo vse moje dotedanje življenje? V pisanem kalejdoskopu so se vrstili pred menoj prizori in dogodki iz otožne moje mladosti od nesrečnega rojstva do — prvega poljuba izvoljene device . . .
Kakor .izgubljen sin" — .neporočene matere" sem prebil mnogo bridkostij, živeč med tujimi, brezsrčnimi ljudmi! In ko sem se po lastni eneržiji dokopal do nekakšne) svobode in se mi je odprl mikavni razgled v lepšo bodočnost, v kateri sem se nadejal uživati mirno življenje v zavetnem svojem gnezdu, na strani ljubljene izvoljenke, ki me željno pričakuje doma — evo me pred smrtonosno pomorsko bitko, o katere negotovem izidu se me polaščajo mračna smrtne slutnje!
Od prebolestne otožnosti prevzet sem se zgrudil na mrzlo cev brezčutne kanone, in usmiljeni sen je objel moje utrujeno telo .. .
A čuj! Jami zvenk Iadijinega zvonca, ki je s Četverimi vdarci oznanjal polnočno uro, predramil me je iz mučnega mrtvila. Prišla je menjava inspecijske straže in jas sem omahnil v naročje svoje prožne ,Hau-gematte" ...
Sanjalo se mi je, da se pogrezam v hladno valovje brezdanjega morja, iz katerega zevajo po meni Široka žrelo velikan*
o tem 9e ni govora. Na Angleškem so zaceli delati za mir duhovniki. V Londona se je vršil kongres duhovnikov svobodne cerkve, na katerem ae je sklenilo, priporočati vladi, nsj sklene mir z Bori pod sledečimi pogoji: Bari dobe avtonomijo ter ae potem pridružijo zavesi južnoafričanskih držav. Za porušene hiše dobe odškodnino ter se razglasi sploSna amnestija.
Razvitje zastave pevskega društva „Kolo" v Trstu.
(Izvirno poročilo.)
V nedeljo se je vrSila v Trsta narodna slavnost, ki je znamenito uspela in ima velik pomen za razvoj slovenstva ob obali Jadranskega morja. Vsa tržaSka okolica, kakor tudi mnogobrojno občinstvo iz drugih slovenskih krajev se je združilo s tržaSkimi Slovenci, da prisostvujejo narodni slavnosti — .razvitju" zastave tržaškega pevskega druStva .Kolo".
Že na vse zgodaj se je zbrala pred kolodvorom in na kolodvoru velika množica, da sprejme doSle goste. Celo Kranjsko je zastopalo pevsko druStvo „Ljubljana" s kolesarskim druStvom .Ilirija"... Gostje, ljubljanski in goriSki, so bili presrčno sprejeti.
Zajedno z gosti iz Gorice je doSla ne dogledna množica okoličanov. Pred tržaSkim kolodvorom gotovo ni Se bilo zbrano nikoli toliko Slovencev, kakor to nedeljo. Gromo viti .živio"-klici so odmevali. Lahi so se strme s pogleda val i, in marsikateremu izmej njih je postajalo tesno pri srcu, ko je videl tako armado zavednih rodoljubov in rodo Ijubkinj. Od kolodvora smo odSli v ulico Stadion, kjer se je na prijaznem restavracijskem vrtu vrSil banket. Udeležba pri banketu je bila jako častna. Udeležilo se ga je nad 100 oseb. Vrsto napitnio je otvo-ril predsednik .Kola", g. KamuSČic, koji je napil vsem doSlecem ter gospej kumici M. Kranjčevi in tovariSicam KolaSioam.
Za njim je povzel besedo gosp. dr. Turna iz Gorice, ki je v jedrnatih, navdušenja polnih besedah razmotrival o tržaških razmerah in o pomenu Trsta na slovenstvo. Mej drugim je dejal, da vlada v Trstu isto pleme, proti kateremu se tudi Goričani bore, a Trst ni več tisto mogočno italijansko mesto, kjer se ne sme klicati .živio", kar je obudilo navdušeno pritrjevanje. V imenu Goričanov je napil odboru ter njega predsedniku g Kamuščiču, ki se je z zahvalnimi besedami odzval svojemu g. predgo vorniku. Omenjal je zadnji, da živi še drugo pevsko društvo v Trstu, in to je .Slovansko pevsko društvo". Obe društvi imata jeden in isti smoter — v prospeh vseh stanov. Napil je gori omenjenemu društvu.
Kumica gospa M. Kranjčeva se je zahvalila odboru društva .Kolo" in mu napila.
Govoril je nadalje deželni poslanec istrski, g. prof. Mandič, ki je rekel, da svečanost društva .Kolo" je objednem tudi svečanost pevskega društva slovanskega,
skih somov. Ves preplašen planem po konci in glejte, bil sem premočen do kože ! Nastal je namreč vihar in razburkani valovi so plali skoz ladjine prozore; vsa ba terija je bila preplavljena in voda je zanašala na tleh spavajoče mornarje sem in tja . . .
Tu zazveni bojni klic ladijnega trobentača in na poveljnikovo komando: .Schiff klar!K bili smo, kakor bi trenil, vsak na svojem mestu, pripravljeni sprožiti takoj nabite topove po vsej oklopnici na jeden mah! Nastala je grozna, duhomorna tišina, kakor bi plaval angelj smrti nad nami!
Iz te neznosne duSevne otrpnelosti nas reši odločilno kapitanovo povelje: aKoncentrirtes Batterie-Feuer — auf sechs-einhalb Kabel!"
Ali pri napovedi toli kratke distance spreletelo nas je zopet kakor električen tok pretresu joče strmenje. Sest in pol kabl j a, t. j. 780 sežnjev daljave, in o klop-nica .P r i n z £ u g e n", na kateri sem bil vkrcan, je bila na skrajnem konca desnega krila prve bojne vrste, t. j. sedmerih naših oklopnic, katere je vodila admiralova la-dija. Stali smo si torej s sovražnikom takorekoč iz očij v oči v neposredni bližini!
