Sf-^uofnf^%d^vrain8lS 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« .S Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 41) Din — nedeljska izdtija celoletno % Din, Ta inozemstvo 120 Dni Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pruga-Dunaj 24.79" Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992 f-----^ ofenziva katolicizma a Cehosiovaškem Prvotna borba proti katolikom le vzbudila vero in vžgala ljubezen do katoliških tradicij — Katolicizem prehaja z duhovno ofenzivo Qttare Sremuerant gsfstec?* (Ob priliki neuspele londonske konference.) V trinajstem letu po vojni je evropska celina podobna tlom, pod katerimi vro ognjene sile, ki izbruhnejo zdaj tu zdaj lam. Ce se kje za silo potlačijo, prodro skorjo drugje in vznemirjajo one, ki bi radi delali na obnovi Evrope v krščanskem miru in slogi. Državniki in diplomati se sicer trudijo, da t>i odstranili vzroke podzemeljskega bobnenja in tresenja, pa jih očividno ne poznajo ali pa se bojijo radikalnih sredstev, da bi nemirne sile pomirili. Ognjišče nezadovoljstva so socialno zapostavljeni, slabo plačani ali brezposelni in brezdomni sloji, najsi bodo industrijski delavci ali kmetje, ki se v vedno večji izmeri proletarizujejo — z eno besedo ljudstvo. Zdi se, da sta se v Evropi no vplivu italijanskega fašizma pomen in moč tega najvažnejšega činitelja državnega življenja začela preko prave mere omalovaževati. Iz dejstva, da je strankarska demagogija večkrat izrabljala ljudsko voljo v občemu blagru škodljive namene, se ne sme delati napačni zaključek, kakor da ljudska volja sploh ne obstoja, da je gola himera, kakor fašizem trdi, in da se ima človeška družba vladati po neki eliti, ki edina ve in čuti, kaj je splošno dobro in ima edina pravico svojo voljo občestvu narekovati. Čeprav se ne more tajiti, da je časih mnenje manjšine bolj pravilno ko slučajni nastroj zapeljane mase, 5e v zgodovini le izkazuje, da jc na konec konca, v povprečju, takozvaua ljudska volja kot korensko zdrav, življenje ohranjajoč in usmerjajoč nagon edini zadnji zanesljivi kriterij občega blagra, ki ga ni moč prezreti in katerega je treba nujno v račun jemati. Zato so že stari skolastiki, ki jo živeli v času velefevdalstva, soglasno učili, da je zadovoljnost ljudstva najjačja in končno edina opora vsake vladavine. Takozvani očetje ameriške demokracije so revolucijo postavili izrecno na podli-jo tega zdravega krščanskega principa. Narode Evrope je treba zadovoljiti, njihove težnje po pravični ureditvi socijalnih odnosov realizirati. Zaradi odlašanja tega najbolj perečega vprašanja sveta po vojni pa so državniki Evrope zakrivili, da se množice čezdalje bolj radikalizujc-jo, ker niso mogli dosedaj nobene, še tako daleko-sežne socijalne reforme te rane na družabnem organizmu našega kontinenta zaceliti. Vzrok je v tem, da so vse te reforme pustile nedotaknjeno glav.io hibo našega socijalnega sostava: velekapitalizem. Liberalne socijalne reforme so pač tu in tam in začasno njegove posledice omiljevale, kakor pa izkušnje od dne do dne jasneje kažejo, ne morejo zadrževati čezdalje večjega osiromašenja množice, tega kapitalnega zla sodobne družbe, kakor sedanji papež poudarja. Racionalizacija industrijske proizvodnje, ne da bi se obenem izvedlo vsaj ko-tikortoliko zadovolječe ravnotežje med interesi kapitalistov in interesi delavstva, pa je socialno zlo še povečala, kakor je poudaril n. pr. sam vele-industrijalec Arko na nedavnem zborovanju zagrebške zveze industrijcev. Rastoče zlo pa pomeni rastoče nezadovoljstvo ljudske množice, ki se ne da več potolažiti s tem, s čimer bi se bila lahko potolažila pred enitn desetletjem. Germania, llispania docent. Kdor hoče danes zapreti odprtine, skozi katere si dajo duška razrttšilne tendence socijalno zapostavljenih, mora dosedanje socijalne reforme nadomestiti z zameno zasebno-kapitalističnega izkoriščanja s socijalnimi osnovami. Ljudstvo pa, kakor kažejo ravno zgledi po svetovni vojni, ne išče samo socijalne pravice, ki laj mu zasigura kruh in dostojno telesno eksistenco, ampak se oklepa slejkoprej tudi ostalih svojih naravnih pravic: jezikovnih, kulturnih in drugih, ki pomenijo njegovo duhovno eksistenco. Napredujoča civilizacija nikakor ni izbrisala narodnih in ljudskih osobitosti v Evropi, ni uniformirala ljudstva in ga izpremenila v vsoto druga drugi enakih edinic, kakor je »prosvetljeni« liberalizem in /a njim socijalizem v svoji bukovski