IZ MLADIH PERES Sulton in slepec Orijentalska pravljica Na prostranem trgu pred sultaoovo palačo se je nestrpno prerivala ronožica lju-di, Čakajoč vladarjevega prihoda. Sunce je neusmiljeno žgalo. Prodajalei vode sn fcriče ponujali pijačo in ]o nalivali Jcupcem iz velikih kozjih mehov v blesteče bakrene Čaše, slaščičarji so prodajali medene ko-lačke, okrog katerih so se brenčeč zbirale muhe in poželjivo srkale med. hromci in drugi berači so razkazovali svoje pokvar-jene ude in v Alahoveni imenu prosilt usmi-ljene Ijudi darov. Nenadoma pa je hrup prenehal, zavlada-la je tiŠina, katero je motilo sanio glasno brenčanje muh. Vojaki so potisnili Ijudi vkraj, tako da je nastal širok prchod. Za-stišalo se je cingljanje kraguljčkov, ki su bili pripeti na podkolenicah sultanovih ka-rnel. Vsi Ijudje so se vrgli v prah pred svo-jim najvišjim gospodarjem, sarao temno-polt mož z doigo popotno palico je ostal pokonci, njegovo bronasto obličje je klju-bovalo soncu, kljubovalo pa tudi veliČan-stvu vsemogočnega gospodarja. Neznan-čevo vedenje je silno razkačilo sultana. mignil je vojakom, da so predrzneža ob-koltli in ga odvedli v palačo. Ko $o ga prignali pred sultana, ga je ta jezno vprašal: »Tvoje ime?« »Ali ben Kalen«, odgovori obtoženec. »Mar ne veš, kaj si tvcgal, ko nisi upog-nil hrbtenice pred menoj in s tem nepre-mišljenim dejanjem postavil svoje življenja na kocko?« »O, vem, nič hudega.« reče AH. Sultan se začudi temu odgovuru in ga rfldovedno spmšuje dalje: »Zakaj si se predrznil ostati pokonci, ta-ko da je padala tvoja senca prav do mene?« Ne dii bi se obotavljal. reČe Ali: »¦Meni scnce ne delajo strahu!« Sultitn se je čudalje bolj zanimal 2a mo-ža. ki se mu je drznil kljuhovati še v nje-govi palači. »S čim se ukvarjnš?" ga vpraša sultan. »Fravljice pripovcdujem.« »Povej mi torej pravljico!« »HočeS-Ii. o sultan, vesc!o ali žalostno? Vesela 9tane dva srebrnika, žalostna pa gtiri.« Sultan. ki mu jc bil smeh ljubSi nd joka. si je izvolil veselo pravljico. »Ne«, pravi Ali, »smeh izgine hitro, ža-lost srcfl pa traja dnlgo.a »Ne blebetaj toliko'« zakriii sultan: »po-vej raje pripovedko, kakor sem ti ukazal.« »Kakor zapovedujeS,« rete obtoženec in zafne: »NekoC je šel tnogočen paša dostojan-stveno po stopnicah, pa je stopil po ne-sreči na golega polžka, spodrsnil je in sc zavalil po stopnicuh kakor je bil dolg in širok. Vsi dvorjaniki tn vojakt, ki so ga spremljali, so bušnili v hrupen srneb.« Sultan je poslušal in rekel: »Nadaljuj!« »To je vse,* odvrne Ali. »In tvoja žalostna pravljica?« je vprašal sultan s krutim nasmeškorn. »Paša se je pobral in zacel od jeze in sramote jokati... Daj mi sedaj Šest sre-brnikovU doda Ali. Blcd od jezc je zakričal sultan; »Zadosti mi je tvojega pripovedovanja, drzneš se mi pripovedovati pravljicc, ki niso drugega ko roganje. Kaznoval te bom!« Ali pa ni črhni! in je nepremično zrl v sultana. »In ti se rni drzneš zreti v obličje, ne da bi trenil z očmi? Takoj boš videl. kako ti bom pltiča! tvoje nespoštljivo vedenje, videl boS, kako se plačuje predrznost, vi-del boš .. .<* Tu jczno zadrži govor. Ali pa reče počrtsi in s §iroko odprtimi očmK »Na žalost ne bom nič vidcl, ker sem slep-« Sultan, ki je skoro okamenei od prese-nečenja, pogleda piizljivejše Alija in opazi, da so njegove oči ncprcmične in trde. Dvigne se in gre proti AUju, se dotakne s prsti njegovih vek in ko ne odkrije nika-kega pomežikovanja, mu položi roko na ramo in reLe: »Prositn te oproSčenja. Alah ve, da se kesam svoje ošabnosti nupratn tebi. V znak kcsanja ti bom dal darilo. Rotim tc, sprej-mi ga. Ker ti je Alah zaprl oči, ti bom dal v pomoL vodnika, ki te bo vodil do konca življenja.ra Sultan si snatne dragoccn smaragdni pr-stan in ga natakne Aliju na prst. »*/. njim*. reče, wti ne bo treba trpeti nc lakote in ne žeje, niti mraza zvezdnatih noči. kajti v niojem carstvu ni človeka, ki