Da smo se mogli priplaziti sovražnim ladijam neopaženi toli bliza, za to smo se imeli zahvaliti — pregosti megli, ki je vsled
vseh tržaških in okolioansUh Slovencev, vseh pevskih droitev na Slovenskem, ds vseh Slovencev in Slovanov. Vsak najmanji napredek, in bodi to ustanovitev kake Ciril-Metodove Sole ali tudi blagoalovljenje Ciril-Metodove zastave, ali pa razvitje kake zastave sploh, je v Trsta narodnega in političnega pomena.
V imenu akademičnega društva .Slo venija" na Dunaju je govoril njega predsednik, ki je donesel od vseh svojih dru-Stvenikov pozdrave tržaSkim Slovencem, za katere gojijo vedno največjo simpatijo vsi .Slovenijani". Napil je društvu .Kolo" rekoč: .Zastava za vihraj prosto in v svoje okrilje sprejmi vsakega Slovenca".
Gospod Pertot iz Rojana je napil veterana g. Srečka Bartlja, kateri je pa napil vsem slovenskim psvo vodjem. Gosp. S tur m star. iz Ljubljane nazdravil je društvu .Kolo" in kumici gospej Kranjčevi. Gospod dr. črne, goriSki Sokol, je povzdignil Čašico v čast .Kola", g. urednik Cotič pa v čast vsem pevskim društvom Slovenije.
G. Kamuščič se je zahvalil vsem udeležencem banketa in naznanil odhod na vrt k sv. Jakobu na veselico.
Mej banketom so nas zabavale s svojim milim glasom brhke .Kolašice" z dragimi pevci vred. Zapelo se je več pesmi.
Brzojavnih pozdravov je doSlo 10; iz Ljubljane samo jeden.
Veselice na vrta pri sv. Jakoba se je udeležilo ogromno ljudstva. Zbranih je bilo okrog 10.000 ljudi. Ta je bila prilika spoznati zlasti slovensko delavstvo tržaško, kako je zavedno, kako v njem vse gori narodnega navdušenja. Čast takemu delavstvu!
Veselični otvoritveni govor je imel g. Kamuščič, na kar se je vršilo razvitje zastave, kateri je prvi žebelj zabila kumica gospa M. Kranjčeva s prekrasnim govorom. Konec zabijanja žebljev je naznanil strel, na kar je zasvirala godba.
Mej veselico so pevala razna društva, katera so v izbornem prednaSanju slovanskih pesmij tekmovala mej seboj. Nastopilo je tudi pevsko druStvo .Ljubljana". Po končanem petju je pirotehnik g. Zobec užgal krasen umetalen ogenj v barvah slovenske trobojnice. Godba je igrala do pol 12. ure in to jako dobro in mnogo. Tudi rajala je vesela tržaška mladina.
Končno je še neki govornik iz Ljubljane dal izraza simpatijam pevskega društva .Ljubljana" do bratskega društva .Kola" in sploh do vseh tržaških Slovencev.
Veselo življenje in vrvenje je trajalo do pozne noči. Impozantna slavnost je iztekla v ugodnem redu ter v tisočih srcih utrdila ljubezen do slovenske domovine. Na zunanje goste je naredila posebno velik utis, da se je tržaško delavstvo v bratski slogi z okoličani v tako ogromnem številu udeležilo te slavnosti ter tako izpričalo svojo neomahljivo zvestobo slovenski narodni ideji. Minola slavnost je dokazala, kako hitro, kako velikansko napreduje slo-vanstvo v Trstu in to daje najlepSa upanja v prihodnost.
ponočnega dežja tisto osodepolno jutro legla na morsko površje. Zakrita s tem prirodnim zastorom, pomikala se je naša flota polagoma in previdno, tiho in mirno naprej. Kar se razmaknejo meglene kulise in pred nami so stale — ponosne bojne ladije italijanske z razprostrtimi jadri. In bilo jih je polovico več, kakor naših! . ..
.Feuer!" zaklical je v tem naS nadpoveljnik in grmeče so se sprožili streli vseh topov z desne ladjine baterije.
S prvim strelom pa nas je prešinilo novo, dotlej neznano čuvstvo — ognjenega bojnega oduševljenja! Kakor bi se bilo za-blisknilo, razprSile so se tu vse prejšnje naSe duhomorne halucinacije in smrtne slutnje ' Pa zdaj tudi nismo utegnili misliti na življenje in smrt, kajti povelje za drugi koncentrirani strel se je glasilo že .na — Štiri kablje!"
Ta vam je potem pokalo in grmelo zdržema po vseh ladijab, da se je treslo podnebje in morje daleč na okrog in sivi oblaki smodnikovega dima so se valili po vznemirjenem vzduhu! In ladije, naše in laške, so Švigale, v drznih kolobarjih in obračajih druga drugej se izogibaje, po razburkanem valov ju.
V tem strastnem bojnem plesu približala se je že večkrat ladija italijanskega admirala našemu „Ferdinandu Maksu", ali previdni Tegetthoff, poveljnik iste oklopnioe
Dnevne vesti.
V LJubljani, 23 julija
— Osebne vesli. Deželni sodni svetnik v Ljubljani, gosp. Josip Martinsk, vitez Franc Joiefovega reda, je Sel v pokoj in dobil tem povodom v priznanje svojega službovanja naslov viljesodnega svetnika. — Začasni učitelj v Sv. Križu pri Litiji, g. Jakob Rajner, je imenovan stalnim učiteljem na ljudski Soli v Hrastniku.
