zzhz; D- Naslov—Address NOVA DORA «117 St. Clair Ave. Cleveland, Oliio (Tel. HEnderson P,882) ■== ig (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 8: Leto 19.35 je posvečen« napredku mladinskega oddelka J. S. K. jednote. Svojo agilnost bo pokazala naša mladina! Entered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd. 1917, Authorized March 15th, 1925. -NO. 8 — ŠTEV. 8 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, FEBRUARY 20TH — SREDA, 20. FEBRUARJA, 1935 VOL. XI. — LETNIK XL društvene in druge SLOVENSKE VESTI ^ Pittsburghu, Pa., se bo na Piaznjk Washingtonovega rojeva, to je na večer 22. febru-• uJ'8' vršila velika plesna in I 1!!aškcradna veselica, katero j tiiredijo- skupno Zveza JSKJ I ti'ugtev v zapadni Pennsylvanian društva št. 12, 26, 182 in 6 JSKJ v Pittsburghu. Y7se [ ^U^sl'Vo JSKJ in vse slovensko I ,".,.Clll8^Vo v zapadni Pennsylva-.ie vabljeno na poset te ve-E selice. I 1 ------- V Detroitu, Mich-, se bo v I '° oto 23. februarja vršila plcs-I zabava društva št. 144 J. S. I o-' v dvorani Slavulj na 116 [ blx Mile Rd. I t ^ Hiyasoti, Pa., se bo v sobo-‘° 23. februarja vršila plesna j Jelica društva št. 209 JSKJ. i ’°stor prireditve: Kuharčeko-i Va dvorana. i ! y Clevelandu, O., se bo v ne- ŠH '° februarJa zve^er vr_ j ‘i a_ plesna veselica ženskega j U'«štva §t. 137 JSKJ. Prostor )r 11 edit ve: Knausova dvorana. ‘ V Kast Heleni, Mont., se bo j • 80b°to 2. marca vršila plesna | v* Jna^keradna veselica društ-j a št. 43 JSKJ. Prostor prire-1 Ve: IOOF dvorana. 548 , i !loRier Cityju, Pa., se bo v ,|° 'C|^Q 2. marca vršila veselica v v ruštva št. 122 JSKJ. Prostor ^ llr£ditve: Slovenska dvorana.. J ^epu*>^c. Pa-> se *)0 v s0' . I , 0 2- marca vršila plesna ve- \W , J*"* društva št. 171 JSKJ. , ,1 ° s t o r prireditve: Hrvatski at<\ florn po* j p»' | ,. ^ ------ ju"'i p. S. N. Domu v Hackettu, 119 Zv''- Se 130 v soboto 2- marca j(Civ J^ečer vršila veselica društva iKf ^ JSKJ, ki imai svoj sc- >j! a v Finleyville-u, Pa. sjj _____ ih jJ ian»arju 1935 je v J. S. K. ’’ j not-° odstopilo 144 novih ”” j 4l!nov> od teh 97 v odrasli in .j v mladinski oddelek. ,k°v iSfa društva št- 190 JSKJ- lavi°'*njca’ ki je bila zelo de-tf1 stv'la ,^an*Ca omenjenega dru-Jr stara šele ^4 let. 'V tj,. llSca žalujočega soproga in ' nocl-orasle sinove. r Al \'ity^ ^desetletnico svoje ustano-I 57 A 1)0 proslavilo društvo št. j|ie iUi;.^J v Exportu, Pa., dne 15. ;|0' L 17la’ z vel>kim piknikom na ja, uPančičevi farmi. f ^desetletnico svoje ustanovit- ill2 oU }° en^rat meseca avgusta 1 v p al° društvo št. 149 JSKJ 10 tuman0nsbur«u. Pa- Glede da -^1 Por 1 Pro^rama proslave bo /I, 0van° Pozneje. ^ duSI”Vel*ski Sokol v Clevelan- Pet ’ pretek1o nedeljo zo- Akrji 1-azPel svoja mladostnočila a v avditoriju Slovenskega s*l 2voiSn^a Doma' Ko 80 °b H Dice Zlvahne sokolske koračna !J1’*korakale v dvorano in eost; Sok°i-er c*°^e vrste Sokolov in dekr'°’ malih fantičev in oV l^Iet1C - d°raslih fantov in de- v Je marsikaterega stisnilo ^ in ey1*’ vsa ta zdrava, lepa I'isk- rS^a m^dina je naša; ame--ti. Vajj? ^cer> Vtendar tudi naša. in VSeb skupin so bile krasne 1j];i pdravljane z burnimi a-l' pdeležba je bila lepa in ' a*ie na 4. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA GEORGE WASHINGTON, prvi predsednik Zedinjenih držav, ki je imenovan tudi oče naše republike, je bil rojen 22. februarja 1732. Prihodnji petek bo torej potek'. :> 203 ieta od njegovega rojstva. Rojen je bil v Bridges Creeku, Virginia, umrl pa je leta 1799 na svojem domu Mount Vernon ob reki Potomac, nedaleč od sedanjega glavnega mesta Washingtona. George Washington je vodil a-meriško revolucijsko vojsko in je osvobodil deželo angleškega jarma. Redno vlado je mlada republika dobila leta 1789. Kot prvi predsednik republike je Washington odslužili dva termina, nakar ni hotel več sprejeti predsedniške nominacije. Tega vzgleda so se držali vsi sledeči predsedniki in noben ni služil več kot dva termina zaporedno, dasi ustava tega ne prepoveduje. SODNIJSKA OBRAVNAVA napram B. R. Hauptmannu, ki se je pričela v Flemingtonu, N. J., dne 2. januarja, je bila 13. februarja zaključena s tem, da ga je porota spoznala krivim u-grabljenja Lindberghovega o-troka in umora po. prvem redu. Sodnik Trenchard je nato nad Hauptmannom izrekel smrtno obsodbo, ki se ima izvršiti v tednu, kateri se prične z 18. marcem. Zagovorniki bodo vložili priziv proti -obsodbi. Hauptmann ,dosledna trdi, da- je nedolžen, kljub številnim nasprotnim dokazom. Obtežuje ga najbolj dejstvo, da so v njegovi garaži našli skritih skoro $11,-000 v bankovcih, katere je Lindbergh plačal kot odkupnino. Hauptmann je star 36 let m je bil rojen v Kamenzu na Saksonskem v Nemčiji. V Zedinjene države je trikrat skušal priti nelegalno in tretjič se mu je posrečilo. To je bilo leta 1923. DRUGA VELIKA NOVICA preteklega tedna je bila katastrofa velike zračne ladje “Macon,” ki je pripadala ameriški vojni mornarici in ki se je na večer 12. februarja potopila v Pacifičnem oceanu, 120 mili južno od San Francisca. Posadko so, z izjemo dveh mož, rešile ameriške vojne ladje, ki so se ob času katastrofe mudile v bližini. P0NESRECBE ZRAČNIH LADIJ Na večer 12. februarja 1935 se je v Pacifiku, 120 milj južno od San Francisca, Gal., potopil ameriški zračni orjak “Macon.” Vihar je ogromno zračno ladjo tako poškodoval, da je morala pristati na morju, kjer se je v kratkem času potopila. Sreča v nesreči je bila., da je bila skoro vsa posadka rešena. Izmed 83 mož posadke sta pogrešana le višji radio in-Lenir in en kuhar. Ostalo moštvo je pravočasno zasedlo gumijaste rešilne čolne in se oddaljilo od potapljajočega se orjaka. Vojne ladje, ki so se hitro približale kraju katastrofe, sc pobrale moštvo “Macona” iz rešilnih čolnov. Zračna ladja “Macon” je bila 785 čevljev dolga, imela je osem strojev, ki so mogli proizvajati 4480 konjskih sil, dvigniti je mogla 403,000 funtov m njena največja hitrost je bila malo manj kot 84 milj na uro. Zgrajena je bila pred nedavnim v Akronu, Ohio, in je stala S2,-450,000. Zedinjene države nimajo sreče pri zračnih ladjah. Leta 1925 je bila uničena zračna ladja Shenandoah, leta 1933 zračni orjak Alcron, in zdaj Macon. Na vsak način morajo biti gotove pomanjkljivosti v gradnji ameriških zračnih ladij. Nemški zračni orjak “Graf Zeppelin,” ki je bil zgrajen leta 1929 za približno ceno enega milijona dolarjev, je že 60krat prevozil Atlantik, enkrat je napravil polet okoli sveta in enkrat je obiskal polarne kraje, brez vsake nezgode. Vse kaže, da so Nemci najboljši graditelj: zračnih ladij; druge države pa imajo v tem oziru več ali manj smole. Od leta 1921 se je pripetilo že 9 večjih zračnih katastrof. V januarju 1921 je vihar raztrgal britiško zračno ladjo R-34 v Howdenu na Angleškem; človeških žrtev takrat ni bilo. V avgustu 1921 je nad mestom Hull v Angliji zgorel zračni orjak ZR-2, katerega, je bila Anglija zgradila za Zedinjene države; v katastrofi je izgubilo življenje 44 oseb. V februarju 1922 je zgorela v Hampton Roads, Va., zračna ladja Roma, katero je bila vlada Zedinjenih držav kupila od Italije; v katastrofi je izgubilo življenje 34 oseb. V decembru' 1923 je ponesrečil francoski zračni orjak Dixmunde nekje nad Sredozemskim morjem; vsa posadka, po številu 50, je bila izgubljena. V septembra 1925 se je nad državo Ohio prelomila a-meriška zračna ladja Shenandoah; pri tisti priliki je izgubilo življenje 14 oseb. V maju 1928 se je v bližini severnega tečaja ponesrečila italijanska zračna ladja Italia; izgubljenih je bilo šest mož. V oktobru 1930 je blizu Beauvaisa, Francija, ponesrečila britiška zračna ladja R-101, na poti v Indijo; v katastrofi je bilo ubitih 46 oseb. V aprilu 1933 je blizu newjerseyskega obrežja ponesrečila v viharju ameriška zračna ladja Akron; v katastrofi je izgubilo življenje 73 oseb. Dne 12. februarja 1935 pa je nedaleč od San Francisca ponesrečila ameriška zračna ladja Macon; od posadke je bilo rešenih 81 mož, dva pa se pogrešata. ORGANIZIRANO dela vstvo zahteva preiskavo poslovanja NRA. c katerem trdi, da je strankarsko in nepravično napram delavcem, V zveznem senatu ima delavstvo v tem oziru podporo od liberalnih demokratov in progresivnih republikancev. Senator Robert F. Wagner iz New Yorka je naznanil, da bo vložil predlogo, ki bo zahtevala, da postane odbor delavskih zadev stalna ustanova in da se definira NIRA točka 7-A, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. PROBLEMI PRISELJENCA PREDSEDNIK Roosevelt je izjavil, da bo podpisal postavo, ki določa, da se plače federalnih uslužbencev, ki so bile svoječas-no znižane, s 1. aprilom zopet dvignejo do prejšnje višine. Obenem pa je pripomnil, da bo kongres moral preskrbeti višje dohodke z višjimi davki. DEVETDESETLETNICO svojega rojstva je dne 15. februarja obhajal Elihu Root, eden (Dalje na 4. strani) Vprašanje: Prišel sem nezakonito v Zedinjene države 1. 1919 in sem od tedaj stanoval v Zedinjenih državah, ali 1. 1923 šel sem začasno v Canada in ostal tam dva meseca. Ali pomen ja t9, da moj zadnji prihod je bil 1. 1923 in da radite-ga ne morem vložiti prošnje za legalizacijo svojega prihoda? Odgovor: Taka kratka odsotnost iz Zedinjenih držav se po pravilu, ne smatra kot preki-njenje bivanja v Zedinjenih državah, zlasti če prosilec za legalizacijo more pokazati, da .je tedaj nameraval1 povrniti se v Zedinjene države! Le vložiti je treba prošnjo za takozvano registracijo prihoda, do katere imajo pravico vsiloni, ki so prišli pred dnem 3. junija 1921. Vprašanje: Scftn naturalizi- ran državljan. Ali bi mogel privesti iz Evrope svojega brata, ki je 18 let star, kot priseljenca izven kvote ali v prednostni kvoti? Odgovor: Ne. Edine izjeme iz kvote tvorijo sledeči sorodniki: Izven kvote i žene ameriških državljanov |n njihovi neporočeni otroci pod 21. letom, nadalje možje Ariierikank, ako se .je poroka vršila pred dnem i. julija 1932. P&dnost v kvoti imajo le starši Ameriških državljanov in mož® Amerikank, ako se je poroka Lršila po zgoraj navedenem dnevu. Vprašanje: Bil#sem naturalizirana pred trem] leti pod svojini dekliškim imenom. Poročena sem in šem sedaj znana pod imenom svojega soproga. Ali se more vpisati moje sedanje ime na državljanski papir? Odgovor: Ako to zares hočete, morate dobiti novo izdajo državljanskega papirja, za katero morate plačati pristojbino ^5. Prošnjo je treba vložiti pri District Director of Naturalization. Morate predložiti poročni list in tudi sedanji državljanski papir. Drugače morate vedno dokazati svojo identiteto s tem, da predložite državljanski papir z dekliškim i-menom in svoj poročni list. Vprašanje: Dezertiral sem iz ladje pred petimi leti in sem od tedaj ostal v Zedinjenih državah. Pravijo, da inozemski mornar ne more biti deportiran po bivanju treh let v tej deželi. Ako je temu tako, morem urediti svoje stanje in prositi za naturalizacijo? Odgovor: Zmotili ste se. Res je, da pred vzakonitvijo priseljeniške postave od 1. 1924 inozemski mornarji niso bili podvrženi deportaciji po treh letih. Ta novi zakon je uvedel določbo, da vsi oni, ki so prišli nezakonito po 1. juliju 1924, so za vedno podvrženi deportaciji. Stvar je bila prerešetana v sodiščih, ker so nekater bili mnenja, da je določba glede mornarjev še vedno v veljavi. Najvišje sodišče je odpravilo vse dvome in določilo, da inozemski mornar, ki je dezertiral po 1. juliju 1924, je za vedno podvržen deportaciji. Radi tega ne morete legalizirati svoje bivanje, razun ako odpotujete in se povrnete v Zedinjene države kot reden priseljenec s priseljeniško vizo,—FLIS- o— ------------ S POMLADJO SE BLIŽA VRTNO DELO DRAG ŠPORT Vožnja z avtomobilom je drag šport. Samo davki na motorna vozila v Zedinjenih državah znašajo letno nad tisoč milijonov dolarjev. Povprečen avtomobilist plača na leto $50 v posebnih davkih- Mnogi čitatelj i našega lista so se že pismeno ali ustmeno izrazili, da jih zanimajo članki, vsebujoči vrtnarske nasvete. Za vse čitatelje taki članki seveda nimajo pomena, ker vsi pač nimajo vrtov ali vrtičev, kjer bi se udejstvovali. Vsekakor pa je treba včasi ustreči tudi nif.njšini, in urednik želi, da bi list vsaj tekom časa vseboval nekaj za vse. To naj izvolijo upoštevati tisti, za katere članki o domačem vrtnarstvu nimajo pomena ali jih ne zanimajo. V splošnem pa se lahko trdi, da imamo Slovenci veselje do rastlinstva in vrtnarstva, četudi je to omejeno na majhen obseg in udejstvovanje. Saj vemo, da skoro ne najdemo slovenske hiše v tej deželi, kjer bi ne bilo vsaj nekaj svežih cvetlic na oknih, in da je spomladi in poleti vsak najmanjši košček praznega, prostora pri hiši ob-sajen ali posejan s tem ali 0-nim. Imamo pač prirojen čut za naravne lepote, ker smo po .veliki večini prišli iz krajev, kjer smo bili že od nežnih 0-troških let v objemu žive narave. Zato ljubimo okoli naših stanovanj zeleno drevje, zelene grmiče, zeleno trato ter cveleče ovijalke in druge cvetlice. Meseca februarja v naših krajih, ako izvzamemo Califor-nijo in nekatere druge južne države, še ni pravega dela na vrtu, vsaj ne. kar se tiče sejanja in sajenja. Mesec febiw ar pa je že čisto- pripraven z,; čiščenje in obrezovanje drevja in grmičja. Vsa sadna in le-potična drevesa že; zamoremo s' tem času očistiti suhih, poškodovanih in pregostih vej. Tako čiščenje naj se vselej vrši v suhem in sončnem vremenu, četudi je hladno. Za odstranjenje debelejših vej naj se rabi ostra žaga; poleg tega .je priporočljivo, da se nastala rana gladko, obreže z ostrim nožem. Velike rane naj bi se zamazale z drevesno ali cepilno smolo ali katranom, ker to preprečuje gnitje. Veja naj se odžaga v primerni daljavi od debla, ne preveč tikoma in nei preveč daleč; najboljše je, da se veja odžaga približno pol palca proč od debla. Za odstranjenje manjših vej rabimo ostre vrtne škarje ali oster nož. Napravljena rana naj bo vselej gladka, ker le taka se dobro in hitro zaraste. Kjer se drevesne veje križajo, tako, da se druga ob drugo drgne, naj se odstranijo šibkejše veje ali pa tiste, ki imajo najmanj prostora za razvoj. Lepotičnim grmičem damo s pravilnim prirezovanjem zaže-Ijeno obliko. Tudi pri večini takih grmičev je priporočljivo pregoste veje odstraniti, da se ostale lepše razvijajo. Vsi listnati grmiči se lahko že v tem mesecu obrezujejo, le pri vrtnicah naj se z obrezovanjem počaka toliko časa, da je vreme dovolj gorko za odvzetje zimskega kritja. Vedno zelena i-glasta drevesca ali grmiče naj se obrezuje čim manj mogoče. Tudi črešnje in breskve naj se obrezujejo kolikor mogoče malo. V februarju je v naših zmerno gorkih krajih najprimernejši čas za obrezovanje vinske trte. Ako vinsko trto obrezujemo pozno, ko se že začne gibati sok v lastlinah, se rane na trtah močno solzijo, kar slabi rastline. Vinska trta mora biti brezpogojno obrezana ali prirezana vsako leto, sicer v par letih po-(Daljc na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Kcčevju je zgorela velika tekstilna tovarna, ki je zaposlovala okrog 400 delavcev. Sodi se, da je ogenj nastal vsled kratkega stika. Na pomoč je prihitelo 11 gasilnih društev, ki pa niso mogla rešiti glavnega štirinadstropnega poslopja; rešena je bila le strojnica. Škoda se ceni na 10 milijonov Din. Lani v decembru je pri Sv. Barbari v Halozah pogorelo obširno gospodarske in stanovanjsko poslopje trgovca in gostilničarja Žige Primožiča. Poslopja so bila visoko zavarovanci in škoda- je znašala okrog pol milijona dinarjev. Izprva se je domnevalo, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja, kmalu pa se je pojavila sumnja, tla je gospodar sam zažgal, da bi dobil zavarovalnino. Policija je zbrala toliko dokazov, da je Primožiča aretirala, ki je po daljšem zasliševanju k o n č n o priznal, da je zanetil ogenj pomočjo brezposelnega ključavničarja Jakoba Majcenoviča iz Gruškovca. Zdaj oba čakata na sodbo v ptujskih zaporih. V Kočevju je v starosti 79 let umrl upokojeni nadučitelj Anton Slcubec. Pokojnik, ki je bil rojen v Črnomlju, je po dovršenih študijah najprej učil }>a zasebni šoli na Glažuti v Kočevju, potem tri leta v Zabu-kovju onkraj Sevnice, nato pa •celih' 35 tet na Bizeljskem. Ves se je vživel v tamkajšne razmere in je postal ljudstvu pravi vzgojitelj in svetovalec v vsakem pogledu, še zlasti pa je bil strokovnjak v vinogradu in sadovnjaku. Stoletni starec se je oženil. V vasi Rajinci pri Zvorniku se je oženil 100 letni kmet Mujo Sulikanovič, ki upravlja še sam manjše posestvo. Trdoživi starec se je oženil tretjič in si je za družico izbral 60 letno vdovo. Uho za uho! Med Arnavti je že od nekdaj v navadi čuden način maščevanja nad osebnim sovražnikom. Ce namreč sporna stvar ni ravno tako huda, da bi bilo treba kar naravnost ubiti sovražnika, se mu o prvi priliki odreže — uhelj. Tako se je zgodilo tudi v Bistri, v djakoviškem srezu, kjer je prišlo do precej hudega spora meri dvema Arnavtoma. Geg Doda je imel lepo hčer, katero .je zasnubil Prenk Nuo iz sosednje vasi Firze. Geg Doda pa mu je ni hotel dati, dasi je hči