LETO XV. »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR » GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TE-I0CI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE krant, Sreda, 24. oktobra \m A st. 123 NEGA LJUDSTVA ZA t7haja od oktobra 1947 koi tednik, • od 1. januarja ISOo kot poltednik • od 1. januarja 1960 trikrat .tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 1300 din. mesečna naročnina 110 din, posamezna Številka i o din GORENJSKO Davek za zanemarjeno zdravstveno zaščito Velika večina gospodarskih organizacij in ustanov plačuje posebno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje Po približnih ocenah so gospodarske organizacije in ustanove v letošnjem letu plačale že nad 300 milijonov dinarjev posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Posebno stopnjo morajo — razen redne stopnje prispevka — plačevati vse tiste go-Tpodarsflte organizacije in ustanove, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev, če stalež dela nezmožnih zavarovancev pri njih preseže 4.50 odstotkov. Posebna stopnja prispevka je predpisana v višini 4 odstotkov ,če pa odstotek dela nezmožnih ne doseže 4 odstotkov, se celo redni prispevek zniža za 2 odstotka. Posebno stopnjo prispevka plačuje na Gorenjskem kar 108 zavezancev, 11 jih plačuje redno stopnjo, 30. zavezancev pa prejema povračilo 2 odstotkov. Posebna stopnja prispevka je bila predpisana zato, da je zavod ta socialno zavarovanje vsaj delno lahko kril velike primanjkljaje ▼ svojih skladih. Povsem razumljivo je. da so zato kolektivi, katerih delavci veliko obolevajo, najbolj dolžni prispevati več kot •amo redni prispevek. Letos so prav vse vrste izdatkov iz skladov zdravstvenega in socialnega zavarovanja višje kot lansko leto. Denarna nadomestiLa za čas bolezni D se v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povišala za 64.58 odstotkov ali za 166 milijonov 500 tisoč dinarjev. Razen tega, da se Je zvišalo število oskrbnih dni od 410 752 na 486.179, se je povečala Ob dnevu OZN Zascitmca miru Kadar kjerkoli v svetu Izbruhne kriza, se oči miroljubnega človeštva obrnejo v Organizacijo združenih narodov. Vera, da bo »pokroviteljica miru* posredovala in nasla najboljšo rešitev, je trdna. Seveda px ni malo takih, ki sejejo seme nezaupanja in dvoma in postavljajo o-jire na pot k mednarodnemu sožitju. Sedemnajstletni boj Zdru-ienih narodov za pravičnost ni bil Uman, saj je OZN zgladila in od-ttranila že mnogo najrazličnejših sporov in nevarnosti in s tem utrdila zaupanje, čeprav ga nekatere blokovsko usmerjene države spod-kopujejo. Veselijo se ugotovitve (ki pt so jo vrgle same v svet), čes da jt prišla do močnejšega izraza tknza zaupanja* v OZN. Zadnje leto je bilo za Združene narode dokaj kritično; obstajala je precejšnja nevarnost, da bi se organizacija v sebi razdvojila, če ne W zatrla bolestnih blokovskih te-lenj. Ni dvoma, da lahko pripisujemo največji delež pri ozdravljenju Združenih narodov neangaži-itnim državam, ki znajo prav gotovo najbolje ceniti mir in sovražiti vojno. S svojo moralno močjo preprečujejo, da ne bi ideje nasprotujočih si blokov povzročile smrtonosnih razpok v »središču, za usklajevanje dejavnosti držav*. Delo ki so ga Združeni narodi opravili doslej, ni majhno. Pa ce idemo na katerokoli področje Skrb za rešitev socialnih problemov in 2a gospodarski in^ splosn napredek manj razvitih dežel se je prepletala s težnjo pokopati kolo-nializem in se z bolj gorečo zel)o — doseči razorožitev in mtr na rvttu. Združeni narodi korak za korakom pritiskajo ob tla koloma-— kljub nasprotovanju imperialističnih sil, ki seveda z »bo-Itčino* popuščajo pred neizbežnostjo. 2al pa je.'se vedno 80 mili-y/no*> ljudi, ki jim kolonialno su-Unptvo ne da dihati. Kriza v Kongu močno obremenjuje Zdru-Itnt narode in zato je nujen odlo-itn poseg, kakršnega si je zamislil V Tant. .. . Razorožitveni mnogoboji za zda) tdto pripeljali do zadovoljivih re-iitev, kljub temu, da so zahteve vuh tistih, ki se zavedajo, kaj nam Uhko prinese vojna, dovolj glasna m odločni. Tudi ob problemu razorožitve in v zvezi s prenehanjem )tdrtkih poizkusov so neangažirane itltlt napele vse sile, da bi premlele temno moč nasilja. Raz-troiitveni predlog osmih neblokov-tkih držav dobiva vse več prista-itv in mimo najnovejše resolucije^ tridesetih držav — med katerimi jt tudi Jugoslavija — ki zahteva, m> bo konec rožljanja z omžiem, (Nadaljevanje na 2. strani) tudi povprečna vrednost dnevnega nadomestila od 686 na 914 dinarjev. Na prvem zasedanju skupščine v Kranju so v razpravi precej govorili o vplivu gospodarskih organizacij na poviševanje ali zniževanje števila bolniških dopustov. Analize podatkov namreč razkrivajo, da je največ bolezenskih izostankov tam, kjer se ne zanimajo za zdravstveno stanje članov kolektiva, nikoli ne pregledujejo podatkov o njihovi odsotnosti, ničesar ne storijo za preventivno zdravstveno varstvo in podobno. Tako je eden izmed članov skupščine opozoril na to, da predpisovanje izredne stopnje prispevka ni bilo stimulativno, saj je bila stopnja za vse enaka pa naj so imeli na primer 4,51 odstotka obolelih ali pa kar 14 odstotkov. To pomanjkljivost bodo po novem letu skupščine komunalnih skupnosti lahko odpravile, saj je med njihovimi pristojnostmi tudi ta, da določajo stopnjo izrednega prispevka in sklepajo o tem. kateri 2avezanci in v kakšni višini jo bodo plačevali. Sicer je pa tako ali tako pričakovati, da se bodo po uveljavitvi vseh predpisov o organizaciji zdravstvenega zavarovanja vsi kolektivi začeli zanimati za zdravje svojih članov. Med drugim je namreč tudi predvideno, da bodo morali sami izplačevati denarno nadomestilo za 30 dni. Ker bodo ob podcenjevanju teh izdatkov in zanemarjanju zdravstvene zaščite (kar je posebno pomembno za proizvodna podjetja) stroški za zdravstveno zavarovanje kaj hitro presegli zmogljivosti posameznega delovnega kolektiva, se bodo ti prisiljeni ukvarjati s to problematiko. Rezerve tu vsekakor so: pri izpopolnjevanju zaščitnih sredstev in drugih oblik zaščite pri delu. pri poostrenem nadzoru nad tem. kako bolni člani kolektiva preživljajo svoj dopust itd. Vse tako kaže, da bo mo- rala skupščina v prihodnje sklepati tudi o tem, kateri zdravniki bodo pristojni za dodeljevanje bolniškega dopusta. Ni namreč redkost, da -bolniki- toliko časa romajo od ene do druge ordinacije, da naletijo na »»dobro dušo«, ki jih da v stalež. Povsem razumljivo je, da je malo izostankov po podjetjih, kjer imajo svojega obratnega zdravnika, ki člane kolektiva in njihovo zdravje bolj ali manj dobro pozna. Se en zanimiv podatek, o katerem bi tudi veljalo razmišljati. V prvem tromesečju letos je bilo pri nas veliko obolenj za gripo, kar je sklade veljalo preko 200 milijonov dinarjev. Zaščitno cepljenje, ki je zaradi (v zadnjem času izpopolnjenega) cepiva dokaj učinkovito, pa bi za vse aktivne zavarovance in učence gorenjskih šol veljalo 100 milijonov dinarjev manj. - M. S. ■4 F __ i i 1............ V teh dneh lovijo ribiči zavoda za ribištvo LRS v Bohinjskem jezeru ribe plemenke. Le-te prepeljejo v ribogojnico v Bohinjsko Bistrico v »nadaljnji postopek« Ob izdelovanju pravilnikov za poslovanje kmetijskih skladov Skrb za starejše ljudi ena osrednjih nalog pri odkupovanju zemljišč in določanju vloge skladov Skladi 7a kmetijstvo so ustanov-1 nov, medtem ko bi v tržiški ob-občinah.» #ni dosegli komaj 6 milijonov Ijeni že po vseh naših Čeprav še niso izoblikovani in uveljavljeni predvideni viri teh skladov, bodo vendar že v letošnjem letu — to je prvem letu poslovanja — ti skladi imeli na razpolago približno 200 milijonov dinarjev. Seveda če računamo na celotno izterjavo davkov oziroma občinskih doklad. Te doklade, ki znašajo skupno 164 milijonov dinarjev, so v kranjski, Jeseniški in škofjeloški občini v celoti namenjene v kmetijske sklade, v radovljiški občini so iz teh sredstev namenili 50 odstotkov v kmetijski sklad, v jeseniški občini pa samo 25 odstotkov. Najmočnejši bo sklad v kranjski občini s približno 140 milijoni dinarjev, kar je skoraj tri četrtine teh skladov v okraju sploh. V škofjeloški občini pričakujejo letos v tem skladu le približno 25 milijonov, v jeseniški 15 in v radovljiški 12 milijo- ■iMnarjev za letošnje poslovanje tega sklada. Viri tega sklada so nodo seveda skladno s potrebami in možnostmi vsake,občine oblikovali postopoma z določili občinskih ljudskih odborov. 2e sedaj obstajajo zelo različni predlogi. V Tržiču predlagajo, naj bi v ta 6klad zbirali tudi prispevke taks na vozove, od kotlov za žganjekuho itd. Se več variant in predlogov po občinah pa je v zvezi z izoblikovanjem pravilnikov o konkretnem koriščenju teh skladov, zakaj potrebe so povsod zelo velike. Jasna je samo osnovna orientacija: da morajo ti skladi služiti pridobivanju kmetijskih in gozdarskih površin v družbeno lastnino in s tem pospeševati napredek družbenih kmetijskih gospodarstev. Prav tako naj bi ta sredstva upo-(nadaljevanje na 2. strani) Še več prostovoljnih krvodajavcev Plan prihodnje krvodajalske akcije predvideva, naj bi se vanjo vključilo 7650 prostovoljnih krvodajalcev z Gorenjske. Plan za preteklo akcijo je bil za okoli 1000 manjši. Pri zadnji akciji so se posebno v gospodarskih organizacijah S sele UO okrajne gospodarske zbornice Trgovci v neenakem položaju Potrebno je poT^obl'eno sodelovanje članov z zbornico — Razgovori o sodelovanju tržiške in kranjske čevljarske industrije Kranj, 23. oktobra - Iz obširnega dnevnega reda včeraj" nje seje upravnega odbora okrajne gospodarske zbornice smo i/brali le nekaj najzanimivejših vprašanj. A najprej nekaj besed o samem upravnem odboru. Ker je gospodarska zbornica samoupravna organizacija in je njen osnov- nov, je razumljivo, da je vloga njenega upravnega odbora, ki združuje predstavnike članov zbornice, še posebno velika. Kolektiv zbornice si želi sodelovanja in pomoči članov, saj bo le ob kar se da močnem samoupravljanju delo zbornice zares lahko uspešno. Po udeležbi na včerajš- ni namen delati za interese čla- I nji seji sodeč pa se vsi člani UO še ne zavedajo popolnoma svoje vloge. Cc bi ne bilo tako, bi prav gotovo ne izostalo s seje kar i članov, med njimi celo poroče-vavci. Ko so prisotni člani pregledali, kako so bili izvršeni sklepi s prejšnjih sej, so ugotovili, da ni- | so bili vedno realizirani tako, kot' (Nadaljevanje na 2. strani) večkrat pojavile težave. Prijavilo se je sicer veliko delavcev, ko pa je bilo treba kri oddati, jih ni bilo. Ugotovili 60, da ponekod zaradi potrebne prekinitve dela delavcev niso spomnili, da morajo na oddajo krvi, ali pa so jih celo zadrževali. Ker je vprašanje izostajanja z dela po gospodarskih organizacijah zelo poostreno in bi pri prihodnji akciji spet lahko naleteli na take težave, si bo okrajni odbor RK skupaj z okrajnim odborom SZDL in OSS skušal zagotoviti vsestransko podporo in razumevanje pri V6eh, ki mu morajo pri tej človekoljubni akciji pomagati. Število 7650 zajema tudi krvo-dajavce, ki bodo oddali kri za republiški zavod za transfuzijo krvi, in tisti, ki jo bodo oddali za potrebe transfuzijske postaje na Golniku. - S. Vse večja razgibanost OB RAZPRAVAH O PREDOSNUTKU USTAVE Iz okrajnih in občinskih krogov so se razprave o predosnutku ustave že prenesle med same državljane na njihova delovna mesta in bivališča. Prav tu pa te razprave odpirajo nova Ln nova vprašanja in ustvarjajo vse večjo razgibanost v družbenih, političnih in strokovnjh organizacijah. To so ugotavljali na zadnu seji izvršnega odbora OO SZDL v Kranju. Ena izmed prvih razprav na terenu jeseniške občine je bila v Kranjski gori. Uspešne razprave je organiziral tudi izobraževalni center Železarne. V kranjskih tovarnah Iskra in Sava, kjer so bile že razprave, so udeleženci postavljali vrsto vprašanj o samoupravi delovnih skupnosti, delitvi dohodka, odnosa komune in delovne skupnosti itd. Prav tako živahne so bile razprave v Šenčurju, v Cerkljah, v Naklem in v Preddvoru. Na dosedanjih razpravah po radoljiški občini pa so udeleženci spraševali mnogo stvari okrog dirigiranih cen, pravice do lastništva, o samoupravljanju in podobno. Tud; na dosedanjih razpravah po škofjeloški občini je prišlo na površje nekaj vidnih problemov, npr. rotacija kadra v družbenem in političnem življenju. Na seji io oo SZDL so zavzeli stališče, da "je treba te razprave še nadalje razvijati med občani kakor tudi po strokovnih društvih in organizacijah. Hkrati pa eo menili, da je treba na posamezna vprašanja, ki so splošnega pomena, hitro in pravilno odgovarjati in pri tem koristiti razne oblike in sredstva — vključujoč tudi lokalni tisk. - K. M. Povečan odkup krompirja ■ i** 1 * >* V Radovljici, kjer so s trgovskimi lokali sedaj še prav posebno na slabem, gradijo sodoben trgovsko poslovni center Kranj, 23. okt. - V zadnjih dneh je odkup krompirja pri gorenjskih kmetijskih zadrugah močno povečan. Temu je brez * dvorna ■ vi veliki meri vzrok nekoliko povi-i šana odkupna cena. Gospodarske zbornice so se skupaj s kmetijskimi zadrugami v naši republiki . dogovorile o enotni ceni, po kateri naj bi odkupovali krompir od pridelovav-cev, vendar pa se kmetijske zadrugo na nekaterih področjih niso držale dogovora, odkupovale po višji ceni in tako povzročile zastoj odkupa povsod tam, kjer so dogovor upoštevali. Zaradi tega 60 bile tudi pri gorenjskih kmetijskih zadrugah količine odkupljenega krompirja majhne, posebno šo, ker so nekatere kmetijske zadruge s sosodnjih območij posegle 7. odkupom po višjih c-ennh na njihova območja. Zato so se pred.stavniki gorenjskih zadrug na včerajšnjem posvetova- nju domenili, da nadaljujejo odkup po nekoliko višji ceni. Razumljivo je, da bodo temu ustrezno formirane tudi nekoliko višje maloprodajne cene. SEMINAR ZA ČLANE ObO RK V prvi polovici meseca novembra bo v Bohinju 4-dnevni seminar za člane občinskih odborov RK. Na> seminarju bodo obravnavali zdravstveno prosveto, vzgojno dejavnost, socialno problematiko in druge organizacijske zadeve dejavnosti RK. V kratkem se bo sestala tudi komisija za zdravstveno vzgojo in prosveto okrajnega odbora RK in sprejela sklepe o organizaciji zdravstveno-prosvetne dejavnosti na Gorenjskem. — S. '■_, ^"•rOi" nj KVVMMta ^ ^qr. TE DNI PO SVETU • POPOTNA BLOKADA KUBE Ameriški predsednik Kennedy Je razglasil popolno blokado Kube, kar zadeva prevoz orožja. Povedal je, da gradi Sovjetska zveza na Kubi raketna oporišča in to ogroža varnost zahodne poloble. Ameriške ladje bodo pregledovale vse ladje, ki plovejo na Kubo. Ladje, ki bodo prevažale orožje, bodo ustavljali in zavrnili. % SESTANEK G KOMIKA Z ULBRICHTOM Sovjetski