učenosti pričakoval, ampak je morala pustiti te vrednote nedotaknjene. Moderen državnik in socijalni politik ne teži za absorbcijo takozvanih manjšin, ne demontira z naravo in duševnostjo vsakega posameznika in vsake ljudske zajednice danih vrednot, ampak skuša iz njih, modro in previdno regulirajoč, ustvariti harmonično celoto. Zakaj le to je potrebno, da se — po besedah odličnega nemškega kulturnega in socijalnega delavca — osobitosti vsake edinice podredijo skupni zgradbi nacijonalnega življenja ir York, 23. julija. Gospnl Theunis, bivši belgijski ministrski predsednik in predsednik Mediiaro.lne Irgovske zbornice, ki je prišel v Ameriko, da prouči gosjiodarski in politični položaj, jc podal listu Ne\v York Times zelo zanimive izjave o nevarnosti, ki jo predstavlja boljševizem za evropsko oivilizacijo. Petletka in fini ni gospodarski program bol j ler i kov ni»>a -n evropsko industrijo nami) laku nevarna, kakor *r dozilera r prvem trenutku. V dobi j>elle»ke Rusija res na|ie-nja vse sile, da bi izvedla gospodarski načrt in se lako ludi gospodarsko onamosvopin od za pada. Nekaj usjieha v tem pogledu jc gotovo imela. Toda zalo je morala vtscj deželi naložiti režim suženjstva in revščine. Boljšcviški glavarji se malo zmenijo za resnično ceno proizvodov. Pri prodaji gledajo samo na lo, da si ustvarijo denatne sklade, ki jih nujno potrebujejo. Ne brigajo so za strahovito obubožanje ruskega ljudstva, samo da lahko vržejo na svetovni trg izdelke po veliko nižji ceni, kakor so v resnici vredni. Silno ialoslno je,, nadaljuje go.»p. Tlieunis, da so predstavniki zapadne civilizacije, naše civilizacije pripravljeni prodajali »o-vjelom /xx/ bolj ugodnimi plačilnimi pogoji, kakor svojim običajnim in zvestim klijentom. Na takšen način utrjujejo postojanke sovjetske vlade, ki nikakor ne skriva svojih uničevalnih načrtov. Združene države morda niso imele prilike ugotoviti uničujoče delo boljševizma. V Evropi je bilo lažje opazovali, kako so odpotdanci moskovske vlade vodili vse socialne nemire v zadnjih letih. Vmešavanje v tuje zadeve od strani oblastva, ki ima v načrtu |>opoln prevrat sedanjega socialnega reda. za katerega se je toliko najboljših ljudi borilo, žrtvovalo in dalo tudi svoje življenje, takšno vmešavanje je v sedanjih razmerah silno nevarno. I čisto gospodarskem pogledu se sapadivm driavam ni Ireba ustrašili rusl,-e konkurence, četudi se boljševikom posreči izvesti petletko, ne bodo mogli na svetovnem polju s svojimi industrijskimi izdelki konkurirali, ker nimajo za organizacijo trga sposobnih ljudi. Če se jim bo posrečilo konkurirati glede cene tujemu blagu, ne bodo njihovi izdelki nikakor dosegli tujih i/lede kakovosti. Toda veliko hujša kakor gospodarska je moralna stran boljševiškega vprašanja. V igri je naša civilizacija. V boju se nahajata dva gospodarska sistema, na eni strani naš, ki je s pomočjo dolgega in vztrajnega dela skozi slolel.ia ustvaril blagostanje, ki ga svet do sedaj šc ni videl in ki so ga rodne skupnosti ne more sloneti na ničemer drugem kakor na absolutnem spoštovanju tega, kar je vsakemu verskemu nazoru svojskega kot pozitivna in tvorna etična sila., ki se more razvijati samo svobodno in prostovoljno. Jožefinsko vartt-štvo nad Cerkvijo iti reglemcntiranje verskega življenja se ni nikjer v Evropi izkazalo. Danes lahko mirno rečemo, da versko ali konfesijonalno vprašanje nikoder ne tvori nobenega problema, kjer Cerkev uživa popolno svobodo. In tudi ta svoboda je utemeljena v neodjemljivih pravicah ljudstva. Ce bi bili imeli evropski državniki po vojni splošno pred očmi te smernice, bi danes ne uovo-rili o krizi Evrope. deležni vsi socialni sloji, kakor se to jiosobno vidi v Združenih državah. Ta gospodarski sistem sloni nn zasebni iniciativi, na razmahu indlvhlua, na ohranitvi osebne svobode. Naslanja se lako mj, temelje človeške narave in pomaga Človeškemu srci, da doseže svoje visoke ležnje. Na drugi strani pa je sovjetski sistem, ki si je |K>rdavi! za svoj ideal jionižanje individua na mrtev organizem, majhen del velikanskega stroja, ki vse drobi pod svojo ogromno težo. Popolno uničenje osebne svobode, popolna podložnosl brezimnim ukazom, to sta značilni potezi boljševiškega režima. Vsi sloji od kmeta do delavca ho povsem zasužnjeni |m xl absolu- tizmom vsemogočne, neobčutno in brezobzirne birokracije. Misel družine, človeška člivstca, lo kar jc najbolj sveto čloreškemu srcu. tudi ljubezen staršev