— Liberalna „sodrga" kriva hudodelstva. Na . Slo vence vo-, od nas že oži gosano infamijo, da je .liberalna sodrga" in napredno časopisje krivo, da se množe hudodelstva, odgovarja .Gorenjec": .Slo-venčeve" besede je mogel napisati le kak časnikarski falot, ki je vedel, da lahko brez skrbi greši na neumnost in nevednost .Slovence vih" bralcev, ali pa kak fanatiziran glupec, ki je zbog jednostranske vzgoje v semenišča izgubil vsak čut razsodnosti, nepristranosti, pa tudi dostojnosti. Neradi se bavimo s to, za Kranjsko naravnost sramotilno statistiko hudodelcev, a ker hočejo klerikalci poanrovelost ljudstva obesiti libe ralcem in njih časopisju na vrat, naj nam bo dovoljena kratka opazka. Žalostna resnica je, da ogromna večina teh odstotkov pripada Gorenjski, in Se žalo s t ne j 5a resnica je dejstvo, da se v tem o žiru najbolj .od liknje" kranjski politični okraj! Kranjska klerikalna stranka ima največ zaslombe v Gorenjski, kranjski okraj je pa naravnost klerikalna domdna. Občine Predoslje, Šenčur, Cerklje, Mavčiče in Straži 5 če so pri zadnjih državnozborskih volitvah volile skoro soglasno klerikalna kan didata. Znano je, da se popije v teh občinah največ šnopsa, in dasotu uboji in težke telesne poSkodbe na dnevnem reda. Liberalni časopisi imajo v teh občinah malo naročnikov Hvala Boga, v tem ozira se je obrnilo v zadnjem času na boljSe. Oni pa, ki bero .Gorenjca", .Rodoljuba" in celo .Slovenski Narod", so najuglednejši in najpametnejši možje v okraju. Drugi ali sploh ne či-tajo ali pa bero k večjemu famoznega .Domoljuba", ki naravnost hujska kmet-sko ljudstvo zoper liberalce, t. j. po mnenju priprostega kmeta zoper vse, ki niso kmetje, ali ne nosijo črne suknje. Zakaj je pa že mnogo boljše v radovljiškem okraju? Ker ljudstvo postaja naprednejše, kakor so pokazale zadnje državno z bor ske volitve. Zakaj je v občini Šenčurski častna izjema vas Šenčur? Ker se Se sedaj poznajo sledovi žalibog zamrlega bralnega društva, in ker je v Šenčurju mnogo naprednih mož, ki vplivajo na ljudstvo. V občini Stara Loka je bila pred dobrima dvema letoma Žabnica najbolj razupita vas. Po prizadevanju pametnih mož so se ondi spremenile razmere korenito. Tam se po krščanskem nauku ne pretepajo več možje in fantje. Pridejo mirno skupaj, pomenkujejo se o gospodarskih in političnih zadevah in bero — o groza! — liberalne časopise. O
se jej umikal kaj spretno, naposled pa se je v smelem ovinku pomaknil nazaj, potem pa se zopet z vso silo zagnal naprej, predrl z jeklenim kljunom svoje ladije vsiljivej oklopnici železni trebuh in — po preteku petnajstih minut je bila ponosna admiralska ladija .Re d' Italia" z vsemi svojimi častniki in mornarji pod vodo !
To je bil nepopisen, strašen, uprav grozovit prizor! Tu pred našimi očmi v dotakljivi bližini, pri belem dnevu, v pričo tolikih bojnih ladij, se je potopila mogočna oklopnioa v teka kratke četrt are — kaj taksnega pač svet ne vidi vsak dan! Presenečeni in od groze strmeči smo zrli ne-pričakani učinek onega sunka. In kaj Sele Lahi sami! Ti so bili kar okameneli, ko so videli potapljati se najlepšo svojo bojno ladijo! In ker je na isti plapolala admiralska zastava, menili so, kakor tudi mi, da je z ladijo vred utonil tudi njihov vrhovni poveljnik, sivolasi admiral Persano z vsem svojim spremstvom in mornarničnim imetjem.
Ali temu ni bilo tako!
Ko se je umiril prvi izraz zmagoslavnega naSega navdušenja o tem ne na-dejanem prvem bojnem uspehu in so si tudi prestrašeni Italijani zopet nekoliko oddahnili, prikazala se je italijanskega admirala zastava na jamboru — podmor ske oklopnice .Affondatore".     (Konec prih.)
obojih ni več slišati, če grel skozi vsa, te prijazno pozdravljalo, volijo pa napredno. Da, to klerikalcem seveda ni všeč, da vsled delovanja liberalnega časopisja izgubljajo vedno bolj svoj vpliv in zato tako neumno nesramno zabavljajo čez .liberalno sodrgo". Pa je ves trud zaman, gospoda! Tudi Gorenjska bo kljub vaSemu nazadnjaškemu rovanja postala naprednejša in potemse bode tudi zmanjšalo Število — hudodelcev!
— Razgnan klerikalen shod. Shod katoliškega političnega druStva v Bovcu je bil razgnan. Kaplan Abram jo je popihal. S tem je v zvezi brzojavka, ki smo jo dobili iz Bovca, in ki pravi: Včeraj so v Bovcu pri Haberju Abrama cimbali.
— Promocija. Gospod Ivan Modic, c. kr. avskuitant pri dež. sodišču v Ljubljani, je bil danes na danajski univerzi promoviran doktorjem prava. Iskreno čestitamo !
— Knjižnica splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani je odprta vsak četrtek od 6. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 4. do 6. ure popoldne. Ob teh urah morejo dobivati članice na posodo najrazličnejše, leposlovne in znanstvene knjige ter razne časnike. Lokal knjižnice je začasno v .Gospodinjski šoli" na Rimski cesti.
— šentjakobsko-trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Izid volitve: Dr. Fran Papež, odvetnik, prvomestnik, — Mavrilij Ša abon, mestni katehet, njega namestnik, — Josip Pichler, umir. c. kr. okrajni tajnik, zapisnikar, — Ivan Vrhovnik, mestni župnik trnovski, blagajnik. Zastopnika k veliki skupščini: Mavrilij Šarabon, Ivan Vrhovnik. Pregledovale računov: Vinko Vizjak, deželni rač. revident, Dragotin Žagar, umir. deželni blagajnik.
— Pogreb gospe Franje Nolli, ki je bil včeraj ob 6. uri popoludne, je pokazal, kako splošne simpatije je uživala pokojnica v vseh krogih ljubljanskega meščanstva. Gg. pevci moškega zbora .Glasbene Matice" so zapeli pod vodstvom gosp. prof. H ubada dve ganljivi žalostinki pred hišo in na pokopališču. Nebrojno število pogreb-cev, mej njimi več odličnih veljakov in posebno veliko dam iz meščanskih krogov, je korakalo za krsto, obloženo s krasnimi venci in spremilo pokojnico do zadnjega počitka. Bodi ji ohranjen prijazen spomin!