zunanji minister Gro-miko 6e je sestal v Berlinu s prvim sekretarjem enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije W al ter jem Ulbrichtom. • POROČILO BEN BELE Na seji alžirske vlade je Ben Bela včeraj poročal o svojem obiska v ZDA In na Kubi. • ODSTRANITEV STALINOVEGA SPOMENIKA V PRAGI V Pragi so pred nekaj tedni začeli odstranjevati Stalinov spomenik v skladu s sklepom, ki so ga sprejeli novembra lani. 9 OBSODBA ITALIJANSKE JAVNOSTI Na številnih italijanskih mestih so bila protestna zborovanja zaradi terorističnih dejanj, ki so Izbila prejšnji teden v nekaterih Italijanskih mestih. Italijanska Javnost je ogorčena nad temi dejanji. • RESEN POLOŽAJ NA MEJI Predstavnik indijskega obrambnega ministrstva je izjavil, da so kitajske čete razširile bojišče na vzhodni indijsko-kitajskl meji v bližini Burme In začele tankov-ski napad na zahodnem delu meje. • BONN ZA MEDNARODNO NADZORSTVO Zahodnonemški zunanji minister Schroeder se jo izjasnil za ameriški načrt o ustanovitvi mednarodnega organa za kontrolo prometa z Berlinom. #i JEMEN PRFD VARNOSTNIM SVETOM Po nekaterih poročilih je jemenski imam Badr zahteval t d Varnostnega sveta, naj obravnava vmešavanje ZAR v jemenske notranje zadeve. 7Mli in H Na obsežnem področju vzdolž indijsko-kitajske meje je žc nekaj dni prava vojna med kitajskimi in indijskimi četami. Občasni spopadi na tej prirodni meji med dvema največjima državama na svetu so zdaj prerasli v oborožene spopade širših razmer. Pogoji in okoliščine, pod katerimi so sovražnosti na indijsko- razglašati za izum kolonializma in za ostanek britanske imperialistične zapuščine. Ponovno pa so se Kitajci v očeh sveta kompromitirali s svojimi vedno bolj pogostimi vpadi na indijsko ozemlje in s prilaščanjem obmejnih postojank brez sleherne pravne podlage. Z ničemer namreč nI dokazano, da indijsko-kitajska ljubno ureditev mejnih vprašanj. Toda te ponudbe so bile tako daleč od pristnih teženj in resnice, kot je laž, da lahko vidimo lastni tilnik. Ne glede na zabrisane sledove o tem, kdo je začel obsežnejši napad na indijsko-kitajski meji, lahko z zaskrbljenostjo zapišemo, da na tem področju začenjajo sko prepričanje bolj zapeljivi in bi se splačalo bojevati in umirati za prgišče riža. Sovražnosti na indijsko-kitajski meji so se začele na dolgi črti od vzhodnih meja do Kašmira. Najhujši boji pa so bili v dolini Vojna na meji kitajski meji izbruhnile, 60 zelo blizu trditvi, da gre za preračunano in načrtno vojno. Ce bi hoteli v tem mejnem spopadu iskati krivca, nam ne bo težko zbrati dokazov, da bi napad dokazali meja v etničnem in demograf- morda eno izmed najdaljših vojn skem pogledu ne ustreza več raz- v zgodovini človeštva, ki zna iz- mejltveni črti med Indijo in Ki- črpati generacije in ki ji je ne- <;,,,„. mogoče določiti konec. Navajeni Kitajci so vedeli, da vojne ne smo, da po primerih iz zgodovine morejo pripraviti brez farizejske- sodimo, da so azijske vojne dol- Kljub prizadevnosti Pekinga, da ga obraza. Ko so se v mejnem pod- gotrajne in pri ogromnih ljudskih vodenje zalogah neizčrpne in to, ne glede bi z izmišljenimi dcjrtvl prikrili stvarno sliko napadalnih dejanj, Je na dlani, da so ogenj na Himalaji zakurili s kitn'skiml vžigalicami. Sum, da Kitajska na tej prirodni gorski meli ne želi dobro soseščine, Je padel že takrat. ročju pripravljali na vojne s skritimi in prikritimi pripravljalnimi dejanji, zlasti kar se tiče utrjevanja meje in izgradnje potrebnega cestnega omrežja z zaledjem, so obenem pošiljali precej »golobov miru« v Indijsko na število izgub. Današnji svet, ki je med seboj povezan s stoterimi vezmi, najbrž taksne vojne ne bo sprejel kot nujen izhod, da bi se pozornost ljudi zaradi notranjih težav in zaostalosti pre- ko so v Pekingu začeli to mejo glavno mesto in predlagali miro- nesla na činitelje, M so za Uud- Premier Nehru Cip Cap v severnem Ladaku, kjer je že v preteklosti prišlo do mejnih izgredov. Iz indijskih virov lahko povzamemo, da je bil kitajski prodor žc naprej pripravljen in usklajen. Marsikoga je presenetila številčna moč kitajskih čet, ki so zbrane v obmejnih področjih. V tej gorski pokrajini, kjer žc skoraj dva dni pada sneg, so Kitajci tako pripravljeni, da lahko v svojih postojankah vzdržijo celo zimo. Kitajci naj bi v obmejnem predelu ukinil) samostane in v njih naselili svoje čete. Tudi z zalogami orožja in streliva so dobro preskrbljeni Vzdolž meje so zapazili večje premike vojaštva. Časopisi poročajo, da v te kraje prihajajo nove vojaške okrepitve in so tibetsko prebivavstvo vzdolž me je skoraj v popolnosti odstranili. Na indijski strani so bile vojaške priprave slabše. Zaradi \Li se je indijska vojska po prveni sunku morala umaknit] na ugodnejše obrambne položaje. Vendar pa po tem. da so začeli ▼ Vojno na meji vključevati tudi letalstvo lahko sklepamo, da ne gre ie i» »obmejni nesporazum«. Zdravko Tomažej Lindl* l*i do«->rlM m IJiidie in do«o^ki • M"«*** in domski • UncUe in dogodki • Liudie in dobici • w • Z zasedanja Zveze slepih Slovenije Še so možnosti za zaposlitev Sedemčlanska delegacija slepih iz kranjskega okraja se je 19. in 20. tega meseca udeležila V. redne republičke skupščine Zveze slepih Slovenije v Teniskih Toplicah. Živahno za^^^Hnje in navdušen sprejem kakor tudi udeležba uglednih funkcionarjev okraja in občine Novo mesto dokazujejo, da se je zasedanju omenjenega foruma posvetila velika važnost. Iz poročila o delu Zveze slepih Slovenije je razvidno, da organizacija posveča članstvu vso skrb in pozornost na vseh področjih njenega delovanja. Ze v samem Skrb za starejše ljudi (Nadaljevanje s 1. strani) .i.ujejo to zemljo kmetijskemu rabljali za dotacije kmetijskim in skladu v obliki davkov, veterinarskim organizacijam pa j Precej je predlogov titfi ° socialne zdravstvenem in socialnem tudi reševali številne probleme posameznih starejših ljudi na kmetijah, kar jo ena izmed osrednjih skrbi. Kot lahko iz posameznih poročil in informacij razberemo, je letos v celotnem okraju prišlo približno 5.000 ha novih kmetijskih zemljišč v okvir družbenih kmetijskih organizacij. Proces diferenciacije - delavec ali kmet -je vse bolj viden. Številni lastniki zemljišč - zlasti taki, ki so že zaposleni v drugih gospodarskih dejavnostih — se vse bolj nagib-l.ie]o k industriji. To pa povzroča velike težave tako v ckonomsko-proizvodnem kakor tudi v družbenem in socialnem pogledu. Zato je oblikovanje pravilnikov o poslovanju kmetijskih skladov po oblinah zelo važno. Eno izmed osrednjih vprašanj, ki v dosedanjih razpravah o poslovanju teh skladov ni razčiščeno, je vloga kmetijskih skladov in kmetijskih organizacij pri prevzemanju in odkupovanju zem-Hišč, ki jih posamezni kmetje nudilo. Obstaja predlog, naj bt pri tem imel glavno vlogo občinski kmetijski sklad. Ta naj bi npr. tudi daial kmetijskim organizacijam dolgoročne kredite za odkupovanje teh zemljišč. Hkrati pa drugi predlagajo, naj bi pri tem pustili proste roke družbenim kmetijskim organizacijam, ki naj same prevzemajo zemljo in odpla- var- stvu za tiste ljudi, ki oddajo oziroma prodajo svojo zemljo. Zlasti je veliko primerov, kjer jo treba reševati te probleme v obliki neke preživnine. Ta naj bi prišla v poštev, kadar posestnik odda vso svojo zemljo — razen 0,25 ha ohišnice. Pri tem so predlogi, naj