do »rojili otrok, vse lo je uničita kol nepotrebno za gospoilarski proevit deiete. Sarami red je bil s silo povsem prevrien in v boljševizmu odločajo samo vprašanja I rame narave in leiišče vseli smernic boljše viške ilrzavr jr denar. Temu načela ir Iva jejo boljšeriki vse, ludi vero. ki daji človeku veličastno upanje r najvišjo pravico in ki mu je vselej pomagata, da sr je dvignil nad svil in našel ludi v tem smrtnem bivanju lolazbo in srčno reselje. Iz vseh teh razlogov globoko obžalujem. je zaključil gosp. Tlieunis, da niso nekatere driare. zaslo/iane r mednavinlni evropski zbornici, iz svojih posebnih interesov dopustile, da bi prišlo sovjetsko vprašanje na dnevni red in Iti sc tako res srel opozoril pred gospodarsko in moralno nevarnostjo boljševizma. Diktaima na Madžarskem? Bethlen zahteva od parlamenta polnomočne pravice Budimpešta. 22. jul. d. V političnih krogih so potrjuje vest. da vsaj za enkrat madjarski parlament ne Im oilsmlen. ampak da h" zasedal do začetka avgusta, ker mora »prejeti še nekaj lelo >ai-nili zakonskih predlogov tekom sedanjega zasedanja. Med te zakonske načrte spada tudi predlog, ki gii je stavila madjarska vlada, dn se razširijo in povečajo pravice madjarsko vlado. Vlada da potrebuje izvnnrednih predpravic, da ho moda uspešno zaje/iti gospodarsko kri/o s pomočjo dekretov, ker bi parlamentarna obravnava trajalu predolgo in bi diskusija v parlamentu povzročila več škode, kakor koristi. Vlada namerava na |iodlagi loga polno morja ustanoviti » okvirju kabineta sanierra ožji gospodarski ml bor, kateremu l>i -e erentuelno pri trenili še drugi odličnejši politiki in gospodarstveniki. Ni izključeno, da hoče Bothlen po zmagi ua volišču uvesti gospodarsko diktaturo po 7glcdu Nemčije ter potom dekretov regulirati ne samo delovanje bank. ampak po možnosti tudi kontrolirati madjarski izvoz in uvoz. iio da bi bilo potrrbno »a lo zahtevati pristanka parlamenta. Senzacionelen proces v Rimu Vsa Belgija vznemirjena radi usode prof. Moulina — Fašisti mu prisodijo 10 let BrtiseIPs. 23. jul. Belgijska javnost se v zadnjem času zopet živahno zanima za usodo profesorja L. Moulina. ki je bil pred meseci aretiran v Milanu in izročen fašističnemu izrednemu sodišču pod obtožbo, da je v zvezi z italijanskimi izseljenci |>ripravljal ujior v Italiji. Proces proti profesorju Moulinu se bo pričel proti koncu tekočega meseca. Katerih konkretnih prestopkov prav za prav državni pravdnik dolži Moulina. ni znano, ker še ni bila zagovorniku izročena obtožnica. Vse kaže, da nimajo fašistični oblastniki dovolj obtežilne snovi proti belgijskemu profesorju in dn še vedno nadaljujejo s preiskavo, da bi kaj izlaknili. Moulina bo zagovarjal italijanski odvetnik ,T. Gregoraci, ki pa še do danes ni smel govoriti s svojim varovancem. Edino namestniku belgijskega poslanika v Rimu je bilo dovoljeno, da je v prisotnosti onega policijskega uradnika In enega člana izrednega sodišča imel kratek jiogovor s profesorjem. V Belgiji so za usodo jirof. Moulina v velikih skrbeh^ ker nimajo o njem že mesec dni r ' ' ■' neslflvega vira doznnvnjo. da navaja obtožnica proti Moulinu tri prestopke, in sicer, da je , Bnssnnesiju. ki je metal z letala nad Milanom protifašistične letake, prijateljsko pismo: da so pri njem našli kovčeg z dvojnim dnom, ki pa je bil prazen, ker da jo Moulin že nevarni material razdelil svojim prijateljem v Italiji, in tretjič, da no našli pri profesorju župni notes s pripombami o položaju v Italiji. V notesu jo tudi stala opazka: Mussolinijevo palačo straži 125 orožnikov. Fašistično izredno sodišče je baje že določilo kazen, in sicor bo Moulin obsojen na deset let ječe. Fašisti se hočejo maščevati radi lahke obsodbe protifašieta De Rosa. ki je streljal na italijanskega prestolonaslednika v Bruxollosu in mu je belgijsko sodišče prisodilo samo j>ot let. V parlamentarnih krogih govorijo, da bo socialistični poslanec Mevsman* vložil na zunanje ministrstvo interpelacijo, iko -r poiožaj prof. Moulina v kratkem ne razčisti. Univerzitetna milica Rim, 23. julija. AA. Predsednik vlade jc potrdil preustroj univerzitetne milice. Štela bo 5 legij in avtonomnih kohort. Za sprejem v te legij.' bodo merodajni posebni kriteriji. .' Zakaj Italijani bojkotirajo ljubljanski velese:cm ? Pariz. '23. jul. Italia . glasilo prolif.isi-i i o koncentracije, ki ga urejuje socialistični jiosl.uioo Filippo Turati. prinaša iz Milana zanimiv dopi-glodo