— Slovensko bralno društvo v Litiji priredi skupno z litijskim pevskim društvom in psvskim ter tamburaškim društvom .Zvon" iz Šrnartnega pri Litiji v nedeljo dne 4 avgusta t. 1. celodneven izlet v prijazne Trebnje. Ob tej priliki prirede napominana društva tamkaj velik koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda, in je začetek koncertu, čegar bogati vzpored se objavi prilično, določen na 4. uro popolu dne. Glede na to, da sti omenjeni pevski društvi pod spretnim vodstvom sedanjega gospoda pevovodje v zadnjem Času dosegli nepričakovan napredek v glasbi, kar sve-dočil ie najbolje koncert, ki se je priredil dne 7. t. m. v korist Prešernovemu spomeniku, dalje pa tuli z ozirom na to, da je čisti dohodek nameravanega koncerta namenjen naši prekoristni, zlati družbi sv. Cirila in Metoda, nadejamo se, da nas po-setijo ob priliki koncerta gostje iz cele Dolenjske. Na veselo svidenje torej dne 4. avgusta t. 1. v Trebnjem!
— Otvoritev koče na Begunjšici. .Slovenskega planinskega druStva" radov-dovljiška podružnica naznanja tem potem vspored za otvoritev Tomčeve koče na Begunjšici v nedeljo dne 28. julija t. 1. Na predvečer: Zbirališče v gostilni g. Avsenika v Begunjah. Dne 28. zjutraj ob 8. uri sv. maša v Begunjah. Po maši odhod na Poljsko planino, kjer stoji nova koča. Ob 10. uri dopoldne slovesna otvoritev koče. Ob 1. uri skupni obed v restavraciji gosp. Avsenika v Begunjah, pri obedu svira oddelek radovljiške godbe na lok. Popoludne koncert slov. pevskega zbora blejskega pod vodstvom g. nadučitelja Fr. Rusa. Vstopnina h koncertu 50 vin.
— Čitalnica v Ribnici priredi s sodelovanjem ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda in prostovoljnega gasilnega druStva, dne 4. avgusta veliko ljudsko veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda v gozdu Ugar je (jeden četrt ure hoda iz trga Ribnica) Ker so se enake veselice v letu 1899 in 1900 izborno obnesle, jamči skupno delovanje prej orne-:
njenih druStev, v prvi vrsti ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, za najboljši uspeh. Gostje dobro doSli.
— Ogenj. PiSe se nam: V soboto 20. t. m. v mraku pogorelo je v Slivoah pri Rakeku hiSno poslopje Janeza Stržaja iz Sliva Ogenj omejili so kaj hitro neumorni Slivčani in Unčani, z Rakeka prihiteli so pa tudi s svojo zarjavelo brizgalno; ta pa ni bila veliko v pomoč, ker so imeli .Rakovci pretrde roke! — Kako to, da ob Čina ne poskrbi za ustanovitev tako potrebnega drnStva? Seveda, modrijani Rakovoi si mislijo, saj imamo brizgalno, in če tudi ne znamo z njo se kretati, bode že božja volja, da bode sama brizgala. V slučaju večje nesreče pa vendar ne morejo Rakovci, Unčani, Slivčani in Ivanjeselci računati na hitro pomoč, ker Planina in Cerknica sta preoddal]eni. To pokazalo se je v soboto, ko so bili Cerkničani brzojavno na pomoč poklicani, in dasi so se takoj odzvali, prišli so prepozno. Občani! Delujte raje, da se ustanovi za celo občino tako živo potrebna požarna bramba, kakor pa, da se vedno prepirate.
— Bralno društvo „Lipa" na Slapu priredi koncert in ples dne 28. julija t. 1. na senčnatem vrtu gosp. Ignacija Bizjaka s prijaznim sodelovanjem prvaške godbe. Med koncertom in plesom vrši se Šaljiva loterija. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina h koncertu 40 vinarjev, k vsakem plesu 20 vinarjev.
— Štrajk v št. Janžu. Poroča se nam, da je v Janžu, baje vsled premembe v administrativnem in tehniškem vodstvu pri ondotnem premogokopu nastal štrajk. Posamičnosti še niso znane.
— Iz Slavine se nam piše. Dne 18. t. m. je vlak povozil na železniškem prehodu iz Slavine na glavno reško cesto IIletnega dečka Antona Naverja iz Slavine. Vlak mu je stri nogo in znatno zmečkal glavo. Že opetovano se je prosilo pri ravnateljstvu južne železnice, naj bi na imeno vanem prehodu napravilo čuvajnico, oziroma, naj bi preložilo čuvajnico nad mostom na prehod, a ravnateljstvo je gluho za še tako opravičene zahteve, kadar je treba kaj iz žepa dati. Ta nesreča ž ali bog ni prva in tudi gotovo ne zadnja. S tem da bi se čuvajnica na prehodu napravila, bi se marsikateri nesreči v okom prišlo. Odpravljen bi pa bil še drug nedostatek Na prehodu so zatvornice katere čuvaj na mostu z železno žico nateguje. Pripetilo se je že velikokrat, da je moralo občinstvo z vozmi pred zatvornicami čakati in to med časom, ko ni nobenih vlakov bilo naznanjenih. V takem slučaju se čuvaj nemore doklicati a živine same tudi ne puščati, in tako se more čakati, dokler se zljubi čuvaju zatvornice odpreti, kar ni prijetno posebno to v zimskem Času. Naj bi se za to poklicani krogi malo pobrigali, ter pri ravna teljstvn južne železnice energično zahtevali napravo čuvajnice, ker več je vredno človeško življenje, kot pa tisti groši ki bi 3tala čuvajnica.