bi uvedli določeno višino preživnine kot vira sredstev za preživljanje vseh dela nezmožnih — ne glede na to, koliko zemlje so le-ti imeli oziroma oddali. Predvideno je, da bodo mnogi kmetje lahko uveljavili tudi pravico do pokojnine, do invalidskega dodatka, priznavalnine borcem in aktivistom NOB in podobno. Seveda bodo po vseh občinah te probleme prilago-jevali možnostim in jih reševali skupno s kmetijskim skladom, zavodom za socialno zavarovanje itd. - K M poročilu, referatih in živahni diskusiji je bilo nakazano, kako velike in odgovorne naloge se postavljajo pred novo izvoljeni republiški odbor. Najtežji problemi, s katerimi so srečujejo osnovne organizacije na terenu, so nezaposlenost mlajših članov, stanovanjska problematika in nizke pomoči socialno ogroženim članom, predvsem v gospodarsko slabo razvitih občinah. V sprejetih sklepih se med drugim naroča osnovni organizaciji Kranj, da le-ta skuša z vsemi silami doseči, da bi se končno uresničile želje zaposlenih samcev, da bi se naselili v poslopju v Kranju (pot na Jošt 9), ki je bilo že lefa 1958 dano v upravljanje Zvezi slepih. Prav tako je bilo omenjenemu odboru naročeno, naj tudi v prihodnje zastavi vse sile, da se na delovnih mestih, ki so primerna za slepe, zaposli čimvečje število le-teh, pred vsem pa v telefoniji, ker je bilo v diskusiji nakazano, da so v nekaterih podjetjih telefonske centrale, na katerih bi slepi popolnoma enakovredno drugim opravljali delo. Osnovne organizacije na terenu morajo posvetiti več skrbi ideološki in politični vzgoji članov in omogočiti čim večjemu številu šolanje v političnih šolah, v centrih, kjer je večje število slepih pa organizirati samostojne tečaje. Trgovci v neenakem položaju (Nadaljevanje s 1. strani) je bilo v sklepih zamišljeno. Tako so na primer na eni izmed 6ej sklenili, da se klub gospodarstvenikov Kranj pripoji h gospodarski zbornici in tako postane klub njenih članov. Pri poznejši obravnavi tega sklepa so prišli do ugotovitev, da ta rešitev ni Pred dvajsetimi leti — 1942. leta — so zajeli naše kraje najtežji časi okupacije in zasužnjevanja. Begunje in drugi zapori in taborišča so se polnili, streljanje nedolžnih talcev je bilo na dnevnem redu In jekleni stroj nemškega militarizma Je trlumflral na vseh bojiščih. Hkrati pa je prav tisto leto padel cvet našega vodstva osvobodilnega gibanja. Eden Izmed teh je bil tudi Lojze Kebe-Stefan. Bil je ne-utrudljiv lnlciator osvobodilnega gibanja na terenu In organizator oboroženih partizanskih formacij. Pokopan je na Jamniku. Preteklo nedeljo so mu lam slovesno odkrili spomenik najboljša. S tem je bila namreč praktično likvidirana družbena organizacija, ki je opravila precej koristnega dela, Kranj pa bi ostal brez svojega občinskega kluba gospodarstvenikov. Da bi razčistili stvari okoli kranjskega in drugih gorenjskih občinskih klubov, bodo sklicali posvet njihovih predstavnikov. Med neizvršenimi je ostal sklep, da naj bi zbornica izvedla akcijo za iskanje primerne obliko sodelovanja med tržiško in kranjsko čevljarsko industrijo, zato bodo organi zbornice v bližnji prihodnosti več delali na tem. TJO je sprejel sklep, da zbornica izdela analizo poslovnih uspehov trgovskih gospodarskih organizacij v tretjem tromesečju in tako ugotovi, kafcšne vplive imajo določene marže na poslovanje podjetij. Ugotovljeno je bilo namreč, da so se trgovska podjetja po posameznih občinah znašla v neenakem položaju: zaradi različnih marž, zaradi višjih ali nižjih najemnin in drugega. Nekateri trgovci se sedaj bojijo, da bodo zašli v finančne težave. — Analiza naj bi ugotovila, če 6o te bojazni upravičene. Dobra stran določenih marž pa je v tem, da maloprodajna mreža zelo intenzivno išče sodelovanje s proizva-javci in se zaradi možnosti izogibanja grosistov združuje v močnejše trgovske gospodarske organizacije. V pretekli sezoni je bila vpeljana prodaja industrijskega blaga z 20-odstotnim popustom tujim turistom iz držav 6 konvertibilno valuto. Praktično se ta prodaja ni uveljavila, ker trgovska podjetja niso bila dovolj zainteresirana zanjo. Upravni odbor pa bo predlagal, da bi se vsaj nekatere trgovine v turističnih krajih in na mejnih prehodih bolj usposobile za tako prodajo s tem, da bi 6e založile s predmeti, po katerih tuji turisti največ povprašujejo. — M. S. Iz predosnntka nove ustave FS8J Občina in delovne organizacije Odnos občine do delovnih organizacij izhaja iz principielnih stališč predosnutka in le-ta o njem govori na ta ali oni način na več mestih — direktno ali indirektno. Med drugim je v 91. členu rečeno, da se z občinskim statutom določajo »razmerja med občani ter delovnimi in drugimi organizacijami pri 'opravljanju 6kupnih zadev občine, način zagotavljanja javnosti dela organov, zavodov in organizacij v občini; pravice ob-članov ter delovnih in drugih sa-mouoravnih organizacij glede družbenih skladov občine, uporabe družbenih in drugih služb« itd. Delovni ljudje in delovne organizacije v občini rešujejo osnovna vprašania družbene materialne osnove kakor tudi vprašan ia so-cialnesa, kulturnega in političnega življenja in uveliavllaio svoje pravice do samouoravlianja v nroizvodnjl in delitvi po delu. Tako se, kakor nagla.ša tovariš Kardeli v obrazložitvi oredosnut-ka, občina ne omejuje le na funkcijo občinske skupščine, amoak se označuje kot specifičen splet notranjih odnosov, samostojnih funkcij in medsebojnih odvisnosti. S tem je onemogočeno, da bi politični oz. administrativni organi občin lahko dobili položaj nekega političnega monopola v odnosu na delovne in druge samoupravne organe v komuni ali postati ovira svobodnemu gibanju delovn'h in drueih organizacij ali n^hovemu združevanju po »vertikalni liniji", neodvisno od teh ali onih administrativnih mej. Torej občina ne sme spodkopavati samostojnosti ali samoupravnosti delovnih organizacij, toda kot njihov skupni samoupravni organ mora obenem imeti družbeni nadzor in dolo*°n vpliv nanje, pa tudi pravico posredovanja, če je to z zakonom določeno. V tem pogledu daje predosnu-tek lc načelno stališče. Republiške ustavo bodo te odnose še bolj obdelale in konkretizirale, vendar s ciljem, da imajo z ene strani delovne organizacije svobodo akcije v okviru svojih pravic in interesov, to je, da so osvobojene birokratskega mešanja ali političnega pritiska, in z druga Prva nomoč -na čelu programa Za prihodnje leto, ko bo organizacija RK proslavljala 100-let-nico svojega obstoja, bo značilno poglobljeno delo organizacije na vseh področjih. Največ pozornosti pa bodo posvetili prvi pomoči. Skrb za prvo pomoč, ki jo bila v prvih povojnih letih med najvažnejšimi nalogami RK. je sedaj nekoliko zaostala. Kljub temu da je mreža zdravstvenih ustanov žo zelo moćna, prva pomoč svojega' pomena še ni izgubila. Veliko krajev imamo, ki so zelo oddaljeni od zdravnika, razen tega pa ne bi bilo odveč, če bi si ljudje •'nali sami pomagati ob manjših nesrečah. Zato bodo organizacijo RK v prihodnjem letu skušale v "vseh krajih opremiti omarice za prvo pomoč in usposobiti ljudi, ki jo bodo znali nuditi. Usposabljanje takih centrov za prvo pomoč je izredne važnosti tudi za morebitne primere raznih elementarnih nezgod. - S. strani, da ima občina lahko ^ treben vpliv in nadzor, s ttLKo zagotovljeno, da organi delcLi* organizacij zares posluj 3eT*S dobri gospodarji in da uSS* Z* jo norme našega social^ a življenja. TO*U**^W Toda tudi sama politik* . tivnost komune mora biti stalnim nadzorstvom delen™L ?