zadnjega velesejma v Ljubljani. Spričo tolikšne udeležbe drugih inozemskih tvrdk nu ljubljanskem veleeejniu, jioroča milanski dej isnik. j> malo čudno, da je Italija poslala samo pot svojih tvrdk na velesejem, čeprav jo gotovo najbolj iute-rcsiratiu na izvozu v Jugoslavijo. Milanski dopi-nik Itallec jo v tem pogledu izvedel anketo med glavnimi trgovci in podjetniki v Milanu in Turiuti. Zvedel je. da jo letos italijanski gospodarski minister Bottai priporočil italijanskim trgovcem, da *<• v velikem številu udeležijo ljubljanskega velesejma: toda profckture in kvesture (policijska ravna teljstva) v Milanu in Tiirinu so lo trgovcem odsio bivale... Vsakomur je znano, kaj pomeni danes <• llaliii ooHciieki -nasvet«, pripominja list ironično. Modus vivendi« v ČSR Bratislava dobi nadškofijski sedež Razhod v megli Londonska konferenca ni prinesla nobene odločitve — Brez jamstev noče nobena država Nemčiji nuditi posojila — Za enkrat dobi Nemčija samo nehaj kratkoročnih kreditov, da prebrede največje težave Metode nemškega gospodarstva V včerajšnjem članku je Slovenec skušal obrazložiti stanje Nemčije v pogledu njene zadolžitve inozemstvu ter je ugotovil, da se je nemško narodno gospodarstvo tekom šestih kratkih let zadolžilo za velikansko vsoto 246 lililjard dinarjev in da je vporabilo vsega skupaj nad 310 lililjard dinarjev, če vštejemo tudi nemške terjatve v njeno dobro v inozemstvu. Kam je šel ta denar, ki se je stekal iz vsega sveta v velikih zlatih rekah v njeno meje? In danes je ista Nemčija na robu propada ter zopet stega svoje roke za pomoč, od strani inozemskega kapitala. V Londonu se je Izgovorila beseda o pol milja rdi dolarjev, ki da so nujno potrebni. če se hoče Nemčija rešiti katastrofe. Pol miljarde dolarjev je 28 miljard dinarjev ali dvakrat naš državni proračun. Ni čuda torej, če so so inozemski kapitalisti začeli strahoma povpraševati, če se sploh še splača sipali denar v lo vedno bolj zevajoče in vedno prazno žrelo, tembolj, ko gre za denar, ki so ga po malenkostnih vsotah prihranili posamezniki in naložili po bankah, ki naj sedaj pritečejo na pomoč. Krive da so reparacije? Ko je pa reparacije plačevala ludi le z v inozemstvu najetimi posojili ir. tako ni prav za prav nič plačala iz svojega narodnega zaklada. Do sedaj so si plačevali zavezniki reparacije samim sobi. ker so denar, s katerim je Nemčija odplačevala svojo vojne obveznosti, slednji posojali. In če bi se reparacijska bremena ludi izbrisala, ostane za N uničijo še vedno dejstvo, da se je v teku šestih lel mogla zadolžiti za neverjetno vsoto 240 lililjard dinarjev in ostane še vedno nevarnost, da bo v bodočo še bolj razsipavala s svojim denarjem, ki ga bo skušala pritegniti iz prenasičenega inozemstva. Vprašanje rešitve nemškega narodnega gospodarstva torej ne more nikakor bili istovetno z, revizijo reparacijskih pogodb, še manj pa je odvisno od razčiščenja političnega ozračja. Nemško narodno gospodarstvo mora storiti več, mnogo več, ono mora. kakor piše dr. KI. ti. v Neuo Zttrchor Zeitung , ili v sebe, si temeljito izprašati vest kako je gospodarilo s tujim izposojenim si denarjem in kako se hoče v bodoče ogibati zločinskih napak, ki so ga privedle do katastrofo . Kajti, pravi la odkritosrčni Neme« dalje, noben resnicoljuben Nemec, ki ima le količkaj vpogleda v svojo gospodarstvo, ne bo zanikal, da je Nemčija na nočuven način razmetavala dragocen kapital, ki ga je posedovala«. Slabo vodstvo in slaba vporaba. Oboje je postalo vsakdanji kruh nemškega gospodarstva! Spri- I čo lahkega doloka tujega denarja je nemško gospo- I darstvo kratkomalo opustilo vsako knjigovodstvo, j Nikdo se ni več vprašal, čo se podjetja in investicije rentlrajo. Nikdo se ni razburjal, da so sc go- , tove postavko v izrafunanju produkcijskih stroškov, | kakor delavčeva plača, šiloma skrčile in da so se | mesto tega sprejela neznosna bremena obrestnih in j amortizacijskih obveznosti. Nemec se je vrgel na 1 posnemanje Amerike. Racionalizacija je bila adut. , zadnja novost, le dernler vri, nemškega narodno- j gospodarskega znanja. Nova podjetja so se ustvar- i jala. slara razširjala in modernizirla in nikdo se ni brigal, če obstoja ludi že konzument, ki bo pre- j višne pridelke mogel pokupiti in vporabiti. Drnut i los! Denar so je izdajal brez štetja in brez računanja. Nastali so karteli. koncerni, po ameriškem ' vzorcu, ki so grupirali v onem samem vodstvu naj- I raztičnejše panoge