— Iz Rajhenburga se nam piše 21. julija. Včeraj ob lj»10. uri zjutraj je umrl na Vidmu po dolgotrajni, mučni bolezni na sušici tamošnji učitelj Anton Aparnik, J9dva 25 let star. Pokojnik, rodom iz Kamnika na Kranjskem, imel se je že izza mladih nog boriti za vsakdanji kruh, kar mu je vrinilo prvo kal neozdravljive bolezni. Slabotnega telesca bil pa je vedrega duha, nekak univerzal en ženij. Bil je izboren pevec in spreten glasbenik, ki si je bil vstvaril samosvoj, jako dober pevski in tamburaški zbor čegar regens chori je bil. Kot diletant se je mnogo bavil z risa njem in slikanjem in istinito škoda je, da ta vrlo talentirani, vsestransko izobraženi mladi mož ni našel mecenata, ki bi ga bil se ve da, preje že — rešil skrbi za eksistenco, ter mu dal priliko, izobraziti se korenito na kakej slikarski akademiji. — Umrli je bil izvrsten učitelj, ljub družabnik in dober narodnjak. Kolegi so mu zaupali tolikaj, in čislali ga, da so ga vkljub njegovim letom volili predsednikom okrajnega učiteljskega društva. Tragične usode mu je obžalovati tembolj, ker si je bil pokojnik stoprav lani ustanovil lastno ognjišče, ter zapuSča sedaj poleg soproge jedva 4 mesece starega sinka. — Naj mu bodo te skromne vrstice prijateljske v časten, blag spomin v narodu domačem!
— Slovenci v Oradcu. Sleparstvo pri ljudskem Štetju v Gradcu, kjer so našteli namesto najmanj 15.000 Slovencev, le kakih
800, je nečuvena krivica in nesramna tatvina na' našem naroda. Do te krivice je
moglo priti na dvojen način. Prvič krivično tolmačijo .občevalni jezik«. Ako je kak slovenski posel v nemSki hiši, je sanj po njih mnenju oboevalni jezik nemški, torej on — Nemec. Drugi vzrok pa je nezavednost in neznaoajnost nekaterih Slovenoev, ki se ara-roujejo svoje materinščine is raznih nagibov. Podamo naj le dva konkretna slučaja. V samostanu usmiljenih bratov v Gradcu je več Slovenoev: bratov, služnikov, umobolnih duhovnikov, toda vsi ti in bolniki v bolnici, katerih je bilo ob času Štetja poštena polovica slovenska, zapisani so za Nemce. Ob Času državnozborskih volitev v peto kurijo gnal je prijor usmiljenih bratov vse svoje podložne Slovence na volišče, da volijo na-oionaloa VVilhelma, pravcatega pristaša „Los von Rom "stranke in zagrizenega sovražnika Slovanov. Ako črti graSki prijor tako Slovane, zakaj pošilja miloščino pobirat med Slovence? — Drug slučaj: Za Nemoa seje dal vpisati v Gradcu gostilničar H. P., rojen iz Brežic, da si ohrani nemške goste; ostal bi, rekel je, Slovenec, toda slovenskih gostov k njemu jako malo dohaja. Njegova žena se ponaša, da je Tirolka. Ondi pa je bila le nekaj časa za natakarico — v istini pa je pristna ČeSka .Mafenka". Kdor se svojega jezika sramuje, tega naj vsak zaničuje. Delavcev je dobra tretjina Slovencev. V vaeh uradih najdeš Slovenca, torej je precejšnja goljufija, če so jih komaj 800 našteli. Ob-jednem omenimo, da se Slovenoi v Gradca potegujejo za slovensko službo božjo pri Lazaristih, in ako se je nam prav poročalo, podpiral je njih težnje ljubljanski Skof. Toda odgovorilo se je, da za to ima pravico se potegovati Štajerski „slovenski" Skof iz Maribora. Ta pa se noče zameriti na vzgoraj, sicer bi ne dobil nobenega reda več, iz Rima tudi ne nobenega odlikovanja, in mariborske nemSke gospe bi mu gotovo ne darovale več „zidanih plavih nogavic" — torej, da vsega tega ne izgubi, SlomSek II. prav previdno molči.
— Šolsko izvestje. Letno poročilo c. kr. višje gimnazije v Novem Mesta prinaša razpravo o Tintorettovi altarni sliki v novomeški kapiteljski cerkvi. Razpravo je spisal prof. J. Hugo Skopal. Iz Skopalove razprave izvemo zanimivo zgodovino altarne slike sv. Nikolaja na glavnem altarju novomeške kapiteljske cerkve, v kateri že Valvazor piše, da je neprecenljive vrednosti. Slika je 1.82 m široka in 3 75 m visoka. Iz šolskega poročila povzamemo sledeče: Na zavodu je bilo tekom šolskega leta 15 rednih učnih moči, razun teh je v 2. pevskem oddelku poučeval petju mestni orgljalec. Koncem leta 1901 bilo je 241 dijakov. Iz Kranjske jih je bilo 214. Slovencev je bilo 230, ostali pa so bili Nemci, vsi rimokatoliške vere. — Odličnjakov je bilo v vseh razredih 24, prvi red jih je dobilo 154 drngi red 45. Ponavljalno skušnjo jih sme dejati 27. En dijak sme radi bolezni pozneje sknšnjo opraviti.
— Slikar Iv. Grohar je v izložbenem oknu L. Schwentnerj/e knjigotržnice razstavil portret pokojnega Bitenca, iz-dtlovatelja glasovirjev, ki je v svoji oporoki volil vse svoje, precej obsežno imetje šoli v Št. Vidu nad Ljubljano.
— Domača umetnost. Slikar gospod Ludovik Grilc je v oknu prodajalne g. Frana K o 11 m a n n a na Mestnem trgu razstavil jako dobro pogojen in spretno izvršen portret pokojne občeznane trgovke, g. M.
— Glas iz občinstva. PiSe se nam: Pred nekaj dnevi omenja nekdo slabe poti, ki vodi iz Florijanske ulice na ljubljanski Grad. Temu dodajam danes naslednje. Tudi pot skozi Študentovske ulice je silno zanemarjena, prav staroveSka. Ali bi ne bilo umestno, da bi bila lepo tlakovana ko dan za dnevom hodi toliko ljudi, med njimi tudi tujcev, po nji na Grad. KakSen utis pač napravljajo na tujca mlake vode in polno smeti, kajti mestni pometač se usmili ulic takrat, ko mu — menda — zmanjka drugod dela. Kaj pa je s kanalom, pro-jektovanim od hiš St. 9. in 11? Greznice širijo svoj neznosni smrad v Študentovsko ulico in proti Mestnemu domu. Slavni magistrat se opozarja, da napravi konec tem kričečim nedostatkom. MeSčan.