~ lektivovinobča^4^hkj; rajo prav tako imeti m^™! tudi neposredno ne oa «a C ko občinskih skupščin 6uw vajo na to politiko. *ln° ^ SVET ZA BLAGOVNI PROMET O KROMPIRJU Danes dopoldne bo im«,, za blagovni promet ObLn> » * sejo. Obravnavali bodo r^rok, tiko odkupa in preskrbeT « pir Jem, poročilo obrata a Kranj o preskrbi prebivo.ji"^* kmetijskimi pridelki in ^Va ki ugotavlja nadzorstvo r^t^\ živalskega izvora. Na J*-redu bo še vprašanje 0 *2£K nekaterih poslovni h lo??*6^ v Kranju in o realizacin V^Tf* . ga plana za letošnje l^^1^11 vini. - R. WJBnje Jeto v tr^ PRAVOPISU » Delavska univerza v v t teh dneh pripravlja dv* Na prvem bodo obrav-matiko iz kniigovodSva3^ K novejših predpisih, dri,1* ^ namenjen novemu «i pa . pravopisu. Za "Se ^2Sk< organizacije oz. zavodV^^ imeh zadostno število ,L,1 ^ cev. bodo tečaje «L2S&?K kolektivih, sicer pa X ^ i Tečaj prve pomoči Pretekli teden se i* _ 4 Kranju 60-urni seminar £*S< «* Sa 24 tečajni^ organ.zacij RK občine W^ Tečaj so organizirali po takih kadrih zak.i Potr*^ cija RK si prizadeva. 4?*!^ vsak kraj omarico prve tUI* K ljudi, ki bi bili vešči ptvT00-tudi nuditi tako. kot * V010 -zdravstveni predpisi Cw ^ prve pomoči je mnogokrT- ^ no nadaljnje uspeino -rrčl.0^ r bomika ali Ponesrečeni1^ malokrat tudi njegovo živ* t. Tečaj se bo končal 27 dT jenJ Po opravljenih Praktičnih^^ retičnih izpitih bodo J? Ki prejeli tudi pismena pruj^ SERVIS * ^ a SVOTE ČLANE AMD v Šenčurju si v Času čedalje bolj prizade^V^S bi pomagalo svojim Članom vzdrževanju njihovih motLft vozil. Društvo je v 12 letih jega obstoja vzgojilo n* etoS aktivnih članov, ki so še^Sli več ali manj vezani na 6voif/T> štvo. Veliko jih je že. ki w lastna motorna vozila, toda |2j ne znajo ali pa ne morejo etrr' kovno vzdrževati. Zato Je Alrf Šenčur sklenilo ustanoviti san^r* stojen servis, ki bo članom v twf moč. - C. SRETM 't. rtKTOT»RA 1«« Devetmesečni izvoz gospodarskih orranizacii loške občine »NIKO« in »MARMOR« izpolnjujeta obveze MLIP Češnjica je v prvih devetih imsecih letos izvozilo že za več ko 265 tisoč dolarjev svojih izdelkov Podatki o vrednosti devetmesečnega izvoza izdelkov gospodarskih organizacij škofjeloške občine, s kntcrlmi so nam postregli na oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora v Skofji Loki, glede na dokajšnje povečanje prvotnega plana niso zaskrbljujoči, čeprav izračuni povedo, da je bil »-popravljeni« plan dosežen le s 56,7 odstotka in je torej vrednost Tsega fzvoza iz loške občine tolikšna, kot bi morala bili ob sedemmesečni bilanci. Slabih rezultatov se ni bati zato, ker Je pet izvoznikov — izmed sedmih, kolikor jih je v loški občani — zelo blizu svojim izvoznim načrtom (dva sta ga celo presegla), medtem ko se tosta slabši podjetji v prihodnjih letošnjih mesecih »popravili«. Gospodarske organizacije škofjeloške občine, ki svoje izdelke prodajajo tudi na tuji trg, &o povečale letne izvozne načrte cd LOŠKI ■kupne vrednosti milijon 313 tisoč dolarjev na milijon 503 tisoč dolarjev. Najvišje 6i je »novi plan« postavil Sešir, visoko pa tudi Gorenjska predilnica, NIKO in Jelovica. Pri isti vrednosti sta osiala CLAS BRAVCEV Skrajno nerazumevanje sprevodnika Taborniki iz Škofje Loke so 1. oktobra sodelovali na pohodu »medvedkov« in »čebelic« v Završnici. Po končanem pohodu so — utrujeni od štiriur-ne hoje — v zadnjem trenutku ujeli vlak, ki vozi proti Kranju. Časa, da bi si kupili skupinsko vozovnico do Škofje Loke, v tistem trenutku niso imeli. Načelnik žirovniške postaje je svetoval vodnici, naj, zadevo uredijo v Kranju; petem je vlak odpeljal. Mladi taborniki so bili zadovoljni, da se spet peljejo. Toda njihovega veselja je bilo kmalu konec, ko je v vlak prišel sprevodnik in zahteval vozne karte. Njihova vodnica ga ni utegnila prepričati, zakaj so brez vozovnic (in da jih imajo namen kupiti v Kranju). Enostavno je zahteval, naj na prvi železniški postaji zapustijo vlak! Ko je vlak v Otočah ustavil, so ga otroci res morali zapustiti- Potem ko je bilo »-zadoščeno pravici«, so štiri ure čakali na naslednjega! - Ce bi ta vestni uslužbenec J2 samo malo pomislil na otroke, ki so morali zgodaj na pot (stari so bili od 8. do 11. leta) in na posledice njegove odločitve (otroci so bili premočeni od dežja), potem prav gotovo ne bi bil tako krut. Vlado Rozman, Skofja Loka LTH in Marmor, medtem ko je MLIP Češnjica izvozni program celo nekoliko skrčilo. Najboljše uspehe sta pri izvrševanju svojih izvoznih načrtov dosegla NIKO in hotaveljski »Marmor«, ki sta — prvi s 75,9 drugi pa s 75 odstotki — tudi edina izpolnila tričetrtletno izvozno obvezo. Le nekoliko niže je MLIP Češnjica (z 72,5 odstotki), ki pa se lahko pohvali z najvefjo vrednostjo doslej izvoženih izdelkov, zakaj izvozilo jih je za več kot 265 tisoč dolarjev. Za njim je (z 62,9 odstotka doseženim planom) Sešir, ki. je svojih izdelkov izvozil za preko 220 tisoč dolarjev. — Skupaj so loška industrijska Podjetja v prvih devetih mesecih letos izvozila za nekaj več kot 853 Usoč dolarjev svojih izdelkov. In zakaj to ni slabo, ko je vendar letni plan eskoraj še enkrat tolikšen, bo morda kdo upravičeno vprašal. Naj zadevo nekoliko širše pojasnimo. — Gorenjska predilnica, ki je v teh devetih mesecih najslabše izpolnjevala izvozni načrt, saj so tam predvideno vrednost izvoženih izdelkov realizirali le 6,5-odslotno, bo namreč še v tem mesecu izvozila^ za SO tisoj dolarjev svojih izdelkov. Čeprav s tem ne bo dosežena niti polovica predvidenega izvoza, bo f-kupni rezultat nedvomno precej bolj.-.i, zlasti še, ker bodo napore za večji izvoz vložili tudi v LTH, tujai ujoasoui utjoAap a os jofjf plan dosegli 6 13,5 odstotka. Kot smo tudi zvedeli, so gospodarske organizacije škofjeloške občine sestavile osnutek plana izvoza za prihodnje leio. Ta naj bi bil skoraj trikrat večji kot Icto'nji in naj bi njegova vrednost znašala 4 milijone 417 tisoč dolarjev. Ce bo ta številka obveljala brez obravnav, pa bomo prav gotovo morali razmisliti ob predvideni vrednosti uvoza, ki naj bi prihodnje leto za loško občino znašala 4 m-lijonc 180 tisoč dolarjev. Jože 2ontar V Gorenji vasi v Poljanski dolini so se pred kratkim vselili srečni stanovavci v nov stanovanjski blok Na vrtu loškega gradu urejujejo zaprav muzej na prostem, ki so RAZSTAVA FRESK V okrogli dvorani stolpa na lo- ;kem gradu so ta teden odprli razstavo fresk Jerneja iz Loke (o njegovem delu smo v našem listu pisali minuli teden). Otvoritve se je udeležilo preko 60 obiskovav-eev, med njimi tudi tovariši Boris Kocjančič, dr. Franc Štele, dr. Vinko Kos, ravnatelj ljubljanske Modeme galerije Karel Dobida in drugi. 