pridelovanja, premog s časo- | pisjem, jeklo s turizmom, železnice s književnim trgom. Danes je zelo zanimivo čitati po nemškem časopisju govornike, ki obžalujejo, da se jo Nemčija vdala neki kopirani lall-racionallzaciji, ki nima j uikak'' zutdouibc v organizaciji trga in konzuma. Kar je najhujše, je dejstvo, da so nemške go- j spodarske metode, ki so sprva slepo sledile ameriškemu vzgledu, polagoma izgubile vsako sorod- | nosi r. metodami gospodarstvenikov iz Zedinjenih I držav. Ameriški podjetnik naravnost hlepi po denarju in po hitrem dobičku. To je res. In v lem pogledu Ma je nemški podjetnik hotel tudi posnemati. Toda ameriški podjetnik zna tudi eventuelne izgube sani prenašati. Nemško gospodarstvo pa. ki je v neki omamljivi pijanosti produciralo tja v en dan, se jo porajajočih izgub ustrašilo in začelo vpiti po državni pomoči. Smatralo se je za nebogljeno dete, za katerega naj žrtvuje ves narod. Zahtevalo je posehno ueao zase in rolo predlagalo, naj se vse izgube socializirajo . torej kratkomalo preložijo na rame vsega naroda. Dobiček je stvar po- 1 samoznika in ostane njegova last, toda izguba jo j zadeva vsega naroda in se prenaša od vseh. To je . postal Čredo nemških gospodarstvenikov. Pripomniti se mora, da zadene enaka krivda zasebna podjetja, kakor tudi delniške družbe, s to j razliko, da so delniške družbo ravnalo še bolj zlo- i činsko, ker njih voditelji niso nosili nikak osebni j riziko, pač pa ugrabili ves dobiček. Čisto naravno \ je, da so li ravnatelji gospodarili po mili volji na j hrbtu delničarjev, ki so niso tnogli braniti. Vsaka i kontrola je bila nemogoča, vsaka samokontrola, ; kol jo najdemo pri zasebnih podjetjih, ki gospoda- j rijo z lastnim denarjem, je tukaj tudi odpadla. V to vrsto operacij spada tudi vedno večje zveriženjo j med industrijo in med borzo. Koliko podjetij se je >rarijunalizirak>"'. koliko drugih po nepotrebnem razširilo, koliko novih tovarn jo nastalo in koliko kartelov je bilo ustanovljenih e.dinole z. namenom, da se podpre, vsaj navidezno, vrednost delniških papirjev na borzah v spekulativne svrhe. Neštetokrat se jo zvišal kapital podjetij ali se fuzijonirala podjetja samo zato, da bi borzni špekulanti lahko vplivali na vrednost tozadevnih papirjev. Kako Mraštin in obupno-izzivajoče mora vplivati nn pro-letarizirnne ljudske mase v času težke krize, pomanjkanje denarja in stalnega padanja plač, ko vidijo, kako se matadorji nemškega gospodarstva nI najvišjih do najskrotnnejJih sprehajajo v ožar j jenih višinah luksusa in blagostanja, ki hoče posnemali ameriško razkošnost, ki pa jc i »šla iz bolj poštenih [»redgogojov. Sedanja težka finančna in gospodarska kriza je odstranila ves pavov nakit in razgalila dejanski položaj Nemčije. Treba bo naliti čistega vina. Ali je nemško gospodarstvo sedaj pripravljeno spre- cije. Teb garancij je več vrst. Najvažnejša med njimi je pa reforma gospodarskih metod. Sedanja kriza, ki jo pretila, da pogoltne Nemčijo, je z.a- dostno pokazala, da tudi zlata roka nosi seboj po- menili svoje metode? Zaupanje inozemstva se no [ gin mesto blagoslova, če oni, ki imajo nalog kana-da trajno izigravati, še manj pa izsilili. Nemško j lizirati v prave smeri, nimajo zadostnega odgovor-gospodarstvo mora v prvi vrsti onemu inozemstvu, j nostnega čuta za poštenje, od katerega prosjači za denarno pomoč, dati garan- | Vzroki neuspeha v Londonu Hooverjeva ofenziva je motala propasti vsled psiholoških pogrešk -JVe s silo ali s zvijačo ampak z odkritosrčnostjo j biti bistroumnim politikom, da ta krivuljasta pota, katerih sc je nemška diplomacija posluževala, vo-I dijo drugam, kakor pa k iskrenemu sporazumu med | Francozi in Nemci. Francija razpolaga z denarjem j to jo ros. Kdo pa ji je dal ta denar? Izročili so ga I ji po večini mali ljudje, v majhnih trudonia prihranjenih vsotah. Zato niti vlada, niti banke nimajo pravice brezvestno razpolagati s leni njim zaupa-i nim denarjem in morajo imeti popolnoma nedvo-i umna jamstva, ako ga izposojajo. Nedvoumni niso bili niti ameriški predlogi, uiti nekoliko čudno metode. Uitorih so se posluževali, niti garancije, ki jih je ponujala Nemčija. Zato ni čuda. tla se je Francoz, kljub svoji miroljubnosti in kljub globoki želji, da podere vse zapreko, ki mit branijo odkritosrčno prijateljstvo z Nemčijo, zakrknil, po-: stal nezaupen napram ameriškim predlogom, ki pod krinko dobrodelnosti skrivajo sebično namene ler napram