— Varujte ae egentov. Po mestu hodi neki agent, ki prodaja trakove in šleperi ljudi na ta način, da daje kupcem v zavitkih manj blaga, kakor ga pa morajo plačati.
— OesU so gostilničarje na oesto vrgli. Včeraj dopoldne sta prišla dva slikarja v neko gostilno na Sv. Petra predmestja. Bila sta vinjena in sta v gostilni pri mizi zaspala. Opoldne pa ju je gostilničar abudil, ker so prihajali gosti na kosilo. To ni bilo pijanima slikarjema prav in lotila sta se gostilničarja, ga pretepla in slednjič vrgla is njegove gostilne na cesto. Razbila sta tudi več gostilniške posode.
— Hrenllnlčna knjižios ukradena je bila danes zjutraj služkinji Jeri Mastenja kovi iz Požuna. Postila je bila knjižico na mlekarskem vozičku pred Štrukljevo hiSo v Kolodvorskih ulicah in je nesla mleko v hiSo. Tat je priSel mimo in vzel knjižico, glasečo se na ime Ivane Masten Jakove. Na knjižici je bilo naloženih 40 K.
— Psa povozil je včeraj zvečer na Marijinem trgu gostilničar M. P. Pes je bil kavarnarja K. Osvvalda.
— Izgred v Gospodskih ulicah. Danes ponoči je nastal v Gospodskih ulioah mej ponočnjaki izgred in pretep. Dva razgrajača sta bila telesno poškodovana.
— Izgubljene stvari. Kramarica A. C. je izgubila na poti od Lingerjevih ulic do frančiškanske cerkve rujavo denarnico, v kateri je bil zlat prstan in 8 kron.
— Brzojavni in telefonski promet mesece junije 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca junija 1901, in sicer na Primorskem oddanih 50.951, došlih 57.809, tranzitujočih 153.105, skupaj 261.865 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 33.157, došlih 36.733, tranzitujočih 136.073, skupaj 205963 brzojavk; na Kranjskem oddanm 8.395, došlih 10.854, tranzitujočih 17.050, skupaj 36.299 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2099, v Opatiji 339, v Pulju 168 in v Ljubljani 165 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 320.000krat, v Pulju 6745krat, v Gorici 6660krat, v Opatiji 1839krat in v Ljubljani 19.535 krat
— Popravek. V politični notici „Izgredi v Zadru" stoj mesto imena Rodić" povsod David.
* Moravski katoliški shod sklical je olomuški nadSkof Kohn z nekaterimi svo jimi pristaSi in kimavci na prihodnjo nedeljo v Kromeriž.  Ker pa je pred kratkim kromeriški   prost   postal  241etni nemški princ Hohenlohe „iz rajha", in se je pre zrlo veliko zaslužnih domačih duhovnikov, zato se jih je prav malo podpisalo na skli cevalni razglas — iz olomuških kanonikov menda le eden Po tem takem bo ta shod najbrž jako zanimiv in „nebrojno" obiskan. Vidi se pač, kako nevošljivost razjeda po hlevne namestnike božje, sleherni pa tudi razpozna, da so ponekod razmere v katoliški cerkvi jako gnile in krivične. Treba bi bilo zopet kakega Husa, da zdrami kosmato vest nedotakljivim „gospodom", ter jih opomni, kakor nekdaj, naj  se držijo naukov sv. evangelija in ne sleparijo s hi navščino ljudstva.
* Spomenik Nikolaju Gogolju, pisatelju „Revizorja" in „Mrtvih duš", se postavi v Moskvi. Razpis za načrte določa tri nagrade: 1500, 1000 in 500 rabljev. Na kipu ne sme biti nobene alegorične podobe in nobenega reliefa. Odločitev glede načrtov je določena na 15. februvarja 1902.
* Gališki policaji — mučitelji. Pred okr. sodiščem v Stryju se je 20. t. m. vršila kazenska obravnava proti policajem iz Doline. Tam se je zgodilo več tatvin, a tatov ni bilo možno dobiti. Končno pa je zalotila policija nekega človeka, proti kateremu je govorilo več sumljivih dejstev, a mu vendar ni bilo možno dokazati ničesar. Da bi priznal svoje tatvine, so ga policaji močili in ga končno tako pretepli, da je na mestu umrl. Policaji so bili obsojeni v ječo po 4 mesece.
* Svoja otroka zastrupil. Iz Keszthe-Ieja na Ogrskem javljajo, da je zastrupil nedavno ugleden trgovec z lesom, Teodor Laskai, svoja otroka, petletno deklico in jednajstletnega sinčka; dal jima je sadja, v katerem je bil arzenik. Vdovec Laskai se je hotel drugič oženiti, a ker sta mu bila otroka napoti, se ju je reSil na tako grozen način.
* Požar v Yildiz-Kiosku Pri preiskavi, kdo da je pred kratkim povzročil ogenj v sultanovih zasebnih sobah, se je končno izvedelo, da je prava zažigalka draga hiSina v sultanovem haremu. Ta je uživala neome-
jeno zaupanje sultanovo. Dva njena brata sta sultanova pobočnika, njen svak pa sultanov komornik. Zažigalka je bila sultanova miljenka radi svoje lepote, njegova žena ni postala radi tega, ker ni imela sina. Zdaj so jo na parobrodu v spremstvu velike čete vojakov odpeljali v pregnanstvo. Pravi vzrok hudodelstva se ni izvedel.
Književnost
— „Prvi listi". Razpošiljate v in razpečevanje knjige „Prvi listi", ki so jo izdali slovenski in hrvatski učiteljski abitu-rijenti, je prevzela „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteliskih društev", kjer se tudi naroča. Knjiga velja 2 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Petrograd 23. julija. Levu grofu Tolstemu se je zdravje obrnilo na bolje. Car mu je dal sporočiti svoje pozdrave, kar se močno opaža.
