InoszemsKo šolstvo in učtieljstvo IZ ANGLEŠKEGA ŠOLSTVA. Na Angleškem so bile plače učiteljstva zinižane že leta 1931. za 10%, a obljubljeno je bilo, da se z letošnjim letom ta uredba o štedi¦nji ukine. Toda namesto vseh 10%, je prejello učiteljstvo letos samo 5%-ni povišek plače. Nezadovoljno učiteljstvo je zato napravilo velika protestna zborovanja v vseh mestih in poslalo vladi s števiilnimi podpisi podpisano resolucijo in zahtevalo izeniačenje preiemkov s policijo, kateri prejemki sploh zniižajhi niso bili. V počitnicah je bil isestanek učiteljskih zvez Anglije in Škotske. V svojih zahtevah poudarjajo tudi potrebo o podaljšanju šolske obveznosti do 15. leta, kar bi bilo tudi za državni proračun zelo ugodno. Ministrstvo del je izdalo statistiko po katcr.i obiskuje 37.000 otrok med 14. in 16. letom proistovoljno šolo, ker niso moialli dobiti nameščeinje. Izmed 52.000 dečkov in deklic, ki so v 15. do 16. starostnem letu, je dobilo začasno nameščenje le 8000, 44.000 pa jih je ostalo brez zaposlitve. Podobne razmere so tudi v drugih deželah briita.n.iskega kraljestva. Ker je bila edina učiteljska šola v Avstraliji zaradi prevelikega števila učiteljstva 1. 1931. ukiinjena, se tamkaj dandaines že vidno opaža pomanjkanje učiteljstva. Zato naimeščajo sedaj na narodne šole absolvente dru- gih šofl: in tudi aibsolvente univerze. Moške učne moči dobivajo nekaj manj kakor 70, ženske pa 60 liber letne plače (1 libra je okoli 150 Din), dočim imajo drugi privatai in državni nameščenoi znatno višje prejemke (po 300 in še več liber več). Glede učiteljske izobrazbe je izjavil prosvetni minister, da visokošolska izobrazba ni osnovnošolskemu učiteljstvu potrebna, ker se na univerzah učijo predavati, namesto da bi poučevali. PREMICNA ŠOLSKA KOPALIŠČA NA POLJSKEM. Vprašanjo šolskih kopališč je naletelo na Pbljskem na razne težkoče. Glavna ovira je seveda ta, da tudi na Poljskem primainjkuje denarja in so ostala vsa zdravniska ifri uoiteljska iPrizadevanja za ustanovitev šolskih kopališč brez uspeha. Tako je mnogo podeželskih narodmih šol brez te za tamkašnje šolske razmere prepotrebne higienske naprave. Da bi omilil ta nedostatek, je dal neki okrajni zdravnik zgraditi premična kopališča. V ta namen so napravili 4 m dolg, 2,20 m širok in 2,20 viisok voz, kjer so namestilli pršne kopeli. Voz je znotraj belo emajlirain, stene so pa dvojne. Notranjščina voza iima četvero prostorov: islačilnico, prhe, oblačilnico in kote!. Vodo črpajo v kotel s posebno črpalko, in segrevajo s patentnijn aparatom. Perilo in obleka kopajočih se razkuži v gorkem zraku desinfekcijskega aparata, ki je nameščen v slačiilnici. Kopalci dobijo pri izhodu iz kopalnice svoje perilo in obleko, ki je razkužena in ipopolnoma suha. Prostori v kopalnem vozu imajo okenca, 60X50 cm, toplota v vozu pa je 30 stopinj C. Istočaisno se more kopati 6 učencev. KopeSi trajajo 15 minut. Kopanje se da urediti tako, da se more v eni uri okopati 24 učencev, kajti v času, ko se prvi oblačijo, vstopajo dlrugi v kopalnico, tretja skupina pa opravlja svoje delo v oblaičilnici. Opiisano prevozno kopališče tehta okoli 1500 kg. Na dobrih cesf ah ga prevažajo iz kraja v kraj s parom konj; na slabih poljskih cestah ga pa morajo pagostoma vleči kar trije pari. Ker je omogočeno notranjščino voza ogrevati tudi med prevozom, je torej tudi mogoče uporabljati kopalnilco takoj, ko se ustavi voz pred šolo. Nabavile so take vozove že mnoge občine. Dosedanje izkušnje ,s premi5nimi kopališči so zelo dobre. Ne samo šolska mladina, ampak tudi odrasli se zelo radi posllužujejo teh moidlernih in praktionih kopališč. Kopalni voz zadostuje za 5—6 vasi. Velja 1500 zlotov, kar znaša v naši valuti okroglo 10.000 Din. Poljsko učiteljstvo deiluje na to, da bi si take kopalne vozove nabavile vse po deželske občine, kar bi povzdignilo higiano in zdravje poljskega otroka in poljskega naroda sploh. ŠOLSKE RAZMERE V AMERIKI. V Združenih državah v sev. Ameriki je bilo v zadnjem časii nastavljenih 40.000 učiteljev novincev. Vsega nezaposlenega učiteljstva je še vedno nad 300.000 učiteljev(ic). Samo v New-Yorku je nad 10.000 brezposelnih učiteljev(ic). Občine, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev in ne morejo vzdrževati svo jih osnovnih in sredhjih šo'l dobijo državno podporo, da more trajati pouk nepretrgoma vse šolsko leto. Državni komisar za pouk je opozorfl državno upravo, da je število enorazrednih narodnih šol padlo v zadnjih 16. Ietih od 200.000 na 140.000. Več kot 2 milijona otrok se prevaža redno v kraje, kjer so večrazredne šole, s čimer se potroši okoli 60 milijonov dolarjev na leto. Na washingtonskj učfteljski konfcronci, kl je bila pretečene počitnice, je bilo sklenjeno, da se opustijo iz vzgojnih razlogov obstoječe šole za zamorce. Ker predstavljajo črnci samo desetino vsega prebivalstva, naj obiskuje mladina črnega plemena iste šoile, kakor bela. Jasno je, da je ta resolucija naletela na velik odpor od strani črnoev, posebno še iz razloga, ker so že razni dosedanji zakoni o varčevanju prav neusmiljeno pri/zadeli ravno črnce. V Arkanzasu je bilo v pretekHem šolskem letu zatvorjenih več nego tisoč šol. Tretjina belih im, mnogo več črnih otrok je ostalo brez vsakega pouka. Učiteljske plače 6O za bele povprečno 523, za črne pa 291 dolarjev na leto.