2e prve dni si je zanimivo razstavo, ogledalo precejšnje število obiskovavcev. — P. NOVA IMENOVANJA Na zadnji seji ObLO so odborniki imenovali Milana Cadeža za novega direktorja gostinskega podjetja »Tabor« Gorenja vas, tovariša Buha za namestnika sodnika za prekrške, imenovali pa so tudi odbor za pripravo praznovanja občinskega praznika, ki bo sredi decembra. - 2. škoparjevo hišo — značilno kmečko hišo za to področje. To bo prav« si ga že doslej oblskovavcl gradu z zanimanjem ogledovali Koliko proračunskih sredstev so porabile posamezne šole Z USNJARNO GRE PO NACRTU Pisali smo že, da Je s 1. septembrom občinski ljudski odbor v Skorji Loki ukinil podjetje »Us-njarna« v Železnikih, ker ni poslovalo gospodarno in ker - kot edino usnjarsko podjetje v občini — ni imelo nikakršnih perspektiv za nadaljnji razvoj. Njegova likvidacija poteka v redu, vendar proizvodni postopek v podjetju še traja. To zahteva značaj proizvodnje in bo verjetno zaključena do 15. novembra. Zadnja dela v »TJs-njarni« končujejo še štirje delavci, izmed teh dva v proizvodnji. Pnrl.jet.je, ki praktično ne obslaia več, je tudi že prodalo svoja osnovna sredstva (nekatera zaradi izlroScnostl celo »Odpadu«) v skupni vrednosti 3 milijone dinarjev. — 2. ^ove oblike poklicnega usmerjanja »Čeprav delo na področju poklicnega usmerjanja še ni steklo, kot bi moralo, zakaj upoštevati je treba, da še vedno iščemo nove oblitke dela, ki bi za naše področje najbclj ustrezale, smo pri I vsej stvari le delno uspeli,« 'so ugotovili ondan na razširjeni j seji komisije za poklicno usmerjanje mladine pri zavodu za zaposlovanje v Radovljici, ko so pregledovali dosedanje delo in razpravljali o prihodnjem. Kombinat v Sovodnju se s svojo proizvodnjo vse hitreje uveljavlja. Naša slika prikazuje oddelek, v katerem iz plastične mase Izdelujejo najrazličnejše vrečke. Posebnost oddelka je v tem, da so v nJem »posleni samo priučeni delavci, ki pa pogrešajo strokovnjake Za učence in starše je bilo 16 predavanj, ki so bila dokaj dobro obiskana, medtem ko zaradi prevelikega števila učencev in preobremenjenosti psihologa ni bilo mogoče, da bi svetovali vsem. Toda kljub temu je zabeležen na tem področju uspeh. Kar niso opravila svetovanja, so pri RADOVLJIŠKA KOMUNA usmerjanju mladine v poklice nedvomno precej prispevale številne ekskurzije in seveda počitniška praksa. Z vključevanjem v uk je bilo v minulem obdobju precej težav, predvsem zaradi pomanjkanja prostih učnih mest za žensko mladino. Vsa zasedena učna mesta so v glavnem v industrijskih podjetjih, medtem ko so v obrtni*tvu 6labo zasedena ali pa jih sploh ni. Skratka, v uk je vključenih 63 odstotkov mladine. Kar zadeva delo v prihodnjem šolskem letu pa naj omenimo, da bo delo komisije za poklicno usmerjanje mladine bolj prilagojeno razrednim skupnostim. Ta oblika ni novost, obnesla se je že na ostalih zavodih. Pri tem pa bodo nedvomno morali odigrati pomembno vlogo pedagogi in šolski poverjeniki za poklicno usmerjanje. Hkrati pa ta nova oblika terja tudi precej intenzivnega dela z mladino. Sicer pa bodo v prihodnje še vedno predavanja za starše in mladino, tistim, ki nihajo med več poklici, bo omogočen ogled delovnih mest, staršem otrok, ki končujejo 8-lctno šolsko obveznost, bodo poslali pisma itd. Povsem novo pa bodo govorilne ure in tekmovanje mladine v spoznavanju poklicev v go/podarstvu (to tekmovanje bo v okrajnem merilu). - St. S. Načrt proračunskih dohodkov je bil v škofjeloški občini v prvih devetih mesecih letos dosežen le 7. 62.8 odstotka, nadaljnji izračuni pa kažejo, da bodo do konca leta ta sredstva za več kot 12 odstotkov nižja kot po načrtu, kar pomeni izpad 32 milijonov dinarjev. ObLO je zato še enkrat priporočil vsem proračunskim organizacijam, naj čimbolj omejujejo svoje izdatke. Zanimivo je, da 60 v tem času nekatere Šole potrošile že skoraj celotne proračunske kvote, nekatere pa že celo več. Osnovna šola na Lenartu je potrošila 111 odstotkov sredstev, vendar ob zaposlitvi dveh — namesto enega učitelja, glasbena šola v Skofji Loki 107 odstotkov, šola v Hotavljah 96, v Trebiji prav toliko in v Retečah 89 odstotkov letos planiranih izdatkov. — V tem je tudi vzrok, da nameravajo v šolstvu za 5 odstotkov znižati osebne dohodke. — 2. V Bohinjski Bistrici gradi komunalna uprava vodovod, ki bo kon čan najkasneje do dneva republike. Novo vodovodno omrežje, ki bo priključeno na staro, bo dolgo nad tri kilometre. Na sliki: dela pri zajetju Bohinjske Bistrice Na kratkem valu £ OBNOVITEV CEST - O predlogu UO častnega 6klada okraja Kranj v zvezi s cestnimi deli v prihodnjem letu so razpravljali med drugim tudi na seji sveta za komunalne zadeve in gradbeništvo ObLO Radovljica. Modernizirali naj bi se cestni odseki: Bohinjska Bistrica - predor (1 km). Kamna Gor:ca - Lancovo (5 kilometrov) in Podvin - Za-puže (2,5 km). Ponovno površinsko preobleko pa naj bi dobile ceste: Rečica - Sp. Gorje (3 km), Begunje — Zabrcznica (5 km), medtem ko bi razširili I. etapo v dolžini 7 km ceste Krnica - Mrzli studenec (Sport hotel). V Bohinju pa naj bi zgradili nov odcep ceste proti hotelu »»Zlatorog«, zakaj na sedanji cesti je predviden z dograditvijo žičnice avtočamp. Sredstva za ta dela: 43 milijonov občinske in 73 milijonov din okrajno udeležbe. O tem bosta razpravljala še oba zbora ObLO Radovljica. % »»OCE«, v BOHINJU -Minulo nedeljo je v Bohinjski Bistrici gostovalo Goriško Rledališče iz Nove Gorice s Strindbergovo dramo v treh dejanjih »Oče«, v ponedeljek pa so se predstavili Rndovlji-("anom z »Botrom Andražem... Dodali bi samo, da je to gostovanje primorskih gledallšč-nikov priredila Delavska univerza. A KOKOŠJA FARMA -Gradbeni obrat KZ »Jelovica« gradi letos nad 10 objektov. S 94 delavci so v prvem letošnjem polletju zabeležili 62 milijonov 974.736 dinarjev realizacije. Se v letošnjem letu po 6e bodo lotili gradnje kokošje farme. Prometni miličniki so v mesecu prometne varnosti dali koristnikom cest že številne dobre nasvete, mnogokrat pa so morali nepremišljene pešce, kolesarje In mopediste opozarjati na kršitve prometnih predpisov, v hujših primerih pa seveda tudi kazni niso izostale. Ce bi korlstniki cest bolj upoštevali vse prometne znake, bi bilo prav gotovo manj neprijetnosti in tudi miličniki bi imeli precej manj nepotrebnega dela Pred novimi nalogami Pred kratkim je bila seja sekretariata občinskega odbora ZROP Kranj, na kateri so obravnavali dosedanje delo občinskega odbora kakor tudi krajevnih organizacij ZROP. Ugotovili so, da je delo na splošno dokaj dobro in da so zlasti nekatere osnovne organizacije dosegle lep napredek. Največji uspeh so dosegle na področju praktičnega izobraževanja in streljanja. V občini Kranj jfi skupno 1366 rezervnih oficirjev in podoficiriev, od katerih jih je V organizacijo včlanjenih 1251. Na rednih letnih konferencah krajevnih organizacij bodo razpravljali tudi o tistih rezervnih oficirjih in podoficirjih, ki se še niso včlanili, in tistih, ki niso najbolj aktivni. Na teh konferencah bodo volili tudi nova vodstva in razpravljali o novem učnem programu. Podrobno so analizirali dve minuli večji tekmovanji. Prvo je bilo občinsko in hkrati okrajno v orientacijsko-pat.rolnem pohodu. Nastopilo je 21 ekip. Zanimivo je, da so bile vse prvo plasirane ekipe iz kranjske občine. Prvo me-pto je zasedla KO Zlato polje, ki ije zbrala vse možne točke, to je 300. Drugo mesto je zasedla ekipa Vodovodnega stolpa z 290 točkami in tretje mesto KO Naklo z 287 točkami. Drugo tekmovanje je bilo v streljanju. Rezervni oficirji so tekmovali z malokalibrsko pištolo, podoficiri i pa z malokalibrsko puško. Oficirji so nastopili v devetih ekipah. Zmagala je ekipa Kranj-center z 261 krog] od 300 možnih, sledilo Šenčur 260, Vodovodni stolp 253 krogov itd! Od posameznikov je bil najboljši Slavko Svetelj s 95 krogi