imela rada Nua. Neke noči je dekle pobegnilo k svojemu ljubimcu, ki je tako proti volji Gega Doda postal njegov zet. Da bi se maščeval, je tast izrabil ugodno priliko in je odie-zal zetu levo uho. Zet pa seveda ni odpustil tastu sramote, ki mu jo je napravil, pa je tri tedne pozneje z dvema prijateljema pričakal tasta in mu odrezal levo uho. Stvar je naposled prišla pred sodišče, ki je zaslišalo okoli 30 prič, med katerimi pa jih je bilo pet tudi samo z enim uhl’jem. Sodišče je obsodilo oba, tasta in zeta, v enoletno ječo. VSAK PO SVOJE Velika ameriška zračna ladja “Macon” se je pretekli teden potopila v Pacifiku. Pa je zopet šlo poltretji milijon dolarjev ribam žvižgat. Zračne ladje ameriške vojne mornarice, ki so vse dosedaj nesrečno smrt storile, so stale ljudstvo Zedinjenih držav okroglih 10 milijonov dolarjev. Pa kaj je Ameriki deset milijonov sedaj, ko v Washingtonu govorijo le o stomilijonih in milijardih! Niti toliko, kakor meni drobiž, ki ga nosim v žepu telovnika! * V Flemingtonu, N. J., se je 13. februarja odigralo drugo dejanje žaloigre, katera se je pričela 1. marca 1932 z ugrab-Ijenjem Lindberghovega otroka. Bruno R. Hauptmann je bil spoznan krivim ugrabljenja in obsojen na električni stol. Zagovorniki bodo seveda vložili priziv in morda se drugo dejanje igre ponovi na drugem o-dru. Naj bo že kakorkoli, prav je, da je za enkrat ta reč končana in da se Hauptmann vsaj začasno umakne s prvih strani velikih ameriških listov. Cita-tel.ji so upravičeni do oddiha. Upajmo, da bo zdaj ameriški narod obrnil malo več pozornosti delu administracije in kongresa v Washingtonu, problemu, brezposelnosti, starostni pokojnini in drugim zadevam človečanskega udejstvovanja. Italija skuša izzvati vojno z Etiopijo. Ako pride v resnici do vojne, bo mala Etiopija morda končno poražena, toda prav gladko to ne pojde in italijanski vojaki se bodo nemara še večkrat urili v tekanju. Zanimivo .je, da so Italijani junaški in arogantni le napram malim državam: Albaniji, Grčiji in Etiopiji. Niti napram Jugoslaviji, ki je po prebivalstvu znatno šibkejša od Italije, si ta ne upa resno nastopiti. •č V slovenski restavraciji na St. Clair cesti sva se oni dan s prijateljem pogovarjala o preteči vojni med Italijo in Etiopijo. Pa je dejal prijatelj, da ga drži, da bi kar šel Etiopcem pomagat kakšno popoldne, če bi bil bližje. * Prijatelji v Pittsburghu me vabijo na maškeradno veselico, katero priredi na večer 22. februarja Zveza JSKJ društev skupno s pittsburškimi društvi JSKJ. Saj bi morda šel, pa v vabilih ni nič omenjeno, če je določena kakšna nagrada za najbolj funny maškero. * Nakupni davek v državi Ohio nam je približno tako lahko ra* zumljiv, kakor Einsteinova teorija in deveta dimenzija. Veliki dnevniki nam vsak dan dajejo tozadevna pojasnila, kar pa le malo zaleže. Vemo le to, da moramo vedno imeti s seboj pest centov in jih šteti povsod, kjer nam kdo reče. ❖ Aprilsko deževje prinese pomladne cvetlice, februarsko deževje pa odnese umazane snežne ostanke z ulic; vsaj pri nas v Clevelandu. Meštrovičeva razstava v Mo-nakovem. Nemška akademija v Monakovem prireja z zagrebškim društvom p r i j a t e 1 j e v Nemčije reprezentativno razstavo Meštrovičevih del. Razstava bo v Monakovem otvorjena marca, aprila pa bo prene-(Dalie na 4. strani) V Detroitu nameravajo prirediti razstavo konj. To je prav, kajti Detroit je s svojimi avtomobili največ storil za iztrebljenje teh lepih kopitarjev. Prav za prav bi bilo pošteno, da .jim Detroitčani priredijo lep banket. Seveda, banket bi mo-(Dalje na 4. strani) g^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiMiifttiiiiiiiiiiiiiiMiiikiiiiii^ m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT S* and began to whine and cry again. Just then May’s mother came out onto the porch. I’m sorry, little girl,” she said sympathetically, '“but I believe father’s plan is the best. Better run with Queen Mab over to the veterinarian’s. Tell him father told you to bring the cat and, he will know what tc do.” “I know what he will do,” said May, her face very sad, “he will kill my cat and 1 don’t want him to kill her.” “Then maybe you had better run on Jun/oa-fi'- =-h r* # $■ - m' rJJ i ~ { d \OM■- II Cook ~lillllllllllllllllll91lllll!llllillllll!llllllilllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll THE IMPROMPTU FIRE BRIGADE One of the jobs Bob and Jane did every fall was to clean up the garden and make the yard tidy for its long winter rest. That meant raking the lawn and sweeping the walks and putting the extra leaves over the flower beds, where they would rot during the winter an enrich the soil. All the sticks and papers and other trash were I piled in a great pile at the back of the garden and there, when every other job ; was finished, the children made a bonfire and celebrated the end of their | autumn job. But this winter old Jack Frost played This In My Cat and She Whines All (he Time “Isn’t she happy?” asked one little friend in concern. “She doesn’t seem to be,” replied May, “for she whines and mopes all the time.” “Then maybe she is sick,” suggested another friend. “Queen Mab don’t seem like the mopey kind of cat.” "No; she don’t, that's true,” said May, “but then, we’ve had her looked at and looked at and you can see for yourself how well she looks! No, she isn’t sick, she’s just cross, I’m sorry to say.” Then she forgot all about the cat and her troubles in the jolly frolic the three girls proceeded to have. But that night, after she had gone to bed, May thought of what her friend had said. Suppose her friend had been right? Suppose Queen Mab was suffering at that very minute? The more she thought the wider awake she became, till finally she got up from her little bed and slipped down to the cellar, where Queen Mab and her family slept in a basket. The little bab ykittens were sound asleep, but Queen Mab seemed wide awake. She looked up at May as much as to say, “Won’t you please help me?” May dropped on her knees in front of the basket and stroked the big cat’s head. “Indeed 1 would be very glad to help you if I only knew v'hat to do,” exclaimed May in distress. “How I do wish you could tell me what the trouble is!” But alas! Queen Mab couldn’t tell; she could only cry and fret. So after seeing that she was comfortable for the night, May slipped back up the stairs and climbed into her own little bed. Her last waking thought was, “First thing in the morning I’ll ask father to see what is the matter with poor Queen Mab.” But May was not used to nightly prowling and she slept unusually late the next morning. When she did finally waken she slipped quickly into her clothes and hurried down the stairs to ask her father about Queen Mab. She reached the front hall upstairs iust in time to hear her father’s voice at the front door say, “Tell May she must get rid of that troublesome whining cat before I come home tonight! I won’t be kept awake another night!” “But, father, sl\e isn’t troublesome,” cried May from the top of the stairs, “she’s sick!” “Sick?” said her father scornfully, “look at her! I never saw a healthier locking cat in my life. I won’t have her whining around another night through. You take her to the veterinarian’s today, sure!” and with that parting word ht hurried for the bus. Poor May! She couldn't eat a bit of the nice breakfast mother had saved for her. She felt sure something was wrong that might be made right, but what that something was she couldn't even guess. Out on the front porch May fixed a comfortable big pillow and there she laid Queen Mab. For a minute it seemed as though Queen Mab would forget her troubles (whatever they were), for she raised her head and looked all around the porch and yard. But the improvement! didn't last. It wasn’t two minutes till’ she buried her face in her two pawsj Gustav Strniša: VOLKEC GOLTEC Živel je volk samogbstež, divji in J rr neusmiljen. Krvoločno je moril živali; f; in vsa zverjad je bežala pred njim. 1 w Volk je imel družico, ki mu je sko- u lila volčiča, majhnega in ljubkega, da e; ga je še stara mrcina sam vzljubil. ti Pa je srečal volkuljo lovec, pomeril1 nanjo svojo puško in že je starka oble- | b žala v krvi. jsl Volk je tulil in razsajal, a ni si mo- j li gel pomagati. Trgal je zajce in srne, i p nosil jih je volčiču, a mladič je samo: ji polizal malo krvi in se obrnil proč. In oče volk je spoznal, da mora preskrbeti sinu mleka, sicer bo po njem.; Napotil se je k+isici in jo poprosil: “Teta lisica, rad te imam, sama veš kako. Pomagaj mi iz zadrege! Moj bedni sinček volkec Goltec je v nevar- j nosti, mleka mu ne morem dati in ža- : lostno bo poginil. Svetuj mi, kaj naj storim ?” “Naj pogine, jabolko ne pade daleč od drevesa!” je komaj slišno zamrmrala lisica, a glasno si ni upala ničesar takega reči, ker se je bala divjaka. Zato je samo prijazno pomahnila z repom in mu svetovala: “Vem, da si priljubljen pri kozi, ki je dobra in usmiljena živalca. Pojdi k nji in dala ti bo mleka, ki ga ima na pretek!” j Volk se je zahvalil in jo mahnil h kozi. Čim bolj se je bližal njeni staji, ] tem počasnejši je bil njegov korak. Kako tudi ne, saj ji je pobil že štiri mladičke in vedel je, da ga pozna kakor človek slab denar. Koza je zagledala volka in nastavila roge, da bi ga odbila. A volk jo prijazno pozdravi: “Pozdravljena koza, ti ljudomila živalca! V stiski prihajam k tebi. Usmili se me in ne pozabim te. Nikoli ti ne bom storil zlega in vse mladičke ti pustim žive in zdrave!” Koza ga je nejeverno pogledala, saj j je vedela, da so njegove besede sama gola laž. A rajši se je pomenila z njim i zlepa, upajoča, da bo morda vendarle rešila svojega mladička, ki je trepetaje gledal divjega strica in otožno meketal. Že je stari volk nadaljeval: “Tegoba me je obiskala, žalost se je naselila v naš mirni dom. Moja dobra družica, mati volkulja je padla. Drzni lovec jo je ustrelil v njeno ljubeče srce. Mali volkec Goltec je ostal brez matere in cd jedinščine in lakote mu je poginiti. Usmili se fa in daj mu mleka, pa te ne bom nikoli pozabil!” Dobra mati koza je sklonila svojo drobno glavo in malo pomislila. Že je Zadovoljno zameketala in odvrnila: “Obljubi mi pri zajčjem stegnu in Srninem rebru, da pojdeš od tod in se nikoli več ne vrneš, pa ti storim uslugo in sprejmem tvojega Goltca. Pri meni bo imel dovolj mleka in vzrastel bo v krepkega volka, da bo enkrat tvoj po-* nos!” In volk je obljubil, privedel je sinka in odpotoval. Žalostno je zalajal volkec, a ko mu je postregla mati koza s tečnim mlekom, se je razveselil in se ga napil, da je kar obležal. Odslej se je volkcu dobro godilo, slednji dan mu je koza postregla in ga nadojila, da je kmalu prerasel svojega ktu.šnega kozliča. Dobrodušna koza: si je mislila, da bo volkec z njenim mlekom dobil tudi njeno naravo in postal dober in skromen volkec, ki ga bodo vsi ljubili. Volk pa ostane volk, če tudi kozje mleko pije. Rasel je in kmalu prerasel svojo krušno mater. Nekega dne ji je kar dejal: “Preljuba koza! Zdaj sem mleka sit, mesa se mi hoče! Zakaj naj hodim na lov če imam tebe in tvojega sinka. Privoščil si vaju bom in konec!" Koza ga je začudeno pogledala in ga zavrnila: “Ali pozabljaš, da sem ti otela življenje in sem te dojila ter ti pomagala, da nisi žalostno poginil?” “Ker si mi bila krušna mati, bom zadavil najprej tvojega sina, a potem šele tebe!” je milostno odvrnil volk. Koza se je ozrla za kozličem in ga zagledala ob prepadu. Takoj je zaprosila volka: “Goltec! Stori mi uslugo in pusti me k njemu, da ga zamotim. Bolje bo, če ne bo videl, kako boš pridirjal k njemu in ga zagrabil. Končaj hitro, samo to te prosim!” Volk je obljubil. Mati koza je hitela h kozličku in ga posvarila: “Zdajle bo pridirjal volk, da bi te raztrgal. Ko bom zameketala, skoči na stran in jaz bom pripravljena, da se spopadem z njim na življenje in sn.rt, če treba!” Komaj je to izrekla je že dirjal volk čez plan. Koza se je oglasila, kozliček se je pognal na stran in volk je v svojem divjem zaletu skočil v praznino, priletel je v prepad, kjer se je ubil. (“Mlado Jutro.’ ) —o---------------- MR. MOUSE Roguish little Mr. Mouse Is the pest of every house. The pantry is his hunting ground; There he wanders all around— lip and down on every shelf Never fails to help himself To the crackers and the cheese Without saying if you please. and play,” suggested mother, “and let me take Queen Mab to him.” But that plan didn’t suit May at all, so she decided to go. Tenderly she carried the whining, fretting cat to the veterinarian’s office. “Dr. Penn,” ’she said as she bravely stepped inside. “This is my 6at and she whines all the Tiiffe!7'' Father said I should bring her to you.” Hastily May laid the eat on the table , and : turned to run away. “Wait a minute,” said the1 doctor : kindly. “What is the matter with your : cat?” “We don’t know, sir,” said May. : “But she fusses all the time.” I “Would your father let you keep her i if she didn’t fret, my little lady?” ■ asked the doctor, who knew how proud May had been of her .cat. “Oh, yes, he liked her till she began t to fret all the time,” said May and then I she added hopefully, “do you think you > know what the trouble is?” “I not only think I know, but I , know,” said the doctor cheerfully, “just . look at her and guess!” ) “She LOOKS as though she had the toothache,” said May, “but cats don't t have tootache.” ; “They don’t?” laughed the doctor, 1 “well, just wait and see!” He got out his toothache tools, examined poor kitty’s mouth and pulled out two bad teeth before May had time to wonder what he would do about it: “Now there, young lady, your ca; won’t cry any more! Take her home and tell your father I said she would be all right. And if ever you have a cat that cries that way bring her to me. She has the toothache.” May laughed and snugged Queen Mab up tightly in her arms. “Thank you, kind sir, I will remember,” she said and then she ran for home.” And do you know, Queen Mab never fretted again, she was happy and jolly all her days—evidently she had no more toothache. 0----------------- Franjo Serajnik: UKAZELJNA mojcika “Kdo je ta možiček?” To je poštni sel. “Kaj drži v roki?” Pisem, glej, kup cel. “Kam jih pa ponese?” Tja dol v daljno vas. "K nam zakaj ne pride?” “Nima nič za nas. “Pa kdaj bo jedel?” Pozno, ko bo noč. “Kje mu je postelja?” Sredi vaških koč. Tako povprašuje vedno Mojcika. Ni nič radovedna naša punčika. V šolo bo hodila že čez leti dve, tam pa znati treba,, mnogo bo, to ve. Le zato njen: kakšen, kdo, kako, kedaj, kje, čegav, katero, kam, odkod, zakaj ? STUFFED PRUNES Wash 1 pound of prunes in three changes of water. Cover with 3 cupfuls of cold water and let stand for 24 hours. Bring to a slow boil and simmer for 20 minutes, using the same water in which the prunes were soaked. Let stand till cold. Remove pits from the prunes and refill with cream or cottage cheese. Use as a salad, serving on lettuce with French dressing or, return to the juice and use as a dessert. :0--------------- A. J. Terbovce: HREPENENJE Soba tesna, zunaj mraz; pridi, Vesna, reši nas! Temne ječe nam odpri, sonce sreče nam prižgi! Na vrbinje dlačice, belosinje mačice, dneve jasne pod nebo, ptičke glasne za goro, daj, prizovi, Vesna, spet, k sreči novi vzbudi svet! Hrepenenje v nas kipi: svet v zelenje nam zavij, vrzi cvetja prek planjav, dihni petja v molk goščav, ne prekrižaj naših nad, daj, približaj se, pomlad! Vesna, vrisni: “Saj1 že grem!” In nas stisni v svoj objem! mu——o-------------- THE USES FOR EGGS We know that eggs are almost indispensable for cooking, but they are • just as valuable for other things as . well. A mustard plaster made with the white of egg will not blister the ten-oerest skin. The fragile white skin that lines the, shell of an egg is a . fine application for a boil. White of ■ egg beaten with loaf sugar and lemon ( juice relieves a cough and hoarseness. \ teaspoonful every hour is the dose. , If a fish bone lodges in the throat be-, yond the reach of the fingers a raw , egg swallowed (without being beaten) will in most instances carry the bone I along. A good remedy for stomach and l bowel trouble is a raw egg taken every six hours. The eggs should be partly , beaten, though not to a froth. A little I white of egg spread over a scald or burn will prevent the air from getting to it and effect a cure. For preserving jelly in glasses, paper should be cut to fit at the top and smeared with raw j white of eggs, the egg-side down. A little white of egg curdled with a bit . of powdered alum will stop a sty if . used as soon as. the sty appears. Be . careful not to get the mixture inside j the eye, although it will do no injury. ( But it stings and is unpleasant. j 0-------- JThe Poor Little Fishes in : Winter find up along the edges of the boards. “Jane!” he shouted, “the fence is burning up! What ever’ll we do!” “Do what the fireman told us to at the fire