Carigrad 23. julija. Veliki knez Aleksander Mihajlovič je došel sem. Včeraj sta bila veliki knez in ruski poslanik Zinovjev skupno v avdijenci, kar se tolmači kot dokaz, da so se razpravljala najvažnejša politična vprašanja.
Rim 23. julija. Crnogorska vlada ustanovi tu svojo diplomatično legacijo.
Pariz 23. julija. Pri volitvah v generalne sovete je dosegla vlada sijajno zmago. Pristaši vladnih strank so pridobili okrog 50 novih mandatov in ohranili svojo posest. Vsestransko se priznava, da je to najznamenitejša zaupnica vladi in priznanje, da Francija odobrava vladno politiko proti klerikalizmu.
Berolin 23. julija. Ravnatelj akcijske družbe Terlinden & Comp. v Oberhausenu je pobegnil. Defravdiral je 800.000 mark. Tu se je zastrupil bankir Ravicz, ki je pri krahu Lipske banke imel velikansko izgubo.
London 23. julija Lord Roberts in lord Kitchener sta prezidentu Krii-gerju brzojavno izrazila svoje sožalje na smrti njegove soproge. Umrla gospa Kriiger je bila iz rodovine Duplessis in tiste rodovine, iz katere je izšel kardinal Richelieu.
Narodno gospodarstvo.
— Mlekarska in sirarska zadruga v Logatcu. O tej najnzornejši zadrugi se je na občnem zboru podalo kaj zanimivo poročilo. Kdor kaj ume o mlekarnah temu bodo naslednje številke vse povedale: Zadruga štela je začetkom 1900. 1. 174 članov, med letom je pristopilo 135 Članov, 2 člana sta izstopila, tedaj imela je zadruga koncem leta 307 članov, kateri imajo 491 deležev. V letu 1900 donesli so zadružniki v mlekarno 520116 litrov mleka ter 2230 kilogr. surovega masla, za katero blago dobe 66.713 kron 4 vin. — Zadruga prodala je tekom leta 308 667 litrov svežega ter 22 209 litrov posnetega mleka, 14 126 litrov smetane, 3.411 kg surovega masla, 1389 kg. skute in 9556 kg. sira. Tekom leta 1900 osnovala se je v Hotedršici „podružnica", tako, da zadružni okoliš obsega 3 občine. Zaradi naraščajočega prometa, množine mleka, katera je dnevno dosegla 2400 litrov, ne zadostujejo sedanji najeti mlekarnični prostori ter se je zaradi tega sklenilo, da si zadruga zgradi tekom leta 1901 svojim razmeram in mlekarskim zahtevam primerno novo stavbo. V pred-stojništvu ostanejo, oziroma se novo volijo gg.: Franc Majdič načelnikom, Anton de Gleria blagajnikom, Josip Turk tajnikom ter Miha Kabaj in Franc Šemrov odbornikoma; v nadzorništvo bili so zopet, ozi roma dva nova, voljeni gg.: Ivan Sicherl načelnikom, Tomo Tollazzi njega namestnikom ter Ivan Mihove, Ivan Hladnik, Julij Lenasi in Ivan Petkovšek odbornikom.
Poslano.**
Pri nas imamo Se močnega župnika. Mož je sicer ie star, udari pa še dobro kakor kak „holcar" in se menda nič ne boji,  da bi človeka poškodoval, če ga
zadene.
Mene je v nedeljo popoldne vžupnijski cerkvi na Krki, ko
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakon.
smo priSli s prooesijo la sveto leto v cerkev, torej mej bogo-služnim opravilom bres vsa cega vzroka tako udaril za tilnik, da se mi je stemnilo pred o Cm i.
Ako se gospodu župniku pamet mesa, potem naj ga premilostni gospod knezoSkof poSlje v norišnico, ako je pa gospod župnik zdrave pameti, potem pa vpraSam slavno o. kr. državno pravdniStvo, čemu imamo § 303. kazenskega zakona, ali samo za kmete in obrtnike, ali tudi za duhovnike?
Zaradi meni storjenega žaljenja si poiSČem zadoščenja sam pri sodišču.
Na Krki, 23. julija 1901.
Janez Poljanec.
(1660) trgovec z lesom.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. julija: Ivana Anžič, posestnica. 61 let, Hradeckega vas st. 26, vsled raka v želodcu.
Dne 20. julija: Franja Nolli, kleparjeva žena, 51 let, Re8ljeva cesta Bt. 1. otrpnjenje srca.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo zzz:
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnirn navodom 25 kr.
Dobiva se v (27—29)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. KiCiistck-a v LJubljani.
Jako praktično na potovanju. (2638-8) Ne pogrešljivo po kratki vporabi.
Preskušano po zdravstvenih oblastvih.
Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887.
neobhodno potrebna
S O b Si SL   O 3? © 333. Om
Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki škripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že več let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) čiste, bele in zdrave.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem S06-9 m. Srednji zračni tlak 7S6-0 mm.
Stanje čas opa- baro-zovanja metra
v mm.
Is
Vetrovi
Nebo
22. 10. EveCer
23
7. zjutraj 2. popoL
733 1    20-8 sr.szahod; jasno
732 1 18 7 si- ssvzh. soparno 730 8.   20-7    si. jug  j dež
Srednja včerajšnja temperatura 205°, male: 199°.
Dunajska borza
dne 22. julija 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru .  .  . ,
• ivr-crijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 42/0   .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4"/0    .   .   . . Avstro-ogrske bančne delnice   .   .   . .
Kreditne delnice . .......
London vista.........
NemSki državni bankovci za 100 mark
90 mark ...........
20 frankov.........
»talijanski bar:Eovci.......
■I. kr. cekini..........
9910 99 05 11835 9565 11840 93 05 1640 — 636 — 23957'/, 117'42'/a 2347 19G2 9080 11-30
Zahvala.
Za mnogobrojne dokase prisrčnega, tolažilnega sočutja, došle nam ob kratki bolezni in nenadni smrti nase nepozabne preminule gospe
Franje Nolli roj. Ureutz
za poklonjene krasne vence in za obilno častilnu spremstvo k zadnjemu počitka izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo čč. duhovščini in č. g. župniku Malenšenku, ki je ob pozni nočni uri pokojnici delil tolažila sv. vere in gg. pevcem , Glasbene Matice" pod vodstvom g. prof. H u b a d a za ganljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu.