nemškim politikom, ki so se šli skrivat za hrbet drugih državnikov, mesto, da hi bili stopili preti njega, mu ponudili roko in mu govorili i odprtim srcem. Značilno pri vsem leni pa je, da je bila tudi 1 na londonski konferenci Francija edina, ki je bila pripravljena dati Nemcem posojilo, seveda pod gotovimi jamstvi, in da se ni našla nobena druga država kljub vsemu kriku, ki bi bila voljna vreči nov kapital v Nemčijo. Zato se bo londonska konferenca najbolj pravilno rezuniirala, če rečemo, da je dala nov in morebiti zadnji namig Nemčiji, da naj upostavi zaupanje tam, kjer ga ie po svoji lastni krivdi izgubila. London, 22. julija — os. Konferenca v Londonu, na katero se je toliko zidalo, da reši nemško gospodarsko krizo, je vir-tue.lna končana. Angleški in ameriški državniki se bodo v zadnjem trenotku šo potrudili, da inaski-rajo neuspeh z lepimi besedami o solidarnosti med narodi, toda resnica je in ostane, da se je ofenziva, ki jo je začela Nemčija s posredovanjem ameriškega predsednika Hooverjn, ustavila brez vidnega uspeha. Nc glede ua to, tla je angleška vlada »na brzu raku« in brez vsake predpriprave sklicala londonsko konferenco ter na (a način itak že ris-kirala, da ne doseže nič koristnega, je treba sedaj na koncu velike celomescčne borbe poudariti, da se je začela z fundamentaluinii dušeslovniini po-greški. Mi smo na tem mestu že opetovano poudarjali, da je bodočnost Evrope odvisna od tega. če in kedaj sc bosta Nemčija in Francija sporazumeli med seboj neposredno iu brez vsakega prisluškovalca. še manj pa s kakšnim zahrbtnim pritiskom. Ameriški predlog, ki je v prvi vrsti namenjen, tla reši tistih 130 milijard dinarjev, ki jih je Amerika bre» vsake politične in gospodarske prevdarnosti vrgla v nenasitno žrelo nemškega gospodarstva, je pa naložil najtežjo žrtve ravno Franciji, ki o predpripravah tega predloga sploh nič ni vedela. Kavno tako so tudi obiski nemških državnikov v Angliji in vse to mrzlično delovanje angleške in nemške diplomacije napravili v Franciji vtis. da se ji hočejo prisilno naložiti bremena, 110 i|a bi se je za to preje vprašalo. Francozom ni bilo treba Kal so skienlii London. 23. jul. tg. Londonska konfcivnca je končana. Tretja in zadnja plenarna se,j i je bila zaključena ob 2 popolno. Njon rezultat so združili v komunike, v katerem je nekoliko pomembnih ugotovitev in priporočil. Kar se tiče ugotovitev, ki jih treba posebej nagla-siti. ,e omeniti, da se smatra, da je nemško finančno krizo povzročilo izključno odlegovanje inozemskega dobroinuija ler da je v skupnem interesu vseh držav, da naj so /opet obnovi zaupanje v Nemčijo. Konferenca je priznala, da se je nemška vlada, odkar je Iloovor slavil svoj predlog, najresne.it' prizadevala, da spravi v rod svoj proračun in svoj finančni položaj. Priporočila, ki so naslovljena na vlade udeleženih držav, pa imajo nastopno vsebino: L Stari redi-kontni kredit na.j >e podaljša za tri mesece. 2. Osuuje uaj i»e mirovnim komur ei.i, ki nuj z največjo hitrico -krbi za to. da se inozemski krediti ne hudo še nadalje odtegovali iz Nemčije. Mednarodna repararijska banka v Maslu naj osnuje odbor, v katerega bodo imenovale člane, emisijske banke, katera naj potom pripravi konvertiranje kratkoročnih kreditov v dolgoročna posojila in določi obseg novih kreditov, katere potrebuje Nemčija. — Prihodnje priporočilo se nanaša na jamstvo 500 milijonov mark nemški industriji, ki naj se označuje kot primerna podlaga za nova posojila. Vse le odredbe naj tvorilo priprave in Icmelj za poznejšo trajno akcijo. Londonska konferenca se je končala tako, kakor je bilo pričakovali po polcku dvodnevnih posvetovanj. Nemčija ne ilnbj nobenega dolgoročnega posojila. Poleg političnih momentov je igralo pri tem vlogo dejstvo, da zahtevajo tehnične priprave vrč času, in da se morejo posebno ameriške Združene države udeležiti posojila samo na podlagi sklepov kongresa, ki pa se st tane šele meseca de-fonibra. Samo po sebi umevno je, da je bilo za ta rezultat merodajno dejstvo, da nemško-francoski razgovori v Parizu niso imeli nobenega uspeha. Poleg vsega tega pa ,ie še pripomniti. tla nemški delegati iz Londona niti ne bodo takoj prinesli s seboj novih kratkoročnih kreditov, ki so se razbili rudi nemož-nosti dobiti te kratkoročne kredite na angle- ških i u ameriških trgih. Kar se je doseglo v Londonu, se more označiti samo kot vmesna relitev, ki naj pomaga Nemčiji za prihodnjih par mesecev