prevention day at school,” said Jane coolly. “Spfread your fire and then smother it. That’s easy! And maybe I’m not glad for that rake!” Even as she spoke, Jane grabbed the rake and pulled what was left of the remaining, unburned trash away from beat the flames on the fence, while the fence. Bob picked up a board and Jane spread the bonfire about and beat the half-burned leaves with the flat side of the rake. In a minute the fire was out. The fence was only very slightly damaged, and everything else was all right. “You know,” said Bob thoughtfully, as the children gathered the leaves together to finish the burning—safely away from the fence this time—“when-that fireman came to school on fire prevention day 1 thought it was an i awfully silly idea. But I don’t now.” 1 “Of course, it wasn’t silly,” said Jane < positively. “If he hadn’t told us what ' to do, that fence might have been burning yet. Nobody ought to start a 1 fire unless they know how to put it out.” And she helped light the second i fire, that, safely guarded, burned up '■ the last of the rubbish. ' < 0 ( Manica: . NE LAŽI Poldek je imel grdo navado, da je ; zelo rad lagal. Bratca in svoje šolske tovariše je nalagal večkrat na dan a ; tudi staršem in učitelju se je včasih , prav kosmato “pokadil.” Ker pa je dobri učitelj jako sovražil laž, je zatrdno sklenil, da bo Poldka te nelepe lastnosti odvadil, pa naj velja kar hoče. Radi tega je stopil v dogovor s Poldkovim očetom, ne da bi deček kaj vedel o tem. In tako je nekoč učitelj med šolsko uro rekel Poldku: “Skoči domov in v mojem imenu prosi očeta, naj pride k meni! Rad bi govoril z njim.” Poldek, hoteč ustreči učitelju, je stekel kakor veverica domov in že od daleč klical očetu: “Oče, takoj v šolo! Gospod učitelj prosijo!” Oče pa, ki je ravno privezaval na vrtu mlado drevesce, je mirno delal dalje. Šele ko je Poklek učiteljevo željo parkrat ponovil, je rekel oče malomarno: “Ne grem! Mene ne boš imel za r.rrca! Saj vem, da spet lažeš. Kar hitro se mi poberi nazaj v šolo!” In oče je pogledal Poldka tako o'stro, da mu je vsaka nadaljna beseda zamrla na jeziku. Glasno ihteč se je vrnil v šolo. “Gospod učitelj, oče ne verjamejo, da ste jih klicali,” je hlipal med solzami. Učitelj je prijel Poldka za rame, pogledal mu strogo v oči in dejal: “Beži, beži! To je spet ena tvoja, iz trte izvita! Saj ne verjamem, da si bil pri očetu!” Poldka so vnovič polile solze. V jezi in bolesti je skoro zatulil. “Oh, oh, nikdo mi več ne verjame in vendar sem govoril samo čisto resnico ... ” Tisti hip je pa stopil v šolo Poldkov oče, ki je učitelju na skrivaj pomežiknil, nato pa vprašal mirno: “Gospod učitelj, ali ste me res klicali? Poldku namreč nisem verjel, ker me je že večkrat nalagal.” “Tudi mene je že ‘naplahtal,’” je dejal učitelj, “zato sem zelo dvomil, da je bil pri vas. A kakor vse kaže, danes je pa le govoril resnico.” Zdaj se je oče obrnil k še vedno jokajočemu Poldku in rekel otožno: “Polde, ali vidiš, kakšen ugled imaš vsled tvojih grdih laži! Zdaj veš, kako resničen je pregovor, ki pravi, da se lažniku niti resnica ne verjame!” Ves osramočen se je Poldek izgubil t v svojo klop, kjer je natihoma toda zatrdno sklenil, da bo v bodoče govoril samo čisto resnico. Laž je grda lastnost. Otroci, varujte se je! ---------O----------- Aline Michaelis: MUTED SONG Bob Struck a Match and Held It the Paper them a joke. The very day after the work was all finished, the very morning of the day when the bonfire was to be lighted, old Jack Frost kicked up a great storm—snow and wind and blizzard. Nobody would dare light a fire on such a day, even if they were bold enough to care to stay out of doors to watch one burn. And that fall of snow stayed on the ground so long, covering the lawn and flowerbeds alike with its blanket of white, that Bob and Jane forgot all about the trash pile. 1 *■ -In TP' Then one bright morning in the middle of the winter the sun beamed warm and the wind from the Southland blew. And every trace of the piled-up snow vanished. Just like a pan full of snow that’s been taken into the house and set too near a radiator. “Spring’s come!” called Jane, as she dashed into the house at lunch time. “Spring!” jeered Bob, “don’t you ever look at your calendar? It won’t be spring for ages yet." “All the same,” insisted Jane, “it feels like spring. Let’s go out in the >ard and do something.” ’ She ran straight through the house and out into the back yard. And there she saw the forgotten pile of trash. “Bob Strong!” she exclaimed, “we never burned that trash. “Well 1 never!” added Bob, stupidly, “why didn’t you?” “Oh, I know now,” said Jane. “ ’Member that early snow storm, and how it came the very day we were going to burn trash?” “Sure I do!” admitted Bob. “Well, there’s no snow now. Let’s have a bonfire as soon as we get home from school this afternoon.” So it was agreed and, securing permission from their mother for the fun, ; they hurried off to school, promising themselves that they would be back early. Promptly at half-past three Jane and Bob ran into the yard .breathless from the scramble home from school. “I’ll bet we have a wonderful fire!” exclaimed Jane, delightfully. “The leaves are as dry as bones and they'll burn beautifully.” “Come, now,” said Bob, “I’ll get j seme paper to start with and you get the matches.” A couple of minutes later the chil-, dren were about to set fire to the paper kindling, when Jane exclaimed, “Oh, Bob, we haven’t any rake handy!” “What do you want a rake for, silly!” laughed Bob, good-naturedly, as he struck the match and held it to the paper. “Don’t do it! Wait!” exclaimed Jane, and she reached over and blew the ; match out. “Now, what do you think of that?” cried Bob. “What’s the idea?” “You just wait till I run down in the cellar and get the rake,” insisted Jane. “Don't you remember that Miss j Stone told us never to make a fire without something handy we could put lit out with, if necessary?” Without waiting for a reply, Jane ; dashed away for the rake. A few minutes later the fire was I burning beautifully, and the children ! were enjoying the novelty of a bonfire ! in the middle of the winter. They soon had enough of just looking at it, and they began a running game around the yard. Suddenly, as he stopped for breath. Bob noticed that the fire was creeping up the fence. Tiny tongues of flame crept up and up (mov kam. Doma irnam bolno mamico, Defi, sem in premrl. Napotil sem se, >raja našel dobrotnika, ki bi skrbel za ^ p je in mater.” »kah “Odkod imaš medvedka?” .po n “Srečal sem ga na cesti in vzel ’’’yPVic na svoj hrbet, kajti dober je, boljši '*' sti kor ljudje, saj hodim že dolgo, dof1 akra pa se me nihče ne usmili.” 1 on Bogati gospa je bil deček všeč- ,Jl vabila ga je s seboj. 'ir , j ^ ' “A kaj naj bo z mojim dragim •*’" vedkom?” je zaskrbelo Gregorčka. , ,j_e( Prav tedaj je pa medved zadovo^ [? zarenčal, prihitel je namreč cirk118 ' strežnik, ki ga je mladiček takoj *P pie|' znal in zadovoljno hotel z njim. e U|, Deček je medvedka še enkrat iti odšla sta vsak na svojo stran. en, Tisti deček je danes velik go*P(' ^ Bogata gospa se je zavzela zanj in fl,: >r ^ govo mater. Na medvedka ni n‘.^ |aVe pozabil. Vedno se spominja, da )ziri| njegovo pomočjo vzbudil pri ljudeh bsku nimanje in sočutje. Zato je največji P :jn. jatelj živali in povsod se zavzema |Sat{ nje. Na —°— IT KALIFOVE SANJE jjj-; (Vzhodna pravljica) j 111 ---------------------- °rnc Ji ^Kj V Bagdadu je v davnih časih vla ela| star kalif. Živel je že mnogo let; p0 je dolgo, sivo brado in še vse zobo'. Toda neke noči je ta stari kalif sa'1’ :om Ga mu je vse zobovje izpadlo! Pre.; dil se je in je takoj ukazal, da naj P vedejo k njemu tolmača sanj. In prišel je predenj eden izmed ših tolmačev sanj. : Kalif mu je povedal kaj in kakc ^ sanjal. jf Tolmač se je globoko priklonil ,, ' dejal: '«s “To so slabe sanje, gospodar 11,01 L r: “Povej mi, kaj pomenijo!” “Te sanje pomenijo, da boš P° prej vso svojo rodbino, potem p3 f 1 umrl še ti sam!” i ^ Kalif se je razsrdil in ukazak tolmača sanj kaznujejo s petindv**j timi udarci. Potem je pa zapoVe “Privedite mi drugega tolmača!” Jr'P 'Zdaj je prišel star tolmač. Kalif mu je opisal svoje sanje >" , vprašal: j er “Kaj pomeni to, da sem izgubil ' sel svoje zobovje?” « P : In stari tolmač sanj se začne njati in začne radostno ploskati 1 kami: 4 “Kako krasen je bil ta sen! bjj. je bil sen, gospodar moj! Blagor ^ 0>l ki sanjajo take sanje! Kako lePe jak dobre sanje!” ^ ' . “Torej, povej, kaj pomenijo lSV ko je izzvenel vse prijaznejše in ; kakor prvi. The dear little fishes Were swimming around Down 'neath the crust That covered the pond; And they sang, “How we love The winter so nice, For the fisherman’s hook Can’t get through the ice!” On the bank walked a man And he scowled and he frowned And he said, as he stamped On the hard-frozen ground. "'Twon’t thaw"'nough fer fishin' Fer many a day; So in me warm shanty I’d best go and stay." Under ice the Small streams go, Darkened now, and Very slow; No more singing In content, As past summer Fields they went. Yet creep near and Listen long, You can catch a Muted song. All their laughter, All their light Locked away by Winter’s blight; Yet, still brave and Glad, they sing Softly, waiting For the Spring! igiiiiiiiiiDiimiiiiiiiiiiMiimiiuuiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii QUEEN MAB’S TROUBLE Queen Mab was a handsome big motherly cat and she had as fine a family of kittens as you could see any-i where. The kittens had soft gray and white fur like their mother, and their eyes were bright and shining, and their tails long and smooth. “I should think Queen Mab would be so happy over those fine children she would forget to be grumpy,” said i little May one day after she had displayed the kittens to a group of her ; little friends. llllf inif JUVENILE CONVENTION AUGUST MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members 1 fUE E^L . LAFAYETTE, COLO. f”|eni 8- urednik: Zopet prosim , nieilvo ^0 ,prostora na mladinski strani »colo ,°W e’ da mal° P°Piženi, kako ži-idičkfcn 1 aj v Co!or^u. Zimo imamo <*a item Ei0’.811*10 'n toplo, da ni vredna kn kiln =■ Zlma-” Vsak dan nas ogreva J vij?nce oc* jutra do večera. Snega :ai<4bili 'my dlUu°d. kot na odda^enih vseh zimskih mesecih nas Par dni obiskala huda zima takoj zatem pa je bilo zopet £ n Pa tudi premogorovi skoro lai tlo knr .ratV,ej°- Ljudje se izpreha- jev|žuhov dos‘‘ f.asa’ ,in sicer cjjto ip ' . v Kaliforniji menda m gled»;Ži „J° V zimskih mesecih kot je tu kiiPnlu Coloradu. brot4aj,e z"tn nh°ViC "imam za pisati od /o bofčku ki m naP‘sal zgodbico o lakoti., ko je bi/t pravico za v Ame' iko fOče teRa i vma) H 'eta Star’ sv«fe v Am ,fecka se Je odpravljal, da pPoved 6r za delom. Večkrat je zid(fsebno °Val’ kako v daljni Ameriki ečavifma. otI!oke lePše življenje kot ncke,;! it; a s' tuc*' ta deček zaže- postfrši kaVi v^evk0’ ne da bi n>egovi }dnik edeh za to. Neki njegov so- edv(ffnae3imU -0, ob|)ubil. da mu bo on L. ‘N P°lskati pravico za v Ame- žušč4kliče k -egKa P°niladanskega dne g. riTgovo ,i;u ’ naPravi na kos papirj nfček žel v zraven Pa zapiše, da ta jinlrjem v Ameriko. S tem pa- domačemu žup-1 |ko.’ ^mu.Podpiše pravico za v Ame-plčka ;nUpnik ie začudeno pogledal iflifial, [), ?)e®?vo “pravico,” nakar je [ide’ 0 že podpisal, toda le, če leta ko* '■ n*'m- Deček pa se je bal '8^ gpe J '° vedel, da bi ta ne privolil, fnii k ^meriko, zato se je žalosten m ti .. o0rodniku in mu je povedal, Ajdnik gUpn'k n' hotel podpisati. So-. po" j.ga nato pošlje z njegovo “pra-' * Pode'0' Clnskemu tajniku, da mu jo ip1* da nih'Se' ^antič je trkal in trkal, mi« ' L'e se ni odzval, ker tajnika ni Zopet se je dečko vrnil k t *n mu povedal o svojem ne- f fco” ”sn u. mu je rekel, da naj “pra- 11 '.Ttiov ;nrL\Vi za, tisti dan, da naj gre v a iOeček ■ na* dru8' dan zopet pride. z 'a f'aSali l.e. °dhitel domov in tam so ga z 11 r i« m' t')e Se ml|d>l toliko časa. P K ‘videla’ da ima kos papirja v 11 ;|io u Sa je vzela in ga je vprašala tl ea ie dal. Deček je vse po u ' TU Pa°Vedal koc* )e hodil in da j c P ^»krat r, d7aT,eSSV°iimi d0P^i. < ! njr elka iQ^Sem članom mladinskegah *a‘°m p0 . ^J> vsem mojim sorodni-1< Prej Ameriki, pa tudi g. uredniku! , a) VICTOR SLAVEC, društvo št. 21 JSKJ. : MILLVALE, PA. ^ ‘n že 8 l,rednik: Dolgo že odla- • -sanne^°'ikokrat sem imela do-l^°vi QqIji ’ da ga pošljem v priobčitev ioi |strajj|a .’ Pa vsakikrat sem se nekako l^arjanif.11 ^a.niseni poslala. Na pri -;oPFar ojuna-..ITIOieea očeta sem se ven-t’lfrvi dopis da Vam tu P°ši')am rn°i da. 8rem mgplo nazaj, k aj«l fr^z'ni: „,Prazn‘kom. Nas je pet v ,ved’ hi smo'-.,3’ mama, brat, sestra in jaz; ripraviiaV'ni .Veselo smo se iit° tako n' ?a b°žične praznike in rav-j " L^^na s, °anket našega društva sv. j 4 ob Driiu-26- v Pittsburghu, ^i* ..Se|ej olvi, kl.tistega banketa Miklavž ... ,a z razili! ^lane mladinskega oddel-f tS°da tir' II™* dobrotami. Pa nam je 1 r*^0 dan* Fl^a^a račune in veselje.- i Pre<^ ^°2ičnimi prazniki smo u? nam :„10 0^ strica v starem kraju, • fi"1' ^'i vsi jli Stari oče umrl. Tako smo epe 1 ^Ceta vSe„ °s.tni’ ker smo videli našega smo n Za!ostnega in potrtega. In te 5 - '"daj doma čez vse praznike. I ^Pisa r"i.m Pa b‘teti h koncu moje- r iHf' edoig''’ ker se bojim, da bi postal tvoi j- 0 W tanin \ 0 to P>šem) se še vrši kam-[roSPt 1'. S. K t Pr‘d°bivanje novih članov ,, .lriskeg., .f,'101*’ Tudi mi člani mla-kf1! ).aiTlo mSri° delka lahko malo poagiti-s P r,'"10 nied našimi vrstniki, da jih do-,, ;>o, č„ "as- Mislim tudi, da bi bilo is l1^ hr‘lvil kam '' ?iavni odbor enkrat na- fC|t!> i Profesor Iiayes je nedavno i našel v Mehiki veliko mesto, \ popolnoma zapuščeno in že de- J - loma ž’ džunglo prerastlo. Mor--jda so tildi tam imeli poleg vseli •jdrugih davkov še nakupni da-! vek in ljudje so plačevali, do-jkler so mogli, končno pa so ob '] upali, pokazali fige davčnim ■ k o 1 e k t c r j e m in zmufali v • I džunglo. ■! * > | Pretekli mesec, prav v času, : ko sem se vozil proti Minnesoti, si me je ljubeznjivo privoščil , urednik Ameriške Domovine’ s papirnato strelieo. Da me je vzel na muho baš ob času, ko sem bil od Clevelanda oddaljen več sto milj, m mu je L>ij0 <0 dobro znano, je seveda znak gentlemenstva in j u n a š t v a. >Strelica v obliki kratke notice v “Ameriški Domovini’’ z dne 2i. januarja, je imela sledečo j vsebino: “Vprašanje in odgovori.—U-rednik “Nove Dobe” vprašuje, i kdaj bo neka gotova banka plar jčala drugo dividendo. Pametno j vprašanje, na katerega je dal l tudi jako Pameten” odgovor. ' Ker zna g. urednik tako dobro pogruntati, oziroma njegov prijatelj Cahej, bi morda tudi lahko povedal, kdaj bo neka go-! tova posojilnica plačala “prvo” j dividendo. To .je tista posojil-Jnica, pri kateri .je bil urednik ■ Nove Dobe nekoč v posvetovalnem odboru in je bil zato tudi plačan. Človek, ki svetuje drugim, bo gotovo take stvari dobro vedel. Je res dobro, če si včasi taka vprašanja izmenjujemo, da se bistrijo možgani!” ; Sobratu, ki me je po moji vrnitvi v ( leveland na to notico : opozoril, sem zelo hvaležen, ker * iz nje sem se nekaj važnega na- i učil. f)osedaj sem, nevednež, | vedno mislil, da sem urednik i Nove Dobe le takrat, kadar vr- ( šim svoje uradne posle, v svojem prostem času pa da sem čisto navaden človeček kot milijone drugih. Pa to je bila hudo kriva vera. Urednik A. D. me .je blagohotno podučil, da sem urednik Nove Dobe bre;^ nehanja in oddiha, tudi takrat, kadar pijem kavo ali oblizujem vročo juho v restavraciji, kadar sem na seji čitalnice, kadar dohtarju jezik ali zobe kažem, kadar se majske nedelje vtapljam v pomladne krasote, kadar se do vratu bos valjam v kopalni banji, kadar spim in sanjam itd. To je disciplina, skoro hujša, kakor pri vojakih; le škoda, da nimam še posebne uredniške uniforme in da se še nisem navadil s svinčnikom za ušesom spat hoditi. Logika u-rednika A. D. kaže čisto določilo v to smer. Urednik A. D. me je blagovolil opozoriti, da sem bil nekoč v posvetovalnem odboru neke gotove posojilnice. Boh Io- na j ! Res je že dolgo od tega, vendar se še spominjam, da je lakrat tista gotova posojilnica stoprocentno poslovala in točno izplačevala svoje obveznosti. U-poštevani nasveti, čeprav morda niso bili moji, so morali torej biti dobri. Ko je tista gotova posojilnica izpJačila omejila in ustavila, jaz že davno nisem imel tam niti posvetovalnega glasu. Ker je ljubeznjivi kolega pri A. D. meni blagovolil osvežiti gotove spomine, sem se spomnil še na marsikaj drugega. Na primer, na dejstvo, da je eden urednikov A. D. bil aktiven direktor neke gotove banke, ko je ista zmrznila, in se je do nekakih 23 procentov otajaia šele čez dolgo časa. Da je u-rednik A. D. tisto gotovo banko na vse pretege hvalil prav do usodne zmrzline. Da je eden urednikov A. D. še dan pred veliko zmrzlino na radio hvali! gotovo banko, kako je solidna in varna, kako tam vložniki ian-ko dobijo svoj1 denar, kadar hočejo. 