V Ljubljani, dne 23. julija 1901. (1561) Žalujoči ostali.
Opr. št. Firm. 163.
Posam. H. 55/1.
Razglas.
Pri c. kr. deželni kot trgovinski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis tvrdke
, .lesna trgovina Alojzije Kraje v Grahovem"
in Alojzija Kraje kot imetelja te tvrdke v register za posamezne tvrdke.
C kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani
dne 19. julija 1901.
Dobro ohranjeno, skoro novo
Styria-kolo
(moško) proda se po nizki ceni.
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.".
AcetvJen aparat
najnovejši sistem (5 lučij) se po nizki ceni proda. (1556-1)
Več pove upravništvo .Slov. Naroda".
e^fr e^ e^fr e^fr ejfr e^   e^fr e^fr e^fre^r^ e^fr e^ e^ e^ e^fr
Kavarna - restavracija v Švicariji,
V četrtek, 25. julija 1901
n čast vseli Anic
pri katerem bo svirala
cela mestna godba
pod osobnim vodstvom kapelnika gospođa Beniiika. Izbi*an ppogi*am.
Začetek ob 128. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
Otroci ne plačajo nič.
K mnog-številnemu obisku uljudno vabi
Friderik Novak
(1558) gostilničar.
V^P ^9 ^9 ^9 V^V V^ W9 ^9 VJP W9 V^V V^V7 W9 ^9 W9 ^9
Domači izdelki.
Zalogo vsake vrste solidno izdelanih
bodisi koleselnov ali najmodernejših kočij,
priporočam najtopleje. Cenike pošiljam na zahtevo.
1^ i? &. xx o V is j a
izdelovalec vozov. l\jiif»ljaiia. Rimska cesta št. 11.
(1535-2)
««OOOOOOOOfttfOOftOOOOOftftO«000000000
I Naznanilo. |
^ Uljudno naznanjam p. n. gg. naročnikom in slav. občinstvu, da sem
« premestil svojo krojaško obrt »
O na Sir. Petra eesto št, 16 o
ter se priporočam za nadaljno zaupanje. Z odličnim spoštovanjem ^
S (1559—1) Uroja*. ^
««««««0«««ft«ft»«H»ft«Oft«««««»««»«*«ft
«li
izurjena prodajalka
sprejme se v Špecerijsko prodajalno ne deželi — Ponudbe pod „J. S.11 na upravništvo .Slov. Naroda". (1556—1)
!Veliko denarja!
do tOOO bron nm meiet
lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
Več se izve pod „Reell 11»" po •nonenl pla»rnl E. HrlHtofllU, lnntbrurk. PoStno predalo 36. (847-27)
Ces. kr. avstrijski *fc državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. j unij h 1901. leta.
Odhod ls LJubljane j-»ž. kol. Prog:a *es Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr&nzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Aus«ee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce'ovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gasiein, Zeli ob jezeru, Inomost. Bregenc, Čarih, Geuevo, Pariz; čez Klein-Re'fling v Stejr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. nri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. nri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ui zvečer v Novomesto, Kočevje. -- Prihod v LJubljano juž. kol. Prog-a is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensieste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 na "opoidne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlomih varov, Heba, Marijinifc varov, Plscja, Budejevic, SoLaograd*, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curilia, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteira, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 88 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 nri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prag3, Fiaacovih varov, Kariovib varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega meata in Kooevja. Osobni vlaki : Oh S. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob A. uri 39 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob d. uri 48 m zvečer, istotako. - OUtzoa iz Jujr.b-IJano drž. ko!, v JtaoaoJk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. nri 5 m popoludne, ob 6. uri 60 m in ob 10 uri 525 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m ilopoladne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
potovalne uradnike
(akviziteri *- j>
za vae zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sčasoma tudi m stalno plavo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter £5" upravništvu ,,Slov. Naroda". (1026—21)
Za popoludanske ali večerno ure
se išče
stavbenski risar
kateri je zmožen samostojno izdelovati v stavbinsko stroko spadajoča dela (na£rte> in proračune).
Ponudbe z zahtevami naj se poSIjejo upravništvu ,Slov. Naroda" pod Šifro ,,stav banski risar". (1548—3y
FaiT«»w», enonadNtropm
(1545—3y
tik kolodvora Dovje, obsezajoča 9 sob in 2 kuhinji, se po ugodni ceni proda.
HiSa leži jako ngodno za letoviščarje.
Vtič pove Anion Šifrer na Dovjem
Učenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z barvami pri (1551—2,v
Adolfu Hauptmann-u
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 41.
Jtaznanilo.
Uljudno naznanjam p. n. gospodom trgovcem, da imam trgovino s špecerijskim blagom in z moko iz valjičnega mlina.
Ker se na kmetih lepša moka le slabo razpečava, prosim, da se mi naznani, če je kdo voljan, zamenjati jo za špecerijsko blago.
Blagovoljne dopise sprejema
(1514—3) Jranc Šare
v Črnučah pri Ljubljani.
Kovaške, kolarske in sedlarske
učence
kakor tudi (1525-3'
kovaške in sedlarske
pomočnike
ki so prav dobro izurjeni v izdelovanji različnih vozov in kočij, vsprejme takoj
peter J(eršič
izdelovalec vozov v Šiški pri Ljubljani.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ura In eksportna hiša zlatnin ITIoHt (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 5'80
Prava srebrna verižica....... „ 120
Nikelnasti budilec.......... „   195
Moja tvrdka je odlikovana a c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoč priznalnih pisem. (2611—63)
pTV   IluHtrovnni hntolog zastonj in poštnin* proato
F. P.VIDIC & Co. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih ccnali v§akokoli množino
zidarske opeke |
zarezane strešne opeke |
(Strangfalzziegel) rudeče in črne, z zraven spadajočo /S
§ stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitep železa i w      lončene peči in štedilnike A
lastnega izdelka W lastnega izdelka
Dovški portland-eement fi{
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. A (1208-15) DSgr  Najnižjo cono!!!   ~SQ yV
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip„Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
72