od 100 možnih, Baldo Bizjak pa je bil za en krog slabši. Na tekmovanju z malokalibrsko puško je zmagala ekipa Kranj-center z 210 krogi od 300 možnih, slede Planina 170, Primekovo 169 itd. Najboljši je bil Rafko Rajgelj Iz KO Kranj-center, ki je dosegel 71 krogov od 100 možnih. Rezultati z MK puško niso bili najboljši. - R. J »rej jevanje cest in poti Besnica - V minulem tednu je imela krajevna skupnost Besnica svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o tem, kako pomagati tistim, ki sami nimajo toliko finančnih sredstev, da bi si nakupili ozimnico. Po razpravi so se odločili, da bodo vsoto 33.000 din, ki je določena za te namene razdelili med sedem tamkajšnjih prebi vavcev. Največ govora je bilo o urejanju cest in poti. Bliža se zima in s tem čas, da se ceste in pota nasujejo, očistijo odtočni kanali, pregledajo in popravijo mostovi itd. Iz sredstev za te namene so do sedaj že največ porabili v vasi Njivica in z njimi uredili najnujnejša komunalna dela. V Zg. Besnici imajo pripravljen' gramoz za ceste in pokopališče, tako da bodo z deli lahko pričeli že v naslednjih dneh. Tam so zgradili tudi most čez potok Besnico. Dela so v polnem teku tudi v Sp. Besnici, v Rakovici in Zabukovju. Pn navedenih delih so mnogo pomagali prebivavci sami z vožnjami in z drugim prostovoljnim delom. - R. ŠE STANOVANJSKI BLOK Sola v Šenčurju bo v kratkem dograjena, in če bo gradnja tako hitro napredovala, ho v prihodnjem šolskem letu že lahko sprejela prve učence. Prav tako - kot Si želijo šolo - na bi prebivavci Šenčurja radi stanovanjski blck Za svoje prosvetne delavce. Pred dnevi so se organizacije občine Šenčur s pismeno prošnjo obrni- Samo strokovnost ne zadošča Šolske in razredne skupnosti doslej še niso dovolj izvrševale svojih nalog Svet za šolstvo ObLO Kranj je na zadnji seji razpravljal predvsem o šolskih in razrednih skupnostih. Predstavniki mladine so za sejo sveta pripravili obširno in izredno pestro gradivo o stanju na čolah v kranjski občini v zvezi z lom šolskih, domskih in razrednih skupnosti. Na seji je bila najpomembnejša ugotovitev, da šolske in razredne skupnosti še niso našle pravega načina dela, čeprav obstajajo že nekaj let. Za uspešnejše delo pa o imele doslej premalo pomoči v mladinskih organizacijah in mnogokrat tudi med samimi prosvetnimi delavci. Predmetni predava- in osmih razredih osemletk. Svet se je zavezal, da bo vsestransko podpiral prizadevanje mladinske organizacije pri organizaciji Šolskih in razrednh skupnosti. Nudil bo vsestransko podporo in poskrbel za boljše sodelovanje učiteljskih kolektivov pri tem delu., B. Pravočasno zagotoviti načrte Za razvoj turizma so v tržiški občini doslej še neizkoriščene možnosti — Zelenica ima možnosti, da postane pomemben zimski turistično športni center O turizmu kot pomembni gospodarski panogi doslej v tržiški občini skoraj ne bi mogli pisati. Takšna ugotovitev je stara že nekaj let, čeprav bi pričakovali, da je turizem že dosegel neko vidnejšo razvojno stopnjo spričo številnih možnosti, ki jih v tržiški občini daje sama narava. Doslej so v občini sicer bile občasne razprave o problemih in možnostih razvoja glede turizma, vendar pa je zadeva vedno tudi obtičala le pri razpravah. Turizem bi moral postati smotrnejša gospodarska panoga, za katero bi morali v prihodnjem letu z letnim družbenim načrtom zagotoviti tudi potrebna sredstva. nili v to jabolko, ki prav gotovo ne bo kislo, četudi bi bilo potrebnih za izgradnjo nekaterih turističnih objektov precej sredstsv Odločiti pa bi 6e morali te ^ V tržiški občini razen nekaj planinskih postojank in campinga v Podljubelju ni nobenega niti malo mikavnega turističnega objekta. In ker ni tega, je razumljivo, da tudi o turizmu ni moč govoriti. Ves turizem se odvija v bolj ali manj slabo urejenih in zastarelih gostiščih, ki pa nimajo niti minimalno potrebnega števila tujskih sob. Res je sicer, da se gostinstvo z velikim prizadevanjem posameznikov ali gostinskih kolektivov nenehno izboljšuje, vendar je takšen način urejevanja in ustvarjanja pogojev za smotrno gospodarjenje na področju turizma preveč prepočasen. Na račun te počasnosti pa so bile doslej prav gotovo že velike izgube v prometu, ker se številni tuji in domači turisti le peljejo skozi Tržič, čeprav bi se preneka-teri radi zadržali med tržiškimi planinami, vendar se nimajo kje ustaviti, saj zato niti ni potrebnih parkirališč, kaj šele, da bi se turisti lahko poslužili kakšnih drugih, čeprav skromnih turističnih uslug. Škoda pa bo v bližnji prihodnosti lahko še mnogo večja na račun majhnega turističnega prometa, saj bo z dograditvijo predo- KRANJSKI & L A S tel ji - zlasti na šolah druge stopnje — so mnogokrat premalo seznanjeni z nalogami in težnjami, ki bi jih morali posredovati mlademu človeku. So primeri, da so prenekateri preveč ozki strokovnjaki in odlični pedagogi, ki pa mladini ne znajo pravilno posredovati aktualnih družbenih dogajanj. Zato niso redki primeri, da šolska mladina ne spremlja sproti hitrih družbenih dogajanj in da je z njimi bolje seznanjena delav-Gka mladina, čeprav bi pričakovali obratne pojave. Vse kaže, £ da (je bil doslej premalo v ospredju problem, da bo kader, ki je'danes še na šolah, v prihodnje na,odgovorni h delovnih mestih v podjetjih, zavodih in organizacijah, ki pa mu bo manjkalo zrelega poli-tično-gospodarskega znanja. Samoupravljanj e je mnogim dijakom in študentom poznano le bolj ali manj formalno. Zato so na omenjenem posvetu sklenili, da bodo obravnavano gradivo poslali vsem, ki se ukvarjajo s skrbjo za nove kadre, predvsem pa šolam šolskim odborom, mladinskim organizacijam in drugim. Sklenili so tudi, da je potrebno izdelati kvaliteten program za razredne ure, ki naj bi bile na vseh šolah druge stopnje in v vseh sedmih Obnovljena „Delikatesa" obdarila prvega potrošnika Ob navzočnosti predsednika ObLO Jesenice, predsednika stanovanjske skupnosti Plavž, direktorja trgovskega podjetja Delikatesa in mnogih potrošnikov je izročil v ponedeljek zjutraj predsednik sveta za blagovni promet pri ObLO Jesenice tov. Jeršin obnovljeno in povečano poslovalnico Delikatese 6VOjemu namenu. Z njo so dobile Jesenice moderno urejeno in sodobno opremljeno samopostrežno trgovino s 76 m» prodajne površine, ki bo odprla tudi ob nedeljah od 7. do 17. ure. Prvemu potrošniku, komaj 10-let-nemu Borisu Konigu iz Murove, je poklonil ob otvoritvi poslovodja Malej lepo darilo. Nova samopostrežna trgovina vzbuja pozornost z bogato izbiro in še posebej z ckusno aranžiranimi izložbenimi okni. Obetajoči načrti Na predzadnjem plenum« d« W& laelo, trudi, da bi mladinsko orga izvoljen za predsednika ObKT»MS Jesenice Milan Veskovič, zaposlen v predelovalnih obratih jeseniške Železarne. Novi predsednik SO ki je v četrtek sklenil, da bo gradnjo stanovanjskega bloka v okviru potreb in finančnih mož-le na svet za šolstvo ObLO Kranj, ! nouti podprl. - R. Milan Veskovič nizacijo v jeseniški občini okrepili in njeno dejavnost izboljšali. Takoj po prevzemu funkcije je pregledal dosedanje delo komisij inittgotoviL da so vse - razen komisije za MDB - delale slabo. V razgovoru je dejal, da ima trenutno največ dela s pripravami na občinsko mladinsko konferenco« ki bo 11. novembra. Da bi delo izboljšali, meni, da bo nujno treba prenesti dejavnost na