'Drugi'-dan in še precej časa potem pa je bila v gotovi banki tema, zunaj pa jok in škripanje z zobmi. In svetlobe še do danes menda ni več kot 23 procentov. Taka priporočila in taki nasveti dragim rojakom so bili seveda vrlo ‘ pametni” in silno koristni za vložnike, kajpak! Kot pravi u-rednik A. D., “človek, ki svetuje drugim, gotovo take stvari dobro ve!” Kot uredniku-upravniku Nove Dobe naj mi bo dovoljeno še pripomniti, da ima tudi Nova Doba še vedno nekaj denarja zmrznjenega na gotovi banki, nima pa niti centa gotovine zmrznjene v gotovi posojilnici. 'lako, dragi kolega pri A. I). Nisem vas vprašal za omenjeni kompliment, toda, ker ste mi ga blagovolili dati, sem ga tu hvaležno vrnil. Jaz imam navado vse posojeno točno vrniti. Nikomur nisem nič doižan in tudi vam ne bi bil rad. Ako boste blagovolili še nadaljevati z vašim “bistrenjem možganov,” pa se morda spomnim'še česa iz naše slavne metropolske zgodovine. d Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer# ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR a) Izvrševali)! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukevan 111 \ Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn Drugi podpredsednik: LOUIS M KOLAR, Gl 17 St. Clair Ave., C\'\ land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn 1 Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St.. Pittsburgh,! Uredmk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, G117 St. Clair -Af Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain Ohio 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland,! 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, F®! 3. nadzornik: PRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center SI .Joliet.| 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave., Barberton, 0'I 1. porotnik: JOHN SCHUTTE., 4751 Baldwin Ct., Denver Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn N. ' S 3. porotnica: ROSE SVETICH. Ely. Minn. 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa. — ’_______________________________________________________________ Jeduotino uradno glasilo: NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ZDRUŽEVALNI ODBOR lajnik: JANKO N. ROGELJ. 6401 Superior Ave., Cleveland Ohi°J 1. Odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St Joliet,1! 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH. 1000 W 22nd pl., Chicago j Vse stvari. tikajoče so uradnih /.adev. naj so pošiljajo na irlavnowi denarno poslinitv pa na idavnoKa blagajnika. Vso pritožbo in prizive naj sfl slovi na predsedni.kn porotneRa odbora. Prošnjo /.a sprejem novih članov. I>rll za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj so pošiljajo na vrho'f zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremem^.l »lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, (1117 St. Clair Ave., Clcvrfl »Tl mi V r .TV .°* ?,nVVH ,l<’ 1H' klil l»h>0 za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $.'',.00 brez njih, ki glasne žvižgajo, in hočejo, da bi slavno občinstvo plesalo po njihovih melodijah. Ampak žabe so žabe, -v Kamerunu i;i pri nas. A.-J.T DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI i Nadallevanje s Drve strsnl) po tele vadbi se je v avditoriju in novi dvorani razvila prav prijetna zabava. Zunaj je naletaval sneg, v S. N. Domu pa se je smejala pomlacK! Klub “Vesna” v Lorain u, O., priredi v nedeljo 24. februarja zvečer svojo prvo “Card Party,” Za ples bo igral J. Tomažičev orkester. Vstopnina bo 25 centov za osebo. S POMLADJO SE BLIŽA VRTNO DELO lita večkrat mnogo bol pravna, kakor razne P^ vrtnice in druge plezali'1’; veda v naših severnih vinska trta ne uspevat Uun ne mere priti v po^e ODMEVI IZ ROI^ KRAJEV (Nadaljevanje s 1. str#11’, ! šena v Berlin. Po $ nemške akademije je ni®*' ■ ko založniško podjetje ‘ Langen organiziralo ve® j dajo prevodov iz juž.n^j ske književnosti. Ta 1,1: ka, ki bo poslovala p0(^ nom “Buecherei Suede'’1* bo posvečala veliko P°ž‘ ludi naši književnosti, ni založbi je že izšel pi'e'!| mana Bore Stankoviča kri,” napovedani pa so vodi Cankarja, Šimuno'^ driča in drugih jugosl^ j pisateljev. rtAZNO IZ AMEKl^ INOZEMSTVA ji (Nadaljevanje s prve st1* najstarejših še živečih ških in svetovnih drž21'* Svoječasno je služil v ^ predsednika McKinleya i" sednika Theodora Roosev bil je tudi član zvezne#*1 la. Zadnja leta se je 11,1 iz javnosti, toda s,e klj^ \ živo zanima za narodne 1(1 j tovne probleme. V NEMIRIH med štr*j in skebi na salatnih po^.1.; perial doline v Califor11’! bila dva moža ubita, edefl' njen. IZ DRŽAVNE jetnišjf Granite, Okla., je dne 1 "j ruarja pobegnilo 22 Iri.je so bili ujeti in edc,!i vrnil v zapor prostovoljk,« pa jih je še na prostem- j ju z ubežniki je bil uW(, ! Jones, stražnik v stražne^ pu. V Torontu, Ontario, je neki Mike Kravtz vprašal svojo ženo za poljub, nakar ji je odgriznil nos. Mož se je izgovarjal, da ima svojo drago ženico tako rad, da bi jo najrajši snedel, pa izgovor ni držal in noso-griz je moral v ječo. Prevelika ljubezen tudi ni dobra. Sploh pa se mi zdi, da tisti Mike ni bil Kravtz, ampak kravca! \ *1* Angleški zoolog P. Sladen, kije več let raziskoval britsko kolonijo Kamerun, poroča, da je tam našel deželo 1000 čudežev. Enega teh čudežev predstavljajo tamkajšne žabe, ki i-majo prave lase na glavi in goste obrvi nad očmi. Pravljica o žabji volni torej ni izmišljena. 1 amkajšne žabe baje tud, plešejo in žvižgajo. To ni taka reč. Tudi v naši civilizirani družbi dobimo žabe, z lasmi in (Nadaljevanje s 1. strani) 1 olnoma oslabi in podivja. O tem se lahko prepričamo v opuščenih vinogradih. Za pravilno obrezovanje vinske trte je treba nekoliko tozadevnega znanja. Različnih vrst trte je treba na različne načine obrezovati, če hočemo pridelati pravo količino grozdja in ohraniti rastline dovolj močne. Šibkejšo rastlino je treba drugače prirezati kakor močno. Istotako se drugače obreže trto za pridelek grozdja, kakor če jo imamo samo za senco in okras. Kdor ne ve, kako naj bi se vinska Irta pravilno obrezala, naj vpraša koga, kj se na to rec razume, da mu pokaže. Med našimi rojaki v tej deželi jih je mnogo, ki prihajajo iz vinorodnih krajev, in ti so navadno kolikor toliko vešči tega posla. Pri tej priliki je vredno o-meniti, da je vinska trta zelo pripravna rastlina za vrtno senčnico ali uto ali za zakritje sten, plotov in balkonov. Rastlina primeroma hitro raste, ima lepo listje in ni preveč napadana od rastlinskih škodljivcev. V o°i’i omenjene svrhe je vinska ■ ENGLISH SECTION Of ■ ▼ Oif'Cial Orgd„ ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS ruT— CURRENT THOUGH Sports Fund After a period of three and one-half years of dormancy the sports fund again comes into its own. And with this revival the English-conducted lodges, subordinate clubs of Slovene-inducted lodges as well as individual senior groups embark uPon an athletic program the equal of which has never been surpassed in the Union’s history. The Supreme Board, at its annual session held in January, decided to reinstate the sports fund into the original purpose or which it was created—that of extending financial assistance to lodges organizing and maintaining athletic teams. This does not mean that the sports fund is just oozing with ’Honey ready to be distributed to those who will avail themselves of the opportunity. Indeed not! The amount of money or athletic purposes is limited. We must make the most of it. ^he original founders of the sports fund had the interest of he SSCU at heart, and not the athletic teams. The main purpose was to induce the younger blood to take a deeper interest n the work of their organization, to serve as a means of fur-ei'ing the progress of our SSCU—in short, to help boost local lr>enibership drives. With this factor in mind, the Supreme Board at its January session awarded financial assistance to those lodges who showed esuIts in the memberhsip drive. And the policy for the future ‘ be to extend financial assistance to such lodges as will c'ontinue to work for the SSCU, and not for sports alone. We must keep in mind the source of income in the sports nd. The largest proportion emanates from the elder mem-Us who never expect to derive one cent in return. All they a,sk is that its youth will show a deeper regard for the SSCU ln way of new enrollments. * * * or, opening gun in the sports movement shall be the national CU bowling tournament to be held in Cleveland, O., on Sat-Ulcla.V and Sunday, April 27 and 28, 1935. Cash prizes and j^-’dals, not to exceed $150.00, for both men and women will “ contributed by the Union. Transportation expense will be rayed by the individual bowler-members participating in the Urnament. tic athletic supervisors will receive entry blanks for the . CU bowling tournament together with a letter of explanation ,j 111 this week’s mail. . * * * Minnesota SSCU lodges, and those situated in Ely in partic-dt‘. have sponsored basketball teams year after year, regard-ot the status of the sports fund. Coupled with the fact they have made a nice showing in the membership drive e Supreme Board decided to provide $35.00 as cash prizes in Minnesota SSCU basketball tournament to be held on March and 2. Oft Sunday, Feb. 10, the eight athletic supervisors of Minne-1 a SSCU lodges met at the Home Office in Ely to draw up c ns tor the tournament. Louis J. Kompare, assistant supreme -’otary, is jn charge. Six teams will enter the tournament 0 he held March 1 and 2, 1935. Th 1 1 ne basketball plaque, which was held by Jubileers, formerly ,° No. 215, SSCU, Chisholm, Minn., and now a subordinate 1 U| * ^odge No. 30, SSCU, will go to the champion team. The tirn^e W^° w‘n the SSCU basketball championship three s Will be awarded permanent possession of the plaque. m ^ hat should be done, please say you know it, hen one wants to write, but isn’t a poet? hen feeling the urge with nary a thought a topic that’s new, inspirations at nought. ore are subjects of interest, but where are they now? hen needed they all seem to vanish somehow, j "ant to sing praises to heaven above; "'ant to write sonnets, abstractions on love. A-spiiations are present, but where is the bard ° put an abstract idea into words for regard? L0 vvhat should one do? I can’t go any farther; he deuce with it all, I guess I won’t bother. Selma Marlowe. SSCU Bowling League (’leveland, O.—Honky-Tonks th-'ii^.k0 ^°^es provided the of Vi 'n *ast Sunday’s bowling the Cleveland SSCU Bowling eague. Scores for the first fojf16 VVorc ^86 against 883; J1 the second game 867 grlrUnst 832, and the final game an'3] a5a’niit 849. Joe J a k 1 ic h | j‘0[ ( harles Kikel scintillated j Q? tll(2 winners, while Andy ili,ur8tar and E. Starman fur-th artillery for '"'h' °Sers' the other games ^ ls«Wns took two from New VvCa ii.ih that (jenerully yets him a jutll. Western Pennsylvania SSCU Federation Celebrates Washington’s Birthday With Masquerade Dance Pittsburgh, Pa.—Friday, Feb. 22, will be a red letter day in Pittsburgh for two reasons this year. First, because it is Washington’s birthday, and, second, because on this date the Western Pennsylvania Federation of 'SSCU Lodges will hold a masquerade dance at Slovene Auditorium, 57th and Butler Sts., at 8:30 p. m., for the benefit of the federation. I take great pleasure in inviting all members of SSCU and their friends and acquaintances to this celebration. Music will be under the baton of Alphonse Strauss, whose orchestra is held in high repute. Prizes will be awarded to the best masks and so we expect to see a number of historical and comic characters present. For those who do not care to dance continuously there will be a treat in the form of home-cooked goulash. Naturally, all kinds of refreshments will be dispensed. No stone has been left unturned to make this a worthwhile affair. 1 want especially to call attention to the Euglish-conduct-ed lodges who are affiliated with the federation that dance music and entertainment suit-j able for English-speaking mem-1 bers will not be absent. I call : O' upon you, as members of this splendid organization, to prove your loyalty by coming and help making this affair as successful as it unquestionably deserves. Don’t forget the federation is working for you as well as for the Slovene-spea.Icing members and that the federation exacts no fee for membership. All that it asks is your support. Naturally, however, it must raise funds to carry on; and the only way it can obtain money is through the medium of social affairs. You, therefore, owe it to yourselves to make an appearance and aid in making this dance a financial success, so that the federation may be able to carry on its work toward making for a bigger and better SSCU. Again let me repeat that I am particularly interested in the English-speaking element of this great organization. 1 can speak for the committee when I say you will get more than your money’s worth of fun and frolic from this affair. Admission is only 25 cents. I’m counting on seeing you, and you, and you. L. P. Boberg, Pres., No. 196, SSCU. Sports Barrage By Little Stan Ely, Minn.—I’m going to do a little fooling. No sports for the time being, instead Little Stan will give you the lowdown on different things happening around these heah parts! First: Tamburitza orchestra appeared on Friday, Feb. 15. Members of the orchestra are all from Gilbert and Hibbing, and Lodge Slovenec sponsored it. Dancing followed the program. Things are beginning to pick up. The rabid sports fans at the basketball games; yea, they’re free, and they’re worth \ it, too! A huge fire consumed the rock crushing plant here on Tuesday. Damage amounted to $75,000. This was the only other industry in Ely besides mining. Indications show that it will be rebuilt in the future. And all these sleighrides, bridge and get-together parties are quite numerous lately. Ouv high school basketball team h doing some nice work. Six wins and only two losses so far. That Gopher meeting on the 14th will be a dandy. A Valentine party will be had. Pssst! Little Stan will tell you all about it! Will you be present? O. K. Bring a couple of extra nickels and join the Gophers! And now for the sports broadcast. Feature game: Arrowheads vs. Gophers for the mythical world championship!. Memorial gym, Monday evening, “by the I see everything press,!” The A’s in blue and orange uniforms are on the floor warming up, as are the small but shifty Gophers. But let me pause for, a minute to tell you that this broadcast is coming to you from the Memorial gym under the auspices of the B. V. D. Brassiure Co. Heh, heh! Fitger Gerzin and Rudy Krall are the refs today. The lineups: A’s, Doz Zgonc, John Strukel, Steve Smrekar, John and Fritz Banks. Gophers, Preshiren, the two Glavan boys, Kuzma and Miklausich. The ref blows the whistle and the game is on. The A’s start fast, so do the Gophers, but neither side does much scoring as the first period ends with the score 3 to 2 in favor of the A’s. Boy, that first period was over fast! But that’s where we reporters have all the advantages! The second period starts, both teams working hard. John Glavan under the basket keeping his eyes Ion John Strukel, A’s center. Both teams playing nice defensive ball, waiting for a good scoring chance—in other words a break! The break finally comes when the first half ends with the score standing 8 to 5—A’s still in the lead. The third period is almost the same, with the A’s still enjoying a three-point advantage. Then the final period—the crowd is in a frenzy, yelling, shouting, booing. But that booing is sad. Little Stan had all he could do to keep the tears from rolling down his sweet, pretty face. Tslc, tsk! Why? Well, the ref charged a technical 1'oul on the Gophers ’cause the crowd was booing and the A’s made it! But the Gophers were fighting hard! Little by iittle, pretty shots by Angles Glavan and Buts Preshiren put the Gophers in the lead for the first-time in the game. Both teams are excited and brains are all washed out with the sweat from their manly brows! They work with brawn now! Fritz Banks takes a chance with one from the middle of the floor and it’s good! Another foul shot on one of the Gophers and the game is tied, 20-all, as the regular playing time ends, sending the players into an overtime session. In the1 overtime session the A’s made use of the height of their players and placed three points to win as the Gophers were still fighting hard! Final score: 23 to 20, A’s in the lead. It was a great game, folks. Wish you were here shouting with me. The St. Barbaras won two games so far and they are giving the big teams plenty of competition. The Rangers are in the middle somewhere with four wins and three losses. All SSCU teams are going big, so we’ll just chalk up another for the SSCU! The standings of the city