in daje gotovo upanje za bodočnost. Na zunaj se jc končala konferenca s prijaznimi akordi. Mae Donald je imel spravljiv zaključen nagovor, državni kancler dr. Briining pa se je v imenu konference zahvnlil Mac Doualdti za objektivno vodstvo pogajanj. Laval je spregovoril par ljubeznivih besed o vrednosti razgovorov, ki so bili mogoči v Parizu med nemškimi in francoskimi državniki. Nemška delegacija bo jutri dopoldne odpotovala nazaj v Berlin. Dlplomatični razgovori pa se bodo nadaljevali prihodnje dni. Plačilni promet v Nemčiji Berlin, 23. jul. Ig. Nemški kabinet je danes dopoldne dogolovil novo predpise o bančnem poslovanju. V novi izvršilni naredili se urejuje plačilni promet v času od 24. do 2<8. julija v glavnem na dosedanji način. Dovoljene pa bodo nastopne olajšave: Kreditni zavodi se pooblaščajo, da smejo izplačevali vloge do višine 10% (dosedaj 5%) in največ. do 200 mark (dosedaj 100 mark), če gre za kontokorenlna imetja, ki so vložena na hrauilno račune ali na hranilne knjižice, izplačevali se smejo tudi potovalna kreditna pisma do zneska 300 mark. Nakazila med bankami so v času, dokler traja omejitev, dovoljena do najvišjega zneska 400O mark z dosedanjimi omejitvami. Kar se tiče meničnih obveznosti, se dopušča, da se smejo izvršiti Izplačila v gotovini in nakazila za izplačilo lastnih iikeeptov iz, časa pred 22. julijem do višine dnevnih 5000 mark (prej 8000 mark). Na drugi strani pa se je postopno v zmislu dneva dospel-osti podaljšal dan zapadlosti za menice. Delegati imajo besedo London, 33. julija. AA. Londonska konferenca se je končala danes ob 12.20. Pred razstankom konference so se oglasili k | besedi voditelji poedinih delegacij. Predsednik i francoske delegacije Laval je končal svoj govor ; o pomenu in delu konference s tem, da naj seda-| nja in prihodnja p^jajanja ustvarijo od vseh pričakovano politično sodelovanje med Francijo in i Nemčijo. Stimson jc govoril o pomenu doseda-! njih razgovorov med zastopniki Nemčije in Fran-] cije. Podobna pogajanja bodo po mnenju a.meri-| škega ministra okrepila zaupanje v gospodarsko ! življenje po vsem svetu. O konferenci sami jc Stimson dejal, da je prisostvoval prav velikim do-1 godkotu in da pričakuje 7, močnim zanimanjem sadove tc konference L) r- B r ii n i 11 g se je zahvalil posebno za ameriško lionioč in veruje v bodoče uspehe francosko - nemške kooperacije, tiran d i pa je dejal, da naj bo konec sedanje konference začetek novega življenja vsega sveta. Konferenca bo omogočila nove in dobre oduošaje med evropskimi narodi. Konferenca jo po krajša razpravi odobrila predloge, ki jih jc bila sestavila snočna seja ministrov financ. Vse zadovoljno London. 23. jul. AA. Po končani konferenci je predsednik angleške vlade Macdonald izjavil novinarjem, da se prav iz srca raduje sporazumu, ki je bil dosežen med sedmimi državami. Pot do njega je bila težka. Navzlic temu so se pogajanja končala z velikim uspehom. Važnost sporazuma jc ogromna. Nemčiji bo dana maksimalna podpora. Ameriški minister Stimson je sprejel zastopnika Reuterja ter mu izjavil, da je z uspehom konference doccla zadovoljen. S posojili plačevala reparacije London, 23. jul. AA. Reuter objavlja statistične podatke o linančnem položaju Nemčije. Po teh podatkih je bila trgovinska bilanca Nemčije v zadnjih 7 letih pasivna za 1500 iniljonov dolarjev. V tem času je Nemčija plačala 250(1 iniljonov dolarjev e-paracij. Da krije tc izdatke in ta primanjkljaj jc Nemčija najela posojila v skupnem znesku '1ST> iniljonov dolarjev. Nov gospodarski blok Zveza med malimi scvernemi državami je začela delovali — Samo začetek? Bruselj. 28. jul. fr. švedska in NnrceJka, Dan-sk 1 tu Nizozemska ter Belgija -o bi-' 23. Jcrcmiiri 1930 -klonile v Oslo carinsko pogodbo, ki naj ustvari neke vrste carinsko zvezo med •everi|imi tna-. mi državami. Iniciativo z.a lo je dala Norveška .z strahu, dn bi visoka carinska obzidja ne ovirala njihnve li sov ine. Sprva Belgija sploh ni bila povabljena in šole. ko so bila pogajanja /o v polnem teku. so jo konferenci pridružila in zadnje Ini konvencijo tudi v parlamentu sprejela i:t ratificirala. Zunanji minister Hvillans. ki .ie /e svoje tlni v ženevi predlagal, da naj se izvede pn vsej Evropi večletno carinsko premirje, je ob tej nrilikt v belgijskem parlamentu izjavil, dn je ta konvencija za deželo, ki živi izključim ml izvoza, nepregledne koristi. Konvencija v Oslo nadomešča v nekom oziru