league are as follows: Opera House, with six wins and one defeat, are the strongest team in the loop, but the Gophers beat them, 22 to 20. The Arrowheads are next, with five wins and two losses; Gophers third, won 4, lost 2; Kay Jays won 4, lost 2; Italians won 5, lost 3; Rangers won 4, lost 3; Hawkeyes (St. Barbaras) won 2, lost 5; Coops won 1, lost 6, A Matter of Opinion By Frank J. Progar No. 203, SSCU Springdale, Pa. — In last week’s column of Briefs we read with interest that Louis Adamic’s “The Native’s Return,” goes to the Harper’s press for its 29th edition. This fact, released on the book’s first anniversary, literally speaks for itself as to the grand and tremendous reception given this classic by the American public. Literary critics in the leading newspapers, magazines and ' libraries ha^e no end of praise for this masterpiece; a fascinating, soul-touching voulme. Louis Adamic and his kind have shown that the Slovenes need not take a back seat to any other nationality, including the so-called American as well. As Henry Seidel Canby, Book-of-the-Month Club review judge, writes of the book : . . . a remarkable style, warm, vivid and penetrating, which will stand comparison with the best that any native-born can write. Treats Many Subjects The book is not to be misjudged as merely historical in nature, a book of economics or travel, etc., but in reality “the whole thrown together.” Its writer, after 19 years in the new land, returns to his family, to his birthplace. What transpires, fills the pages of the book. Written in story telling style, it treats every subject of human interest, immediately transplanting the reader into the “old country.” To read Mr. Adamic’s work is in itself an inexpensive trip through Jugoslavia. His character drawing is splendid and life-like. The book as a whole is something new, its type uriktttiwn heretofore, giving us a true picture of how the Jugoslavs have lived and are now living. Perhaps even the best review of “The Native’s Return” will not do justice to the book. One must read it to enjoy it. j Every Slovene home, all well read persons and book lovers, for that matter, should number this volume among their prize list of good books. It is as several volumes in one; can be reread without fear of lost interest, deriving more knowledge of contents each time. Jugoslavia has been minutely “covered” by an able reporter. * * * Grandsons The nation is soon to be greeted by another book from this famous author, as reported to be released soon and entitled “Grandsons.” This book will deal with Jugoslav immigrants and their struggle in the new country. The many new readers of Louis Adamic’s works, no doubt, are anxiously awaiting its release. o------------ MURPHY’S ORDERS Murphy, a new cavalry recruit, was given one of the worst horses in the troop. “Remember,” said the instructor, “no one is allowed to dismount without orders.” The horse bucked and Murphy went over his head. “Murphy,” yelled the instructor, “did you have orders to dismount?”’ “I did.” “From beadquarters?” “No, from hindquarters.” Excerpts Taken From the Proceedings ol Annual Session o! Supreme Board Held at the Home Office in Ely, Minnesota, from Jan. 26 to Jan. 30, Inclusive, 1935. By Louis J. Kompare, Asst. Supreme Secretary and the Collegians won none and lost 7. That puts the SSCU teams here on the top (like the song the radio is playing, “You’re'the top!”). Not bad! And so much for sports! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. The annual meeting of the Supreme Board was called to order by the Supreme President Paul Bartel, who stressed the importance of co-operation in the deliberations that will arise during the course of this session. Due to professional duties, the Supreme Medical Examiner was unable to attend this meeting. All other members of the Supreme Board were present at rhe roll call. The auditing committee reported that they have carefully examined all of the Union’s securities on deposit ot the Northern National Bank of Duluth, and found them to their satisfaction to be intact. The committee also reported that a thorough examination was made of all entries for receipts and disbursements in the record of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and Editor-Manager of the Official Organ and found them to be true and correct. Financial report of the Supreme Secretary was approved as read. Reports of all remaining members of the Supreme Board were also approved as read. During the year 1934, the assets of the death benefit fund increased for $107,109.81 making the surplus in this fund a total of $1,705,522.24, The sick benefit fund shows a gain of $9,223.77 during the year of 1934., As of December SIst 1934, this fund has a net balance of $19,784.34. The disability fund did not fare so well as it reveals a deficit of $0.08 (eight cents). The' athletic fund reveals a balance of $1,498.58. The expense fu,nd shows an increase of $4,080.32 during the year of 1934. At the close of business, December 31, 1934, the total assets of the adult department aggregated the sum of $1,769,604,03 for a net gain of $137,669.85. The assets of the juvenile department at the close of business, December 31, 1934, reveal an aggregate of $123,512.07 for an increase of $7,553.50. The combined assets of both departments as of December 31, 1934, aggregate the grand sum of $1,893,116.10. The Union’s investments show an approximate yield of 4.50% during the year of 1934, whereas, the actual yield for 1933 was 3.98%. During the past year two new lodges were added to the roster of the South Slavonic Catholic Union, one in Pennsylvania and the o,ther in West Virginia. During this same period the two remaining lodges in Canada have become extinct. The SSCU has a roster of 184 lodges. A total of 1,699 new members were enrolled during 1934. Of this number there were 827 adu+lts and 872 juveniles. As of December 31, 1934, the Union has a total membership of 12,-728 in the kdult department and 6,127 in the juvenile department for a grand total of 18,885 or an increase of 746 members over the previous year. In view of the fact that the disability fund shows a deficit, it is expected to show a balance in the future as an approximate 100 members shall cease to receive benefits from this fund, begining with December 31st last. Members of Jthe Supreme Board residing in Ely, Minnesota are to act as a committee in whom is vested the power to approve or reject any and all reccomendations of the Athletic Commissioner for financial assistance to lodges seeking same for athletic activities. The following lodges were awarded financial assistance from the sports fund on the merits of their activity in the recent membership campaign: Lodge No. 1 Ely, Minnesota, $75.00; lodge No. 40 in Claridge, Pennsylvania, $75.00; lodge No. 66 in Joliet, Illinois $75.00; lodge No. 94 in Waukegan, Illinois $50.00; lodge No. 184 in Ely, Minnesota $75.00; lodge No. 218 in Export, Pennsylvania, $35.00; lodge No. 221 in Center, Pennsylvania $35.00 and lodge No. 222 in Go-wanda, New York $75.00. No financial assistance was rendered to lodge No. 193 of Waukegan, Illinois, due to their inactivity. The Supreme Board expresses its desire to have this lodge merge with lodge No. 94 as it will afford a better opportunity for activity in the field of athletics. The salary of $10.00 per month for the of ice of Athletic Commissioner was reinstated retroactive from December 1, 1934. The Supreme Board set $50.00 as the maximum amount payable to any one lodge for athletic activities getween January 1st and July 1st 1934. The Supreme Board authorized the staging of a National SSCU bowling tournament in the City of Cleveland, Ohio, some time during the latter part of April. The sum of $150.00 was awarded from the athletic fund for prize money and medals for this event. A Minnesota State SSCU basketball tournament was also authorized and for this purpose the sum of $35.00 was allowed as prize money from the .sports fU/nd. This tournament is to take place in the very near future. The Home Office has been authorized to ret'reive the plaques, awarded to the Chisholm Jubileers (not in existence since 1932) as National SSCU basketball champions in 1931 and the Joliet lodge No. 66 crowned as National Bowling champions the same year. This ruling was due to the understanding at the time that a lodge must win the championship three times before permanent possession could be claimed. The Supreme Board ezpresses its opposition to the taxation bill of 2% on Fraternal organizations operating in the State of Utah. A sample resolution is to be prepared by the Supreme Secretary and same shall be forwarded to the local lodges in Utah for circulation amongst the Senators and Representatives of that State. Newly admitted members mu|st pay assessments for the current month providing they are accepted prior to the 25th day of same. However, if they ire admitted after the 25th day of the month, then they are exempt from payment of assessment for that month. Action for a formal application for a license in the State of Connecticut has. been deferred until a more opportune time. Renewed efforts are to be made in securing a license in the State of Wisconsin. Supreme .President Paul Bartel and Frank Vranichar, member of the board of Trustees, are to make a personal call upon Judge Karel, President of the National Fraternal Congress of America, for assistance and advise for necessary data. The SSCU shall again issue calenders for the year 1936. Begining with March 1st, the special levy for the disability benefit fund will be reduced from 10 cents to 5 cents per member, monthly. Local lodge secretaries shall be notified by the Home Office of the names of members of their respective lodge who are not en- CONTRIBUTIONS FROM OUR JUNIOR MEMBERS Mladinski dopisi titled to any further benefits from the disability fund after December 31st 1934. Secretaries shall also be instructed to cease collection of assessments from such members for the sick and accident, indemnity and disability benefits begining with February 1, 1935. The Supreme Board interpreted section 346 to the extent that members who are partially insane, not receiving sick benefits, become demented to such extent that they must be interned to an asylum, then such members shall be reinstated in the sick benefit department and entitled to benfits therefrom as provided for in the by-laws. In. view of the fact that sections 470, 484-a and 510 deal with the transfer of members from the juvenile to the adult department, the Supreme Board ruled that mentally demented members in the juvenile department cannot be admitted to the adult department because of their mental defects. Such persons are recognized by law to be unable to make application and sign contract. Supreme Board ratified the practise of the Home Office in collecting 20 cents per month from every member of the juve nile department who entered the Union between the ages of 14 and 16 years, and remained in said department until the 18th birthdate. Upon reccomendation of the Pennsylvania Federation of SSCU lodges, section four of the juvenile by-laws was amended to the extent that applicants with partial physical defects may be accepted into the Union with the approval of the Supreme Medical Examiner and the Home Office. Supreme President Paul Bartel, was elected to represent our Union at the next J. B. F. conference to be held in the City of Detroit, Michigan. Brother V ranichar was elected alternate. Supreme Secretary Anton Zbašnik was elected by a vote of 8 to 3 for Janko N. Rogelj, to represent our Union at the National Fraternal Congress of America to be held in the City of Pittsburgh, Pennsylvania during the month of August. Brother Rogelj was unanimously elected alternate delegate. The official campaign for new members in the adult department came to a close as of January 31, 1935. Awards for enrollment of new members are to remain in effect for an indefinite period. Special awards to the lodge of 50 cents for every new member are discontinued with the above date. By unanimous consent it was ruled that our Union become a member of the Ohio Fraternal Congress. (TO BE CONTINUED) ----------o------- Evidence of Punishment An elderly woman had a parrot which was free to roam where it chose in the house. Polly was often in disgrace and had damaged some onions which had been tied up in bunches to dry. For this she was caged and severely reprimanded by her owner, who said, in the course of her remarks: “If you do that again, Polly, I’ll pull every feather off your head.” The following day the old lady was called upon by the vicar, who was bald. On being shown into the room the parrot greeted him with: “Hello! Been at the onions?”—London Tit Bit. OREGON CITY, 01* DEAR EDITOR: This is my first letter to the No''1 Doba. I am 12 years old and in tW seventh grade. Our class elected nc* officers for the second semester aitf 1 am the president. Last semester ' was sergeant-at-arms. We are planning a hike for Valet1' tine’s Day. Though plans are not con1' pleted we will hike to some outlyi^ #fcction where we will have buns an1 wieners by a camp fire. The snow is all over the ground. N gave a scene we were all waiting f°f': Coasting is our main interest becau5® it is an old custom to close of o"1 streets for general coasting. Another feature of Oregon City is 1 free elevator taking passengers W1’ the town to the top of the hill reside11' tial district. It is the only free el{' vator of the W.est. • Oregon City is one of the olde=' towns in the West, having in its P°5’ session an old pioneer home open the public at all times. This place lS the home of Dr. John McLaughlin. was one of the first pioneers of - West. Near his home are the falls “*-‘Use Oregon City, from which the mills &e all of their power to manufactu(( various products. I hope that I might-win a prize. ANNIE SKUKE, i No. 76, SSO --------O--------- JOLIET, JU* DEAR EDITOR: I suppose you are wondering has happened that I didn’t write such a long time. Well, anyway I nev£t forgot to read the letters that wef{ written by the other children who be' long to the SSCU. No one seems care to write from Joliet, so I thoug*11 I would get busy and write a few li*1®*’ I’m sure everyone from Joliet 'rea to tt the , wonderful letters in the N<’v',| 1 Doba. I would have written more often, ^‘1 now that I go to high school I haven as much time, and I have to keep ™ mind on my studies. We just finish6 taking our semi-annual examination about three weeks ago. When we our report cards I was afraid to lo° but when I did, I didn’t have to ^pith afraid because I passed in all my eIi’ pree animations. We have a new secretary in 011 lodge, John L. Jevitz Jr. I am sUr{ all the members will get along with him. I also hope that the will increase in membership. No* will have to close my letter and I w'lSl' good luck to all those who belong t0 the SSCU. MARIE RUSS (age H)>, No. 66, SSC^' 0---------------- CLEVELAND. DEAR EDITOR: I don’t know how to write to yo11 say how happy I was when I receivC your book of Slovene poems that also translated into English. Than**5 a lot, for I never expected anythiW’’ Most of all I enjoyed reading them ^ Slovene, for I do want to learn Slove11* songs. Also I will try to write ^ time in Slovene. I do hope the ju',c ’5u nile members will enjoy reading it-In our school we have tickets th* sell from 1 to 10 cents and any Pl|P!. that sells three packs or more has hj* name placed on the honor roll. I s°| four packs and have my name on it 1 second place. We also made songs for the grades who brought money than we. Perhaps the juven1' members would like to read one. ^ melody is like ‘“Lazy Bones.” LAZY BONES Lazy bones, sleeping on the job, How do you expect to get your ticket sold ? Never get them sold that way, Stalling on the job all day. CHORUS When tickets need selling, I’ll bet you’ll be playing, While pennies are waiting in line; And when you go selling I’ll bet you’ll be yelling, “Nobody wants to buy.” So lazy bones, sleeping on the job, How do you expect to get your ticket sold ? Never get them sold that way, Stalling on the job all day. FRANCES TREPAL. No. 71, SSCU' --------o--------- PATHFINDER PLEA Come, join the Pathfinders, is our ple9’ We want you all—'don’t you see; We all are on the membership drive' For the Pathfinder Lodge we all striv6‘ Come and join our happy fold, Don’t wait until you are too old; At all the meetings a good time is l'3 All are happy and none are sad. The lodge will be better with all of y°u,’ Come, members, and bring some ne^’ Pull their hearstrings with sob-sister stuff, They’ll give in when they’ve W enough. The Pathfinders is the one lodge That you can’t and will not dodge; To get new members is