in na manjšem teritoriju ob« konvencijo, ki ,io je skušalo uresničiti Dru-lvo narodov, flrcavni poslanec Sinzot je v teku debate, ki je sledila izja- Bc1$rajshe vesti Belgrad, 23. julija. /.. V poljedelskem minislr-slvu se izdeluje pravilnik o snovanju selekiiiskih postaj po vsej državi, V tem pravilniku so .Io!o-čeni krediti in odrejeno delo teh postaj. Belgrad, 23. julija, ž. Akcija za nakup domačega blaga in domaČih izdelkov zavzema vedno večji obseg, tako da se bo v najkrajšem času pričelo s prirejanjem razstav domačega blaga v vseh centrih banovin. Namen teh razstav ie, da se pokaže narodu, da so domači proizvodi cnakovred-| ni, v mnogih slučajih pa še boljši od inozemskih-Belgrad, 23. julija, ž. Po službenih podatkih bo letos, če ne bo kakih elcmcnU' ih nezgod, rekordna letina za koruzo. Koruza jv najlopša v ' moidvaki ui driasLi banovini. . vam zuiianjcea ministra, ne -anin odobril predloženo carinsko |iogodho med iicterinii driavami. ampak celo predlagal, da naj Belgija in Nizozemska skleneta med seboj popolno tarinsko zvezo. Nizozemska in Belgija druga drugo v gospodarskem oziru izpopolnjujeta. Zgodovina sama pa prinaša nebroj dokazov, da ne obsloja nobena nevarnost za politično 7družilev. Njemu je zunanji minister odgovoril, da obstojajo za enkrat še pomisleki iu da bo Belgija storila prav, čo bo za enkrat samo okušala preprečili nadaljnje dviganje cen, v pričakovanju, da bo prišel ugoden političen trenutek, ko bo mogoče misliti na še ožje sodelovanje. Z ratifikacijo od -trani Belgije je konvencija v Oslu stopila v veljavo in bo brez dvoma »»čela ustvarjali n« obalah Neverne!?,•» morja novo močno gospodarsko skupino držav, ki bo na svo.i način vplivala na uravnovešcoje razdrtega evropskega gospodarstva. V Španiji govore topovi Madrid, 23. julija. AA. O atentatu z dinaml-tom v Barceloni sc doznava, da so ekstremisti položili bombo v kanal, po katerem leče telefonski kabel. Njihovi tovariši so med tetn z. orožjem v rokah stražili, da njihovega početja nihče nc bi mogel preprečiti. Ta atentat jc vzrok, da so pie-trganc vse zveze med Barcelono in Madridom. V Scvili jc danes spet prišlo do demonstracij, v katerih so padli 4 ljudje. Posebno hudi nemiri so bili zvečer. Skupina demonstrantov 7. ženskami na čelu je hotela zavzeti vojaSnico, pri tem so 4 demonstranti dobili hude rane. 50(1 ljudi je aretiranih. Zapori v Sevilji so nrenapolnjcni, Nad mestom je proglašen preki sod. Nad Scviljo krožijo letala kol patrulje. VojaMvo jc moralo streljati s strojnicami in topovi. Buknrctt. 23. julija, ž. Romunska vlada jc sklenila, da ukine 151 srednjih »ol. kei so poslale nepotrebne, Odstop praškega nad"kola >Rim, 23. julija, ž. vOsservatore Romano., piše, da jc papež sprejel ostavko praškega nadikola dr. Kordača. Imenoval ga jc obenem za litularnc-gn fkola od Amasc in mu podelil častni naslov čuvaja papeževega pečata in prestolnegi prlsed-nlka. Osebne vesti Belgrad, 23. julija. AA. Novi poslanik poljske republiko v Belgradu, Scbvvaizburg.Gunter, prispe jutri ob 0 zjutraj v Belgrad, kjer prevzame svoje dolžnosti. Zagreb, 23. julija, ž. Jutri ob 7.25 pride v Zagreb z, brzovlakom znani polj-;ki pisatelj Anton Friderik Osendovvski. Na kolodvoru ga bo sprejelo številno članstvo društva hrvatskih knjiiev-nikov in Pen-kluba. Boj z volkovi Sibenik. 23. julija, ž. Tc dni so napadli volkovi Novo Gradiško pod Velebitom in so napravili veliko škodo. Raztrgali so 32 ovac. KpelT« so se zbrali, do bi pobili volkove. Ubili pa so te enega. Med borbo je volk, ki ie plaval oo mo-ju, vlekel s seboj ribarski čoln, katerega so drža'i štirje z vrvntii. Gobavost v Italiji Pari«, 33. jul. llalia poroča iz Napolja: Men Ioni ko fašizem zapravlja milijon o za razoo polete minutlra Balba in m luksuzna javna doki, pri ka-lorih zaslužijo fašistični glavarji nvilijonc. vlada v •Južni Italiji prav črna beda. ltevno ljudstvo se ko-1 maj prehranjuje in uživa nezdravo hrano. Radi togi ,-e Je pojavila v Kampanji gobavcsl. Na otoku Nislda so odprli posebno zdravilišče m gobavce in pod predsedstvom senatorja Crenioncsija so je |>o-dalo na ( loke Pontinc odposlanstvo Rdečega križa, da pripravi vse [»olrebno za zgradbo podobnega J zdravjhšča. Pariz, 23. julija. AA. Iz Nanlesa poročajo: Dela za dvignjenje ponesrečene ladje »St. Phi-libert. napredujejo. Varšava, 23. julija. AA. V okolici Lublina jc | divjala huda nevihta. 19 oseb )« bilo ubitih, ra-ujcnih jc 300 o&cb.