our aim, And from them obtain some fame. ELIZABETH BATCHEN, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y' Cor Joh This i Union Pa. , P°rtui juveni pty v "eeks Kroun disapj above Abr celebr histor People Colore Pn this the hi ers. Gee on Fe hones Wash: the K the ps itlorn | ! I h( into a fy sto storie [to as “ l-Ollg niemb ptowi, °f su being that I soap ftadi, a"'ak( "'as s Poba. but n >'ords :read '^ean: Nai He: fag b the 0. pow. Wh Sectic s-uch lnter( Very Airs, nice sent Rteat % , Jive j bers Publi "ill , this oba Success comes to many by chance, but they always give themselves the credit. > tl jpi’ecl irPt can , IPUl Pas ™ , tach °h, ■ < Ch ,uVs. frien Kave I" Ti i'er Jfesi r>en So «i s nile A Tl "Tit read Poer :i The And &‘vePallto"hersf°r ‘ SP°r‘S celi>hra'lam Lincoln’s birthday was historyte? • °n ,Feb' 12' According to Btnrsi'’ nc°in was always kind to c<),or?Hand he‘Pless little animals. The in th^" ^eoP^e should take great pride the h’S P1 esident for freeing them from |ers ands ot the cruel plantation own- t°n Feb8? ^,as*1‘nSton’s birthday falls honest ’ 's best known for his Washi' ^est 'oved president, the i>«8t?n-. "as a'so *he general in fhe pe v°*uti°nary War which helped ;dom f“om EngianSdC0Untry t0 ^ Pnto^as^ t0 see f'le N°va Doba expand [Cause 3S t*le Sunday paper, be- stor' 6n * ^‘n'sh reading the month- stories'eSh* *°n® ^or nlore- ®ne °f t*le "as “o' appealed to me very much brou,htaU„Cy~SoaP Bubt’le Sprites.” It member ,h°k childhood days. I re-bl°Wjn , surnmer days that I spent of SUc? "hbles, but I never thought being • soap bubble sprites as that I af°Und n'e. It seemed to me snap ^ar'e> dreaming about the 'rtadin,,1 i When I was finished a"’aken'*16 st0fy * thought I was just pas sitt1"^ ^rorn a dream and here 1 boba ln8 'n a c^air reading the Nova but ITl0., J*so read the Slovene stories, Vordg . er has to help me with the read w °n,t understand. The story I nieans .?s "Prebrisan kmet,” which to al| nfe Smart farmer. Best regards to the SSCU *r'ends t*1at belong ANNA RITA gall (age 14), No. 36, SSCU. lit*,, „ THOMAS, W. VA. *Vu,T0R: as bee writing a letter again. It f° fhe n a ‘°n8 ''me since I wrote last ith a °Va I have been in bed *hree vv°?t Case t*le ^*u *or a'nlost now. eeks, but I feel much better section*e f'C^ 'n hed I read the English ^■Ueh as° Nova Doba. All the articles, interestjPoerns> stories and letters were very ni.n® and I enjoyed reading them Mrs. \J° 1 want to thank Mr. and nice card ^‘c^arc* Strout for the sent m! ,and b°x of candy that, they fiteatK, Ul'ing my illness. This was % Sjs ^Preciated. Ann and Walt are *'ve jn p and brother-in-law. They Pers of Q'vanda, N. Y., and are mem-Publish i e SSCU. By the time this is "ill * will be in school again. I s 0n e ar>other letter soon provided ■^oba. U 's published in the Nova CHRISTINE KOROŠEC. MORLEY, COLO. 0,t; .rit ck vn ' very much for the dollar L SUrPriSt.ciU sent me. I was very much ?an W’rit anc* happy to get it. Now I PUrCh e more with the fountain pen "'as js with the dollar. Christ-e held USt’ *3ut we had a good time. ristma! Christmas play, “A Spell of 1 of th ' Was 'n ‘f' f'le 0j le Play Santa came and gave t ’ WhatUS * '5ag °*! candv and nuts. See sant f surprise for us children to ChrlZL Thc next night there was ,°Vs, a:s Party for all the girls and a8 of c 1U^ Save us a surprise, too, a ricnd and nUts and 'ce cream- My j®aVe * work for a teacher, who 1° Trinjjj3 .SUrPr'se> too. She took us hen ^,„a and gave us each 50 cents Resent f"e,1t shopping. I bought a riend f0 °r. my brother, as did my Ro°d jj.h brother. Santa is doing •" Sendin » around here this year. 1 ni'e rneiT]h8 my best regards to all juve-ANNa ^and t0 y°u’ Editor. h-LL CHADEZ (age 11), No. 140, SSCU. ^h* E>MTorIN,),ANA1>OUS- in»-*riting '! niy second time that I am rfc:idinK ° Nova Doba. I enjoy erti, an writing, so I wrote a The JJ® pIRST SNOWFALL h1"1 bUsnvhan fallen in the eleaming, Hail b^V an the night, (h a qit aP|n8 field and highway ce deep and white. «very . S'e ertri? and ^‘r and hemlock (he r,*ne t0° dear for an earl; 9s fide H°16St tw'8 on f'le e*m tree '■« inch deep with pearl. (\0ri1 shed<; ch new roofed with Carrara *le stiff' nflc'eer’s muffled crow; nt* stin f|U softened to swan’s down l'ttered down the snow. ARY MEDLE (age 11), No. 45, SSCU. j}?« ?WTO»: t°V | ni> first letter to the Nova bV thpll|0y reading the letters writ- ed to \,rUVenile members and I de- ',«ls 'etter 'te one’ t00, ' w’ish to see the‘f„nhe.Nova Doba- I am ' 1eceivt- L °"0W’ing story and I hope I’Hp%„prize- This W°NDERFUL IDEA 0ry starts like all stories • ' usually do. Once upon a time there w'as a little girl and boy who decided to run away from home because they were tired of living in it. The children left home at night when no one could see them. It was the boy’s idea to leave home. After they walked a long way down the road they met an old woman who asked them if they had food to give her. They gave her a little of what they had and being hungry themselves they ate the rest. The woman thanked them and said that when they would return home they w'ould find a pot of gold at the foot of the pine tree. The children were so anxious that they hurried home to see if this prediction w'ould come true. Sure enough they did find the pot of gold. The next morning the boy and girl confessed the whole idea to their mother, who said it was a good idea to leave home and come back so soon thereafter. HELEN TURSIC (age 14), No. 36, SSCU. --------o-------- ST. MICHAEL, PA. DEAR EDITOR: I have been reading the Nova Doba for nearly two years, but didn’t write once, so I decided to write now. I am 13 years old and am in the eighth grade. I like to go to school and I like my teachers. I am a member of Lodge No. 185 and have been for 12 years. I have two brothers and three sisters; all are in the SSCU. My parents are, too. Here is a poem I wrote: CHILDREN Children, children, everywhere, Children gay and children fair; Children with small, freckled noses, Children w'ith cheeks red as roses; Children weak and children small, Children strong and children tall; Yet any place these children go, Of Nova Doha’s letters They will always know'. Best regards to the editor and all juvenile members. MARY OSHABEN. -0 ------- INDIANAPOLIS, IND. : DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I enjoy waiting and reading stories appearing in the Nova Doba. 1 Here is a little story of my own: 1 MARY’S EXPERIENCE | The room was warm and fragrant. Mary sat on a bench inside the door and looked at the stained glass window with its color scheme and beautiful design. Soon she closed her eyes , and fell asleep. After a long time . Mary w'oke up and walked through the ] room. She saw a statue, but somehow ^ it was more of a living being than so much marble. Then Mary w'ent home | to tell of her experience to her mother. < i JOSEPHINE LAMBERT (age 8). 0--------------- KITZVILLE, MINN. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I belong to Lodge No. 112, SSCU, and have been a member for ten years. I am submitting the following story: OG, SON OF FIRE Thunderous, vibrating with a sinister o.uality and ending in a blast that bespoke anger, the far off trumpeting of a hairy mammoth echoed through the gathering twilight and caused the members of the Flat Head tribe to look at each other in alarm. Some of the more timid of them even withdrew from the circle gathered about the council fire and hurried up the steep paths that led to the dwelling caves in the cliffs, for even the voice of the mountain that walks struck terror to their hearts, though the great beast was far off. FRANK RIBICH (age 12). 0--------------- CONEMAUGH, PA. DEAR EDITOR: After reading the many fine letters of last month’s issue I was inspired to write my first letter. But I hope not my last letter. With the dollar as my goal, I hope my letter will be satisfactory. Now something about school. Arithmetic and English are my hardest sub- j jects. No matter how hard 1 try it , seems that I can’t make good notes in my tests. But when you keep trying you always win in the end. Isn’t that so? I go to school in Conemaugh and am in the seventh grade. I hope to be promoted to the eighth grade when school ends. I have two brothers and one sister. We all belong to the SNPJ, but we think the Nova Doba is a splendid paper as well as the letters and stories of the children who send them in. I, too, am sending a story which I composed during our composition period in school. The story is about Betsy Ross, our American flagmaker. BETSY ROSS At 229 Arch St., Philadelphia, stands a tw'o-story building of Betsy Ross, whose name is associated with the making of the American flag. When the [Continental Congress wanted a flag ! for the new republic, it appointed a committee consisting of George Washington, John Ross and Robert Morris to ask Betsy Ross whether she would make the flag. Mrs. Ross consented ' and made the first American flag. The Continental Congress accepted the flag * and gave her a contract to make all the flags. After the death of Mrs. Ross 11 her daughter continued to make flags. ' j Betsy Ross was born in Philadelphia. ' Her father had helped to build Inde-' , pendence Hall. She married Robert ' Morris, a young upholsterer who was ; killed while defending a military post. After his death she continued his work. Desiring a rest she went to live with 5 her son-in-law for a few years. When W She returned to Philadelphia she lived with her daughter Jane, where she died and was buried in Mercer Cemetery in Philadelphia. DOROTHY BREZOVEC (age 12). 0--------------- CALUMET, MICH. DEAR EDITOR: It certainly is a long time since I sent my last letter in. It seems the children of Calumet are rather slow in writing, so I made up my mind that I would write. I enjoy reading the stories sent by juveniles. I am also sending a story. THE MISSING CLOCK Jane Roberts was w'alking slowly dow'n Michigan Ave. after paying a visit to her friend who was ill. She suddenly stopped to pick up a piece of paper which seemed very mysterious to her as she looked at it. She again started w'alking to her home, which was only a little ways off. As she reached her home she saw a strange looking man walking around as though looking for something he lost. She quickly went in for fear he might ask questions and he might ask about some paper which she found. Jane did not want to give this paper up, for she thought it meant a great deal. As she entered her home she was greeted by her mother, w'ho quickly told the new's about Mrs. Smith’s precious clock being stolen. The clock w'as very valuable and was treasured a great deal by Mrs. Smith. It was made of very fine material and in it was a secret draw'er which no one knew about, w'ith some very valuable papers in it. Jane then related also of finding a certain paper w'hich looked as being very mysterious to her. She handed it to her dad, who was waiting patiently to see w'hat it could be. As he opened it and studied it for a while, he soon knew it meant a great deal and that it must be some secret code. He also thought that it must have something to do with the stolen clock. Jane then told how' she saw a man walking back and forth as though looking for something near their house. Her father then told her to get her coat and he would get his and then they would follow the man, who seemed quite peculiar to them. It was late already and one could see the shadow's of Jane and her father creeping slowly along a broken down fence. They walked on for quite a distance, passing through many lonely and deserted places. Soon they reached a dilapidated barn into which the man entered. They crept slowly in back of it to hear what was going on. Soon many voices were beard discussing something very important. A fierce looking man, who seemed to be the leader, arose. He began speak: “Now we have the clock, but have lost cur code. Something must be done! How can we find it? We' must find the secret to this clock. Although wre have examined it, we cannot find it,” he said. They then changed the subject and began discussing the code. Jane and her father then found out what the code meant. Before thc conversation was over Jane and her father left to tell the glad news. Soon they reached police headquarters, and Mr. Roberts told tlie story. Soon five policemen were ready to go back with Air. Roberts to investigate. They reached the barn and captured the thieves and got back the clock. The clock was returned to Mrs. Smith and Jane received a great reward. The code was then put in safety, for it might be used again. EMMA SlISTARICH (age 9), No. 9, SSCU. --------o-------- LORAIN, O. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. 1 am a member of Lodge No. 6, SSCU, and enjoy reading the letters written by the juvenile members. I am 13 years of age and in the eighth grade of SS. Cyril and Methodius School. I have written a story as follow's: BRAVE SNOW WHITE Dorothy loved to dress in white and she looked so cool and neat in it that her daddy nicknamed her Snow White. One day there was sad news for Snow White. Her mother was very sick and it was necessary for hereto go to the ospital for two weeks. Snow White, after shedding a tear or two, bravely decided to be useful, and so she became cook and housekeeper. She turned out to be a very good housekeeper. After all her work was done, Snow White would meet her daddy in the evening in a nice white dress, for she knew he liked to see her in white. Mother left the hospital and came home fully recovered. On that very day her daddy brought home a package for Snow White. In the package was a lovely pair of white shoes. Sndw White was verv happy. CAROLINA DOUGAN. --------O-------- Two Cities” in our English class, which is my first subject in the morning. 1 think English first thing in the morning makes one intelligent and bright throughout the day. Don’t take me seriously, as I laughed at myself after I wrote about English early in the morning. I take English 4A, which is the highest in my grade, although a little bit difficult. Here is a poem that I have written: MASTER TODDLER He loves the little sailboars Which sing of roaring sails; The stalwart tin soldiers, Who stand up straight in rows; His eyes are all adoring For Teddy Bear all in white, And dogs with brightest ribbons Who bark at master’s command. MARY ALICE PODRŽAJ (age 15), No. 82, SSCU. 0--------------- AURORA, MINN. DEAR EDITOR: I haven’t written to the Nova Doba for a long time, so I decided to submit this story: THE STRANGE ARTIST One day two soldiers went out to seek their fortune. One soldier went one way and the other soldier went the opposite way. The one soldier was lazy. He tied his horse to a tree and lay down on the fresh green grass. The horse grazed around the tree as far as the rope would permit. The soldier fell asleep, while the horse ate all the grass within his reach. Soon the horse began to eat around the man without disturbing him. In the meantime the other soldier came upon his comrade and awoke him. When the sleeping soldier got up both saw' the image of the soldier in a pattern of grass. And both cried out: “I’ve never seen such a strange artist.’” ANNA KOCYON (age 9). 0 — * CANON CITY, COLO. DEAR EDITOR: Here I am again. I was very much surprised for thc dollar I got for my last contribution. 1 thank the head officials very much for the award and the trouble you may have had with my article. [ have not much to say about school this time. A woman who took a trip to Sweden gave a talk on her experience. She told about a-bicycle trip that took her some 27 miles. The Swedish money she displayed looked more like copper than silver. Their dollar is worth 27 cents in our country. On the day that I write this letter it is Valentine’s Day. 1 give my valentine to the SSCU with the sincere wish that they get a lot of new members this year. To my fellow juveniles I hope that they will be as happy as I was when I received that prize, I would like to see othei1 juveniles of our lodge write to the Nova Doba. I say: “Hello!” to the junior members of Young American Boosters Lodge, No. 216, of Walsenburg, Colo. Where are you, and why don’t you wake up? Spring is near. FRANK YEKOVICH JR., No. 147, SSCU. 0 -------------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinski strani Nore Dobe v jann-erju 1935, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom: Elizabeth Batchen, društvo št. 222, Gowanda, N. Y.; Violet II idgay, društvo št. 80, Goivan-do, N. Y.; Frank Yelcovich, društvo št. 147, Canon City, Colo.; Mari/ Frances Deyak, društvo št. 2, Ely, Mimi. Frances Trepal od društva št. 71, Cleveland, O., je dobila kot nagrado 1. Zormanovo knjigo "Slovene (Jugoslav) Poetry.” Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Mary Stibil ,n Joseph Widgay od društva št. M), in Jack Slavec od društva št. 21. DOPISI SHEBOYGAN, WIS. DEAR EDITOR: I want to show my appreciation for the one dollar check aw'ard I received for my previous contribution by writing to the Nova Doba again. The weather out here is very nice, with plenty of sunshine to make one bright and happy. On Saturday, Dec. 29, 1934, I visited my uncle, Frank Zakrajšek, in Milwaukee, who was married on that day. I admire very much the boys and girls who have written the various interesting letters in the December issue and I wish to compliment them. It would be nice to have them write letters to each other in order to get a better understanding among the different characters. We are reading “Tale of Cleveland, O. ZAPISNIK SEJE FEDERACIJE JSKJ DRUŠTEV v državi Ohio, ki se je vršila dne G. januarja 1935 v S. N. Domu v Clevelandu, O. Na tej seji so bila zastopana sled,eča društva: št. 37, 71, 103, 127, 132, 137, 173 in 188. Od glavnih odbornikov so bili navzoči: A. J. Ter-bovec, urednik Nove Dobe; L. M. Kolar, drugi glavni podpredsednik; John Kuniše, predsednik nadzornega odbora, in J. N. Rogelj, prvi glavni nadzornik. Prečita se pismo sobrata A. Okolisha, predsednika gl. porotnega odbora. V svojem pismu priporoča, da *e tajniku Federacije določi mesečna plača, da se deluje za izboljšanje pravil za prihodnjo konvencijo, in, če je več denarja v blagaj- ni, naj bi se porabil v agitacijske svrhe. Dalje priporoča, da naj bi se na sejah večkrat tolmačili zavarovalninski skladi “AA,” “B” in “C,” ker je mnogo članov, ki sistema teh skladov ne razumejo. Dalje naj bi se delovalo, da se vpelje za mladino zavarovalnino, katero bi bilo mogoče po gotovih letili vnovčiti, kajti s tem bi dobili orožje proti zavarovalnim družbam. Dalje v pismu razmotri-va glede naklade in končno poroča o svojem delu kot predsednik porotnega odbora. Poročilo in priporočila se vzame na znanje. Slede poročila uradnikov Federacije. Predsednik nima nič posebnega poročati, izrazi pa željo, da bi bila prihodnjič zastopana vsa društva. Tajnik istotako nima nič posebnega poročati. Sosestra Walter, blagajničarka, poroča, da je v blagajni $133.50 gotovine. Nadzorni odbor priporoča račune za sprejem. Nato se preide na poročila in priporočila društvenih zastopnikov. Zastopnik društva št. 37 priporoča, da se uradnikom Federacije plača vozne stroške iz federacijske blagajne. Zastopnik društva št. 108 stavi protipredlog, da ostane, kot ,je bilo do sedaj, in protipredlog je sprejet. Zastopnik društva št 37 omenja društveno iniciativo in kritizira glavni urad, da jo preveč zavlačuje; pojasnil se, da pride v kratkem na razpravo. Sledi poročilo sobrata Terbovca in sobrata J. N. Roglja glede nevarnosti obdavčenja, ki »reti bratskim podpornim organizacijam v raznih državah, med njimi tudi v državi Ohio Oba poudarjata, da je treba vsem bratskim organizacijam stati na straži in da je treba državnim postavoda.jalcem dati vedeti, da smo kot državljani in volilci odločno nasprotni takemu obdavčenju. Četudi morda še ni nobena tozadevna predloga vložena v državni le-gislaturi, jim moramo že v na--prej izbiti veselje za vlaganje takih predlog. Protest od raznih organizacij, ki štejejo tisoče članov in s tem tudi tisoče voiilcev, pri državnih postavo-dajalcih nedvomno več zaleže, kakor protest kakšnega posameznika. Sobrat Rogelj poroča, da je čital v nekem lokalnem listu, da je izključeno, da bi bile podporne organizacije obdavčene, prav, kakor bi član-kar imel državno postavodajo kar v Žaklju. Mi upamo, da organizacije, ki so inkorporira-nt izven države Ohio, ne bodo obdavčene, toda to obdavčenje bo preprečilo delo Narodnega bratskega kongresa, Ohijskega bratskega kongresa in pa delo društev različnih podpornih organizacij, ki so obvestile državne poslance in senatorje o svojem odporu proti obdavčenju. Če bo ta davek preprečen, bo zasluga teh organizacij, ne pa kakšnih posameznikov. Po-jasnuje nadalje, da so vse bratske podporne organizacije, ki so inkorporirane v državi Ohio, že obdavčene; to se tiče tudi lokalne slovenske podporne organizacije. Dotična organizacija se je plačilu tega davka uprla in zadeva je sedaj na sodniji; kako bo rešena, se ne ve. Nekatere druge bratske podporne organizacije, ki so inkorporirane v državi Ohio, so pa že plačale visoke vsote davka. Kai se je zgodilo tem organizacijam, se lahko v doglednem času zgodi organizacijam, ki so inkorporirane izven države, zato ni nikdar prezgodaj biti na straži. Sobrat Rogelj nadalje poroča, da je bil glavni urad J. S. K. J. obveščen od Ohijskega bratskega kongresa, da preti nevarnost obdavčenja bratskim podpornim organizacijam posebno v državah Ohio in Pennsylvania. Glavni odborniki JSKJ so nato potom pismenega glasovanja sklenili, da se pošlje na izredno sejo Ohio Fraternal Congressa v Columbus svojega delegata. Za delegata je bil iz- voljen J. N. Rogelj iz Clevelanda in se je udeležil omenjene konvencije, ki se je vršila v Columbusu, Ohio. Nato poroča o delu in raznih razmotriva-njih omenjene konvencije. Sprejet je bil sklep, da predsednik Bratskega kongresa v državi Ohio nemudoma skliče zastopnike raznih bratskih organizacij k izredni konvenciji, kakor hitro bi se v državni postavo-uaji pojavil kakšen predlog za obdavčenje bratskih podpornih organizacij. Sestra Bradač stavi predlog, da se izrazi priznanje navzočim glavnim odbornikom za vsa pojasnila glede obdavčenja bratskih organizacij. Sprejeto. Sobrat Terbovec in sobrat Kolar priporočata vsem zastopnikom društev, da društva pismenim potom obvestijo vse pristojne državne legislatorje, da odločno nasprotujejo obdavčenju bratskih podpornih organizacij. Razdelita tudi nekaj vzorcev, katere sta pripravila, da se jih društva lahko poslu-žijo, ako smatrajo za umestno. Priporočila so bila vzeta na znanje z zadovoljstvom. Sobrat Kumše priporoča, da se gre takoj na delo za pravila za bodočo konvencijo. Sklenjeno, da se izvoli odbor za pravila. V ta odbor so izvoljeni sledeči: Karl Rogel, Anna Erbežnik, Ivan Kapelj in J. N. Rogelj. V konvenčni pripravljalni odbor so izvoljeni: Zalar, Bokal in J. N. Rogelj. pak se tozadevno izkazuje v dejanju. Naše društvo je ponosno na takega člana ter mu želi zdravja in sreče, da bi še mnogo let kot dober sobrat bival med nami in še zanaprej tako nesebično deloval za naše društvo in J. S. K. Jednoto; — Za društvo št. 160 JSKJ: F. Stemberger, predsednik. Preide se na volitev odbora Federacije in izvoljeni so sledeči: Karl Škulj, predsednik; Prevec, podpredsednik; Anna Erbežnik, 875 E. 154th St., Cleveland, O., tajnica; Anna Waller, blagajničarka; Karl Rogel, Bokal in M. Bradač, nadzorniki. Nato je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja Federacije vrši v nedeljo 7. aprila v S. N. Domu v Clevelandu. (Na tem mestu naj bo omenjeno, da se bo seja vršila v istih prostorih kpt zadnjič.) S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil sejo s pozivom, da bi se zastopniki prihodnje seje udeležili še v večjem šte-\ ilu. Anton Vehar. Export, Pa. Člane in članice društva sv. Alojzija, št. 57 JSKJ, obveščam, da .je bilo na zadnji seji sklenjeno z večino glasov, da bomo letos praznovali 30-letni-cc ustanovitve našega društva. Tridesetletnico bomo obhajali s piknikom, ki ga bomo dne 15. junija priredili na dobro znani farmi našega sobrata in starega prijatelja Lovrenca Zupančiča. Vsa bratska društva v tej okolici so prijazno prošena, da bi na isti datum ne prirejala svojih veselic ali piknikov, ker bi bilo to v škodo na obe strani. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 57 JSKJ: August Stipetich, tajnik. Finlevville, Pa. Ker že dolgo ni nobenega glasu iz naše naselbine, hočem pa jaz nekoliko poklepetali. Samo to je nerodno, ker ne vem, na katerem koncu bi začel. No, bom pa začel na tistem vogalu, kjer naša draga prosperiteta tiči že zadnja štiri leta. Revica se ne more ganiti nikamor, ker je menda v smolo zagazila. Tista smola ima seveda svoj izvor na Wall Streetu, kjer so ljudje tako izobraženi, da če cente mečejo v zrak, jim dolarji doli padajo. Sicer pa že star pregovor pravi: kdor zna, ta zna. Vsekakor mislim, da je bolje, da se ne brigamo preveč za reči, katerih za nas ni, ampak se ( glejmo malo okoli v naši bližini, če nas čakajo kakšne prijetnosti. Seveda nas čakajo, in sicer na maškeradni veselici, ki se bo vršila 2. marca v S. N. Domu v Hackettu. Za maske so določene tri nagrade, namreč $3.00, $2.00 in $1.00. Zabava se bo pričela točno ob osmi uri zvečer. Igrala bo izvrstna slovenska J. Tomšičeva godba. Za okusen prigrizek in primerno primako bo v polni meri poskrbel pripravljalni odbor. Torej, fantje in dekleta, možaki in ženice, na noge, ter pridite na prijetno zabavo v S. N. Dom v Hackettu na večer 2. marca. Nihče ne ve, kdo bo deležen nagrad v gotovini. Ako bo katera oddana najgrši maski, potem upam, da jo dobim podpisani. Pozdrav in na svidenje ! Frank Pernishek. Cleveland, O. Mislim, da je pravilno, da sc včasi da javna pohvala tistim članom, ki jo v resnici zasiu-žijo. Tega mnenja je bilo tudi društvo “Krasni raj,” št. 160 JSKJ, ki je na zadnji seji sklenilo, da se da javno priznanje sobratu Franku Volku, u-stanovitelju in večkratnemu predsedniku tega društva. Sobrat Volk je že dolgoletni član JSKJ, odkar je pa bilo ustanovljeno društvo št. 160 JSKJ, je pa dober član našega društva. Mnogokrat je izdatno podprl našo društveno blagajno iz lastnega žepa. Vedno je bil navdušen za prospeh društva in Jed-note. Pri srcu mu je tudi jed-nolina blagajna, ki je last vse ga članstva JSKJ. Ko je bil nedavno bolan, se sploh dva tedna ni pri društvu javil bolnim in se je s tem prostovoljno odpovedal podpori. Zadnjo bolniško nakaznico je pa kar raztrgal in tako zopet prihranil denar Jednoti. Iz tega se vidi, da sobratu Volku blagor društ-\a in Jednote ni na jeziku, am- Butte. Mont. Solznih oči iti z drhtečo roko sporočam čitateljem Nove Dobe tužno vest, da je naše žensko društvo Western Sisters, št. 190 JSKJ, dne 5. februarja izgubilo svojo priljubljeno in aktivno predsednico Kristino Jakše. Zapustila nas je nenadoma po komaj dvodnevni bolezni, stara šele 34 let. Pokojna Kristina je bila ena najboljših članic našega društva, k i .je neprestano delovala v korist društva in Jednote. Predsednica našega društva je bila že drugi termin. Pokojnica zapušča tu žalujočega soproga Josepha Jakša, tri mladoletne sinčke, Josepha, sta-icga 8 let, Franka, starega 7 let, in naj mlajšega, starega šele osem mesecev, dalje svaka Stefana Jakša, ter veliko število sorodnikov in prijateljev. V imenu društva Western Sisters, št. 190 JSKJ, si kot podpredsednica in dobra prijateljica pokojne Kristine štejem v dolžnost, da se javno zahvalim vsem sosestram in sobratom, prijateljem in sosedom, ki so pokojno Kristino spremili k večnemu počitku, ki so se od nje poslovili s številnimi venci in ki so v dneh največje žalosti tolažili žalujočega soproga in zapuščene otroke. Ni treba, da bi navajala njihova imena, saj jih vsak pozna v naši okolici. Rečem le: iskrena hvala vsem za njihovo dobroto, trud in naklonjenost! Pokojni sosestri in prijateljici Kristini naj bo lahka svobodna ameriška gruda, žalujočemu soprogu in otrokom pa naj bo izraženo iskreno sožalje! — Za društvo Western Sisters, št. 190 JSKJ: Mary Podkonjak, podpralsed. Pittsburgh, Pa. Kakor je bilo že park ra t po-ročano v Novi Dobi, se bo 22. februarja v luka.išnem Slovenskem domu vršila veselica, katero priredi Zveza JSKJ dru-(Dalje na 8. strani) IZ “RDEČEGA” TABORA Piše JANKO N. ROGELJ “Ameriška Domovina,” ki izhaja v Clevelandu, in ki lastuje tudi tiskarno, v kateri se tiska naše glasilo “Nova Doba,” je v številki 35, dne 11. februarja 1935 na prvi strani z debelimi in črnimi črkami poročala sledeče: “‘Davka za naše organizacije ne bo! “Začetkom decembra meseca se je raznesla v krogih naših bratskih organizacij v državi Ohio povsem neumestna vest, da namerava postavodaja države Ohio naložiti davek na asesmente in premoženje bratskih organizacij v državi Ohio. “Ameriška Domovina” je takoj v posebnem članku odločno zanikala vse te vesti kot navadne izmišljotine, ki prihajajo iz rdečega tabora. Na naš članek, cla ni treba verjeti enakim vestem, je Mr. Janko Rogelj v “Novi Dobi”, precej cinično in smešno odgovarjal, češ, kako ogromna nevarnost preti bratskim organizacijam. . Pisanje dotičnega članka je bilo usmerjeno tako, kot bi pisec sam hotel naravnost prisiliti državno post a voda j o, da naloi davek na premoženje bratskih organizacij. “Sedaj so krivi preroki na celi črti propadli. “Ameriška Domovina” je že v letu 19;>.‘> trdila, da enaka postava ne bo nikdar narejena. Sedaj nam naznanja governor države Ohio, Martin Davey, da bo posvetil vso pozornost, če bi se slučajno vložil predlog za enako postavo, katero bo takoj prepovedal. Obenem pa sporoča uredništvu Mr. Jos. Ogrin, naš državni poslanec v Columbusu, da je bil imenovan članom odseka za zavarovalnino, in da je ogromna večina tega odseka proti taki postavi. Tako je zopet, kot navadno, zgodilo, da je “Ameriška Domovina” poročala resnico, in da je gotovo časopisje nasedlo 1 »raznemu bavbavu, iz katerega so nekateri skušali kovati kapital v strankarske svrhe.” (Urednika “Ameriške Domo-\ ine” sta Mr. Louis Pirc in Jaka Debevec.) Da bi ta dišeča cvetka vsega-vednega uredništva “Ameriške Domovine” pristojala samo meni, da se mi nameče polena na pota mojega vsakdanjega kruha, bi jo gotovo sprejel ter bi se izognil tistih večnih polen in si poiskal kruha kje drugje, kamor ne sežejo poželjive in ško-depolne roke. — Ampak stvar je drugačna, in kdor je čital moje poročilo “Iz konvencije Ohio Fraternal Congress-a” in moj “Odgovor in pojasnilo," potem si bo lahko tolmačil, kaj pravzaprav ta gospoda pri A. 1). hoče s svojim člankom povedati ali namiga vati. Jaz sem napisal poročilo iz Ohio Fraternal Congressa kot zastopnik glavnega odbora Jugoslovanske katoliške jednote, kateri me je izvolil in poslal tja s pismom, ki je bil podpisan po našem glavnem tajniku, bratu Antonu Zbašniku. Poročal sem to, kar sem tam slišal; poročal sem prav tako, kakor je poročal naš drugi zastopnik iz Pennsylvania Fraternal Congress-a. Urednik A. D., ki je samo mene postavil za krivega preroka, da. me postavi pred publiko v Clevelandu kot človeka, ki ne poroča pravilno, naj si zapomni samo to, da je s tem vključil še druge glavne odbornike JSKJ, ki so glasovali, da se pošlje zastopnika v Columbus. Urednik A. D., ki je zapisal, “Davka na naše organizacije ne bo!” naj bi še zapisal, da je postavodaja v letu 1930 naredi ia podobno postavo, ki nalaga davek na čisto rezervo vsake zavarovalne družbe. Urednik A. D., ki je zapisal, da take izmišljotine, ki prihajajo iz “rdečega tabora,” naj se obrne na glavnega tajnika J. S. K. J. ter ga poprosi, da naj mu nove, če jih je res dobil iz “rdečega tabora.” Želim pa, da mu glavni tajnik javno v “Novi Dobi” odgovori, kdo mu je pisal pismo, da je nevarnost v državi Ohio, da pride obdavčenje. Naš glavni urad ni dobil enakega pisma samo iz Ohio, ampak tudi iz Pennsylvanije, in pozneje tudi iz države Utah, kjer je bil enak predlog tudi poražen. Jaz sem v svojem poročilu iz kongresa pojasnil, in mi ni potreba še enkrat. V “Nevi Dobi” nisem smešno in cinično odgovarjal, ampak odgovarjal sem tako, kot je bilo prav odgovoriti na članek. Smešen je le članek ali pisanje, kjer se pisec hvalisa s svojo navidezno močjo in vplivom, kateri se je že večkrat izkazal, da je ničev. Kdor čita “The Fraternal Monitor” ter zasleduje članke John Sullivana, ta bo malo bolj pogledal “prazni bavbav,” ki morebiti v državi Ohio še ni pokazal svojih učinkov, ker nam je dragi governer White preje naložil prodajni davek. Kaj bi mogla povedati urednika, ako bi prodajni davek propadel? Baš tega se je zavedal odbor Ohio Fraternal Con-gress-a, zato je sklical zasedanje kongresa, da se pripravimo na vsako morebitno nevarnost. Tako sem tudi poročal, in moja poročila, pojasnila in zagovore je gl. odbor tudi sprejel in odobril. Torej pribiti fakt ostane, da “izmišljotine” ne prihajajo iz “rdečega tabora,” ampak iz Ohio Fraternal Congress-a. Ce bi bile iz “rdečega tabora,” ne bi jih vpošteval glavni odbor JSKJ, tako jih ne bi Slovenska dobrodelna zveza, ki je poslala svojega zastopnika, in če bi bile to res same “izmišljotine,” ne bi druga slovenska organizacija v Ameriki stopila v akcijo ter storila vse, da se prepreči morebitno obdavčenje bratskih organizacij v državi Ohio. Bodimo veseli, da takega davka iz “rdečega tabora” niso naredili, bodimo veseli, da “krivi piercki” nič ne vedo, bodimo veseli, da je A. D. res, resno in pravo resnico poročala, in da je imela, menda po naročilu, iz trte izvito priliko, da se me je privoščila; zakaj, to jaz prav dobro vem. Končno želim povdarrti, da če je zaenkrat odstranjena nevarnost obdavčenja bratskih organizacij v državi Ohio, (v kolikor iste še niso obdavčene), ni to zasluga urednika A. D., ampak je zasluga Ohijskega bratskega kongresa, ki je zaslutil nevarnost, predno je bilo prepozno in pozval bratske organizacije, da potom glavnih u-radov in krajevnih društev na-pno vse sile, da se potom vpliva na legislaturo tako obdavčenje prepreči. Dalje mislim, da naš glavni tajnik Anton Zbašnik, ki je obvestil vse glavne odbornike s pismom z dne 30. oktobra 1934 na nevarnost obdavčenja bratskih organizacij v državi Ohio, in ki je priporočal, da se pošlje delegata na nujno sejo Ohio Fraternal Congress-a, ki je bila določena za 15. novembra v Columbus, Ohio, ne spada v rdeči tabor. (Pismo gl. tajnika hranim v arhivu.) Mislim, da ne spadajo v rdeči tabor glavni odborniki JSKJ, ki so s pismenim glasovanjem odločili, da sem se jaz udeležil omenjene seje Ohio Fraternal Congressa. Kot tak nisem zastopal sebe, ampak JSKJ, po nalogu odibora JSKJ. Ali se hoče urednik A. D. s svojim Člankom indirektno norčevati iz glavnega odbora J. S. K. Jednote ? o------------- ŠTEVILO TELEFONOV V Zedinjenih državah pride 948 telefonov na vsakih 6,000 prebivalcev. V Indiji pa pride na vsakih 6,250 prebivalcev le po en telefon. DOPISI (Nadaljevanje s sedme strani) štev v zapadni Pennsylvania i skupno* s pittsburškirni društvi JSKJ. Mislim, da ne bo odveč, ako se k temu omeni se nekoliko glede programa, ki je v načrtu za, to veselico. Ker bo ta veselica takozvana maškeradna veselica, bo seveda prvo in glavno točko zavzema! ples. Za istega je naročen dober orkester, glede katerega upamo, da bo vsem u-stregel. Potem se bo vršila promenada mask, katero bodo strogi sodniki dobro pregledali, in potem najlepšo in najgršo masko nagradili. Nadalje bo na programu petje mešanega pevskega zbora “Prešeren,” ki bo nedvomno u-gajalo občinstvu. Za kuhinjske dobrote, katerih bo na izbiro, bo vzorno poskrbelo naše žensko društvo št. 182 JSKJ, ki ima članice, ki so priznane kot kuharice-in-pol. Kar se tiče hladil za žejna grla, mislim, da ni treba omenjati, da bodo na razpolago za vse okuse; glede tega si ne delamo skrbi, odkar je slavna prohibicija pokopana. Sedaj, ko sem pri koncu s programom, se bo morda kateri izmed čitateljev vprašal: kaj pa z govorniki, ali ne bo nobenega? Vse, kar vem glede tega, je to, kar mi je povedal gl. odbornik J. Balkovec, ki se je nedavno povrnil iz daljne, mrzle Minnesote, kjer se je mudil na agitacijskem potovanju za vstopnice naše prireditve. Povedal je med drugim, da je vstopnice za našo veselico prodal tudi vsem glavnim odbornikom JSKJ. Torej, ako1 se vsi glavni odborniki udeležijo naše veselice, nam govornikov ne bo manjkalo. Seveda je malo dvomljivo, da bi prišli vsi, upamo pa, da se udeležijo vsaj nekateri, ki niso preveč oddaljeni. Vsekakor se zahvaljujemo za naklonjenost tudi tistim glavnim odbornikom, ki so kupili vstopnice za našo veselico, dasi so vedeli, da se iste ne bodo mogli udeležiti zaradi prevelike oddaljenosti. Vsi člani JSKJ, ki- živimo v primerni bližini veseličnega prostora, pa se bomo gotovo udeležili, da se na prireditvi nekoliko pozabavamo, da moralno in tudi gmotno podpremo našo Zvezo, da ji tudi za-naprej ne bo treba pobirati ni-kake članarine od članstva. Torej, na svidenje 22. februarja v Slovenskem domu v Pittsburghu! — Za Zvezo JSKJ društev glasiti, da sem bila prvič stara 50 let. Pomota sicer ni velikega pomena, vendar ako bi čital to kateri mojih prijateljev ali prijateljic iz mladosti, bi lahko dobila naslov lažnjivke. Takega greha pa bi mi bogovi zabave nikoli ne odpustili. Ker sem že pri pisavi, naj tern potom opozorim članstvo društva “Triglav,” št. 114 J. S. K. J., da naj ne pozabi na večer 23. februarja, ko se bo vršila društvena zabava na 116 E. Six Mile Iid. Pridite gotove vsi člani in članice in pripeljite tudi svoje prijatelje in prijateljice, da bomo tembolj podprli našo društveno blagajno! S pozdravom, Mary Bernick, članica društva št. 144 JSKJ. v zapadni Pennsylvaniji: Frank Oblak, tajnik. --------o------- Canonsburg, Pa Letos poteče 10 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ. Iz tega vzroka je društvo sklenilo, da bo primerno proslavilo desetletnico ustanovitve. Slavnost se bo vršila enkrat v mesecu avgustu, ni pa še cbicien datum niti prostor. Natančnejše bo poročano pozneje. Bratski pozdrav! — Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ: John Zigman, tajnik. Joliet, lil. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, bo priredilo “Card in Bunco Party” na večer 10. marca v prostorih “Ameriško - slovensko - hrvatskega kluba” na 1318 Highland Ave. Prostor prireditve je prav primeren, ker se nahaja prav v srcu severozapadne slovenske naselbine. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, je prvo slovensko društvo, ki je zaneslo svojo aktivnost v to okolico, m dosedanje zanimanje in odzivi kažejo le na uspeh. Člani, ki morejo, so prošeni, da bi za prireditev prispevali kako darilo. Dosedaj prejeti predmeti za darila so znatnih vrednosti in bodo gotovo zadovoljili tiste, ki jih bodo dobili. Vstopnice k prireditvi bodo po 25 centov za osebo. Na svidenje! — Za društvo št. 66 JSKJ: John L. Jevitz, tajnik. Pittsburgh, Pa. Člani JSKJ in vsi drugi Slovenci in Slovenke v Pittsburghu in okolici so vabljeni, da se gotovo udeleže velike maške-radne veselice, ki se bo vršila na praznik Washingtonovega rojstva, to je 22. februarja zvečer, v S i o v enakem domu v Pitsbrughu. To veliko maske-radno veselico priredi Zveza J. S. K. J. društev za zapadno Pennsylvanijo skupno z društvi št. 12, 26, 182 in 196, to je z vsemi štirimi društvi JSKJ, ki poslujejo v Pittsburghu. Take velike skupne prireditve še ni bilo na programu naših JSKJ društev v: Pennsylvaniji, zato upam, da bo poset iste kar najsijajnejši. Ta prireditev naj razvname med nami še več a-gilnosti in ljubezni za JSKJ, kakor smo jo imeli dosedaj, obenem pa nam da tudi priliko, da nekoliko zadostimo zahtevam razposajenega predpusta. Torej, na svidenje na večer 22. februarja v Slovenskem domu v Pittsburghu! — Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ: Joseph Sneler, predsednik. o smrti sobrata Pohe-ta, ki je bilo priobčeno v Novi Dobi z dne 6. februarja, pripetila mala napaka glede imena, ne vem, da-li po moji krivdi ali po krivdi tiskarne. Pokojniku ni bilo ime John, ampak Frank. Njegovo ime bi moralo torej biti pravilno navedeno: Frank Pohe, kar naj prizadeti vzamejo na znanje. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 122 JSKJ: ^rank Farerichak. Pittsburgh, Pa. Po /preteku sedmih let sem zopet “od mrtv;h vstal.” Tako pravim, -ker le malokdaj pride v javnost kak dopis od društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ. V i-menu društva torej kot društveni odbornik prijazno Tabim vse sobrate in soc,estre od društev št, 12, 26, 182 in 196 JSKJ in vsa druga društva v Pittsburghu in okolici, da posetijo veliko maškeradne veselico, katero priredi Zveza JSKJ društev za zapadno Pennsylvanijo skupno s pittsburškirni društvi JSKJ na večer 22. februarja. Ta veselica se bo vršila na praznik rojstnega dne Georga Wash ingtona, očeta te republike in prvega predsednika Zedinjenih držav, kateri praznik obhajamo vsako leto 22. februarja. Prireditev se bo vršila v Slovenskem domu na 57. in Butler Sts,- in se bo pričela ob 7:30 zvečer. Vse brate in sestre in vse Slovence in Slovenke v Pittsburghu in okolici lahko zagotovim, da nikomur ne bo žal, ki bo to prireditev posetil. Gotovo bo ostala vsakemu v trajnem prijetnem spominu. Vstopnina bo ’.e malenkostna, samo 25 centov za osebo, in za to vsoto bo smeha in zabave dovolj. Za ple-saželjne mlade in starejše parčke bo igral živahne poskočnice prvovrstni slovenski Straussov orkester. Za razne želodi-ne dobrote, tekoče in drugačne, bo v polni meri poskrbel pripravljalni odbor. Vabim tudi glavne odbornike naše dične J. S. K. Jednote, da bi se te naše prireditve udeležili, katerim je mogoče. 1’ose-bej vabim našega bližnjega sobrata, urednika Nove Dobe iz Clevelanda, O., da poseti našo veselico. V Slovenskem domu na 57. cesti je bil že večkrat, zato upam, da bo še našel pot tja. ge enkrat, sobratje in sose-stre, Slovenci in Slovenke v Pittsburghu, in oko’ici, ne poza- bite naše velike maškeradne veselice, ki se bo vršila na večer 22. februarja v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu. Pa., in.se bo pričela ob 7:30 zvečer! Vabljeni ste vsi, vsi boste dobrodošli, in gotov sem, (ia se boste vsi dobro zabavali. Z veliko udeležbo veselice na Washingtonov rojstni dan bomo tudi pokazali ameriški javnosti, da spoštujemo ameriške praznike in spomin očetov te republike, med katerimi ,je na prvem mestu veliki vojskovodja in prvi predsednik George Washington. — Pozdrav vsem, in na svidenje! Frank Kroshel, zapisnikar dr. št. 12 JSSKJ. Detroit, Mich. Predstavljam si JSKJ kot lepo drevo. Bratje in sestre si pa v duhu poglejte kakšno je. Lepo je, bodete mislili, sami pri sebi. In v resnici tudi je. Samo tista 144. ovenela veja mu krati popolnost. In to smo mi bratje in sestre društva Tri-, glav. Razpravljali smo že pri dveh sejah v tem letu za agitacijo, kako bi zopet oživeli to ovenelo vejo. Prva in najpoglavitnejša stvar je udeležba pri sejah; ravno tu je pa največ.] i vzrok da venemo. Mala udeležba sej, eni in isti obrazi vedno. Kaj pa vi drugi, ali niste člani društva Triglav, ali vam ni nič pri srcu ? Kaj pa \ d ko bi še ta mala skupina tako pustila, kaj bi sc zgodilo s Triglavom, ali ste že kdaj premislili to? po celi Ameriki od prezid' navzdol, kako bi jo odpr* Nesmiselno je pričakovati bi od našega društva preši« ma od sebe. Bratje in se! pozabite na vse izgovore in dite vsi na sejo vsako pi*v® deljo v mesecu ob 10. uri poldne na 17149 John U. j sikateri si misli, češ, saj ~ mam nič novega za povedat' NO. n; tako. Ko pride kaj na pravo, pa ima lahko ravne ^ najboljšo idejo, ki je preje UK slil, da nima nič novega H ^ vedati. In drugo je pa, Si velika udeležba pri sejali) tudi vsak večjo korajžo do in agitacije, ker vidi velik0 nimanje za društvo, in to jV0, ^ daje pogum. ' / Bratje in sestre, poM . _J vam k srcu društvo Tri! ^ Ali boste pustili, da bode c 17' ko naprej šlo rakovo po1, ga bodemo pa oživeli in s j v vili nazaj, da bode res v'r‘ "°' ‘u m; svo.iega imena. . i Ut 4< Prvi korak v tem s m is' ' bil sprejet na februarski da se namreč priredi plesih bavo na 23. februarja zve# , . 116 Six Mile Rd., dvorana '° i • rn ‘ U A ’ ' C0 UlUl$t vulj. Torej, bratje in se ^ odzovite se klicu društva glav ter pripeljite s seboj ^ ce in prijatelje, da bode ^ ležba čim večja. Prosim 1. malovažujte tega, to je 1 korak in tudi pomemben & L S i doče. S tem bodete doks -da ste za napredek in oži' Triglava! Torej, ne P0®1 [bot0 na 23. februar in pa vsalffl [aelic vo nedeljo v mesecu! Na ; denje! — Z bratskim Po) |pa‘l vom’ ' Dom. Frank Hostuj predsednik dr. št. 144 V ^ O Resnica je, da so slabi časi, ko je depresija, pa Triglav ima tudi depresijo. Vem, da se zanimate kako ugibajo in delajo VAŽNO ZA VSAK0GA KADAR pošiljate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga ia starega kraja; KADAR rabite knCco pooblastilo ali kako ir.-javo za stari kraj se obrnite na nas. | KARTE prodajamo za vse boljše parnike po j najnižji ceni in seveda tudi za vse | izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno I zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za .$ 2.71) 100 DinjZn $ !).3r. 100 Lir Za 6.35 200 OinlZa IH.25 200 Lir Za 7.50 800 Din Za A i.GO 50o Lir Za 12.00 500 Din Za 8«.20 1,000 Lir Za 23.85 1,000 Din]Za 176.00 2,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kaltor je iiurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in Izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužite, za. cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 21B West 18 St. New York. N. V V daviK ffleSk K. Jc ya je 5tva na ij V v sofc 'n m, žt. 4: ve: I V ! sobot Prire V bot0 sPlic;> F'rost dom. V boto selica ;nia Pa, Dom. V 2- m .Plesn GLAS NARODA NAJSTAREJSI NEODVlS^1 iPHl’e SLOVENSKI DNEVNIK 1 OS V AMERIKI jstojt] je najbolj razširjen slove^ S, p list v Ameriki; donaša vsa*, nje svetovne novosti, najb°zl izvirna poročila iz stare d0lJ ' csel vine; mnogo šale in pr romanov najboljših pisatelj Pošljite $1.00 k „ in pričeli ga bomo pošilja®*1 ' eSel Vsa pisma naslovite na: ‘ Us GLAS NARODA v 216 W. 18th St., New York, & Vl’Šil iUb; &HŠ ev ■dvov v ca Cai ( Pi'Os v v-"X? \<-J. ~V . •_ Pittsburgh, Pa. Zveza društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji priredi skupno z društvi št. 12, 26, 182 in 196 maškeradno veselico na večer 22. februarja v Slovenskem domu na 57. cesti. Na to veso-ico so vabljeni vsi člani društva št. 12, kakor tudi vsi člani društev, ki. spadajo k Zvezi J. S. K. J. društev, ter sploh vsi pittsburški in okoliški Slovenci. Veselica se začne ob 7:30 zvečer. Na svidenje! — Za društvo sv. Jožefa, št. 12 JSKJ; Frank Alič, tajnik. Detroit, Mich. V mojem dopisu v Novi Do-bi z dne 6. februarja se je pripetila mala pomota. Tam, kjer sc glasi, da sem prvič plesala mojem življenju, bi se moralo Homer City, Pa. Društvo sv. Frančiška, št. 122 JSKJ, je na svoji redni mesečni seji 10. februarja sklenilo prirediti veselico v prid društveni blagajni, ki je že docela izčrpana. Veselica se bo vršila v Slovenski dvorani v J Homer City ju v soboto 2. marca. Dolžnost vseh članov in članic je, da se te veselice udeležijo in po svojih možnostih pomagajo društveni blagajni, da se postavi zopet na nege Povabijo naj tudi svoje prijatelje in znance. Vstopnina za vse člane in članice našega društva je po 40 centov; za nečlane pa je 40 centov za moške in 25 ;entov za ženske. Člani našega društva, ki se veselice ne udeležijo, bodo morali prispe-\ ati vsaki po1 en dolar v društveno blagajno. Na veselico so prijazno vabljeni člani vseh sosednih društev ter vsi rojaki in rojakinje te okolice. Na veselici bo igral Clymer orkester in za vsakovrstno postrežbo bo v polni meri skrbljeno. Torej, na svidenje 2. marca na naši veselici ! Pri tej priliki naj še omenim, da se je v mojem poročilu SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Velikonočno potovanje se vrši 6. aprila nn parniku Champlain preko Havre. Do Ljubljano $110.05, retur-karta $193.50. Majsko potovanje bo 8. maja na parniku Bcrengaria preko Cherbourga. Glavno letno potovanje bo 22. junija na najnovejšem in največjem parniku na svetu — Normandie, preko Havre. Pišite po naš Vozni red parnikov vseh linij! Pošljemo ga zastonj. CENE ZA DENARNE POŠILJKE Za $ 2.75 100 Din Za $ 9.35 100 Lir Za 5.35 200 Din Za 18.25 200 Lir Za 7.50 300 Din Za 27.30 300 Lir Za 12.00 500 Din Za 44.50 500 Lir Za 23.85 1,000 Din Za 88.20 1.000 Lir Za 47.50 2,000 Din Za 438.00 5,000 Lir Pošiljamo tudi v amer. dolarjih. Navedene cene so podvržene spremembi, gori ali doli NOTARSKI POSLI Ako rabite pooblastilo, pogodbo ali kako drugo listino za stari kraj, ali, ako imate kak drug posel s starim krajem, je v Vašem interesu, da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y. Vabilo na veliko plesno veselico katero privedi društvo “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ V NEDELJO 21. FEBRUARJA Veselica se bo vršila v Knaucovi dvorani na St. Clair Ave. ^ E. 62nd St., in se bo pričela ob 7:30 zvečer. Vstopnina za oseUJ je le 25 centov. . „ Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice je vljudno vablje*1’ da. poseti to veselico;, posebno pa so vabljeni še člani in ISKOVINE i od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično modema slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST.CLAIR AVE. CLEVELAN D.OHIO V SPOMIN DRUGE OBLETNICE smrti nepozabnega soproga NICKA MEDVEDA ki nas je za vedno zapustil 16. februarja 1933. Težka je bila J® čitev in še vedno mi solze oči zalivajo, ko se zmislim na Kamorkoli pogledam, je žalostno in temno, ker Tebe ni več i'1 ' nami. Vse prezgodaj si odšel od nas v kraje, odkoder ni vrnitv, Vendar ohranili Te bomo otroci in jaz v trajnem ljubečem sponiW * Jchana Medved, Export, Pa. S' ries( 1(>ja let, 2ap %(. T-ri 'V Ua Pel, 66 fiO > \ H »ta iJSl NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da K dne 12. januarja 1935 v starosti (59 let po dolgi in mučni bole21 preminil ljubljeni soprog oziroma oče JOHN SUDER š Tem potom se iskreno zahvaljujemo društvu sv. Petra, št. JSKJ, za krasen venec in za spremstvo na pokopališče. Nada)J se zahvaljujemo za. lepe vence sledečim: Mrs. Luzier, Mrs. T° Sudcr, Mrs.. Paula Stankus, Mrs. Rosie Udovič, Mr. Frank pivec in Mr. Jelin Waukegan. Zahvaljujemo se vsem, ki so V kojnika obiskovali tekom njegove bolezni, vsem, ki so se prišli P (1 slovit od njega, ko jc ležal na mrtvaškem cdru, in vsem, ki so * spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vssm! ZahvalJ jemo se tudi J. S. K. Jednoti za točno plačevanje bolniške P°3 psic in na izplačanje smrtnine. Žalujoči ostali: Terezija Suder in sinovi. Thomas, West Virginia, IG. februarja 1935. Va >ni ^’čll st, 3a v Ju