komisijo in razbremeniti sekretariat, ki je bdi doslej težišče vse dejavnosti, prav tako bo predlagal, naj bi plenum zmanjšali od 31 na 19 članov, da bo bolj elastičen. Tre- JESENIŠKI KOVINAR nutno v Jeseniški občini zaključujejo s konferencami po aktivih in osnovnih organizacijah. Le-te pa so bile v gospodarskih organizacijah dobro pripravljene in izvedene, slabše pa po šolah. Po mnenju tov. Veskoviča bo morala mladinska organizacija v prihodnje več misliti na vajensko, mladino, ki se doslej mnogokrat ni ukvarjala z nalogami, ki spadajo v njeno stroko. Potrebno bo tudi izboljšati sodelovanje med mladinsko in ostalimi organizacijami, med katerimi doslej še ni bilo potrebnega sodelovanja, kar je tudi slabilo dejavnost mladinske organizacije. - U. ra in nove ljubeljske ceste promet verjetno še mnogo večji, kot je sedaj. Zato bi se morali turizma in njegovega razvoja v prihodnje Tržičani lotiti z vso načrtnostjo in si zato že v prihodnjem letu zagotoviti tudi potrebna sredstva. Glede prihodnosti turizma v tržiški občini pa bi se morali odločiti za eno izmed naslednjih teženj, ki obstajata med Tržičani: ali se lotiti urejevanja že obstoječih objektov (domov in gostišč) ali pa se lotiti novih gradenj. Spričo zastarelih sedanjih objektov je vprašanje, kolikšne koristi lahko pričakujemo od sredstev, ki bi jih bilo potrebno v obnovo investirati. Zato bi se bilo prav gotovo pametneje odločiti za izgradnjo zimskega turističnega športnega centra na Zelenici. Zelenica ima vse naravne pogoje, da bi to lahko postala. Tržičani bi se morali le odločiti, da bi ugriz- SREBRNI JUBILEJ JESENIŠKIH PLAVŽARJEV V nedeljo, 21. oktobra, je poteklo 25 let, odkar v jeseniški železarni obratuje visoka peč številka 1. Zgrajena je bila leta 1937. Sprva so uporabljali v peči oglje in dosegli dnevno le po 80 do 90 ton proizvodnje grodlja. Ko so zaradi prevelike porabe oglja — saj so ga porabili v šestih tednih okoli 2000 vagonov — pričeli uporabljati češkoslovaški koks, so povečali proizvodnjo na 110 do 120 ton dnevno. Konec leta 1940 so zgradili še drugo visoko peč, obe pa so s pričetkom druge svetovne vojne ugasnili. Prva peč, ki so jo po nekai mesecih spet dali v pogon, je bila med drugo svetovno vojno povsem iztrošena in je bila po osvoboditvi potrebna obnove. Rekonstrukcija je bila izvršena leta 1946. Pozneje so obe peči še izboljšali, zgradili cow-perje, dogradili pražilne peči in rudni dvor ter tako dosegli v letu 1954 s 132.041 tonami grodlja rekordno proizvodnjo. Nove pridobitve in izboljšave visokih peči pa predvideva tudi rekonstrukcij-ski načrt Železarne. Te bodo omogočile skupno proizvodnjo obeh peči v obsegu 300.000 ton ali z dnevno zmogljivostjo ene peči 420 ton grodlja. Lep delovni jubilej so počastili jeseniški plavžarji s slovesnostjo, na katero so povabili vse sodelavce, ki delajo na visokih pečeh, pa tudi že upokojene plavžarje. Delavski svet EE topilnice pa je imel slavnostno sejo .na kateri so prisotni poslušali poročilo o 25-letnem delovanju visokih peči in uspehih njenih plavžarjev, ki so v 25 letih proizvedli že nad dva milijona ton grodlja. - U. sprejemanju novega družbene^ načrta za le'o 1933 Za začetek b; morali dobiti vsaj toliko sredstev da bi si zagolovili potrebne na' črte. - B. F. USTAVA IN LETNE KONFERENCE V OSPREDJU Za danes popoldne jc sklican plenum ObO SZDL Tržič. na ^t-numu bodo razpravljali predvsem o dveh zadevah: Pripravah nj letne konferenre krajevnih organizacij SZDL in o pripravah, kako naj bi na terena organizirali razprave z občani o predosnutka nove ustave. ZA DAN ZDRUŽENIH vPRODOV Tržiška Delavska univerz* . . tos prav gotovo še mnogo boU T tivna, kot je bila lani. čeprav že takrat lahko ugotavljali 1°*° dokajšnjlmi uspehi opra vi j*' s^.* J poslanstvo. Razen seminarjev Z in pojrnsiih tečajev letos *Z redno prireia najrazličnejša. aj^a vanja. 1;' so skoraj vsak \?a*~ Razveseljivo je. da so te^e davanj vedno tudi aktualnc "rT nes zvečer ob 19.30 bo v Ca k jevem domu predavanje " čeno 24. oktobru - dnev,,*?"' Naslov predavanja je — ».§,. " z narodi«, Predavatelj pa, v,lin ' vinar Bogdan Pogačnik. »VEČER ZABAVNE GLASBE« Takšen je bil naslov ponn.-kove večerne prireditve v pa v jevem domu v Tržiču. - ,"' čani .nočno pogrešajo podobne ; tudi druge zabavne priredV, razumljivo, da so se ob z-oVfc bavnega kvarteta Bellev , * Ljubljane domačini in ©T-Jmi zbrali v velikem s:evlu y "j? mačine so bili prav ..,tovo *a: j* ni že napovedani pevci Sa • sicer: Ital"an Rav Martino v- " Robič in Majda Sope r) Pred dnevi so izročili na Hrušici v prostorih tamka Jšnje osnovne šole novo urejene prostore otroškega vrtca svojemu namenu. Prostori obstojajo iz garderobe in prostorne učilnice oziroma igralnice, v kateri jc skupino otrok s tovarišico Klinarjevo ob povratku z dopoldanskega izleta posnel naš fotoreporter. Otroški vrtec lahko sprejme 50 otrok RAZGOVORI Z ftSLEGATl Danes (in tudi včeraj) sn k-,-tržiški občini razgovori z J za bližnio ob^ko konfere^ ziške mladine. Doleea tol mačii predsednik komisij^ _ ustavna vprašanja pri ObO s/m Janko Btirnik. To je bilo Prv„ (l>. vrstno predavanje. V šolah j.pJ^ zarskega izobraževalnega rentra bodo tolmačili osnutek ustave ta-di po razredih, kar je posnemanja vredno. - U. ŠPORT. •ŠPORT »ŠPORT • $PORT OBVESTILO Predavanje o zboljšanju discipline in varnosti na cesti V ZVEZI Z AKCIJO »ZA ZBOLJŠANJE DISCIPLINE IN VARNOSTI NA CESTI« VAS OBVEŠČAMO, DA SMO PRIPRAVILI ZANIMIVO PREDAVANJE, KI BO V PETEK, DNE 26. 10. 1962, OB 19. URI V AVLI OKRAJNEGA LJUDSKEGA OD-BORA KRANJ (nova stavba). PREDAVAL BO TOV. ADOLF STOPAR. OBVESTILO POSREDUJTE VSEM POZNANIM KORISTNIKOM CEST, DA SE PREDAVA-NJA UDELEŽIJO V CIM VEČJEM ŠTEVILU. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ VABLJENI Na glinaste golobe Okrajna lovska zveza za Gorenjsko jo pred kratkim organizirala prvo pravo lovsko tekmovanje. Na strelišču v Sfaruževem so .sii pomerili v streljanju na glinaste golobe (prvič v Kranju) in streljanju na tarčo jelena. V prvi disciplini je zavzela prvo mesto tričlanska ekipa lovske družine Šenčur (v postavi Jože Kirbiš, Aldo Zorzut in Slavko Velikanje), pri tarči pa so dosegli prvo mesto člani LD Besnica. mali oglasi • mali oglasi (»Napadavci« odgovarjajo prodam Prodam dobro ohranjeno 120-bi&no harmoniko. — Ogled pri Jožici Godler, Dom slepih, Skofja Mi 4252 Prodamo mešalec za gnetenje »esta (150-11 trski), razdelilnik Za rezanje testa in ostalo opremo Pekarskega obrata. Prednost na-fcrpa ima državni sektor, po 5. novembru pa tudi privatni 6ektor. - Obrtno podjetje Cerklje na Gorenjskem 4253 Takoj prodam dvosobno stano-**nje. — Oddati ponudbe pod »Jesenice* 4254 Zaradi selitve prodam razno teharsko orodje in napravo za izdelovanje vzmeti za ščipalnlke ter le nedovršen stroj za obdelavo lesa. — Hvalica, Kosarska 3, Tržič 4255 Prodam kravo, ki bo čez en meto tretjič teletila. - Možjanca 4. Preddvor t prašiča. 50 ktr težka, * Voglje 40 F srodno prodam % "900 km. — Ivan bačevo 38 Prodam kravo s hbiri. — Breg ob kupim Seno in slamo činah kupujemo. v omejenih koli Ustne ali pisme ne ponudbe poslati na Kmetijsko gospodarstvo Kranj, Vodovodna c. 4, telefon 22-52 4214 Kupim novo italijansko lambre- to. — Matevž Jeraša, Stražiška 15 4270 Kupim ali zamenjam za krompir 600 kg sena. - Preddvor 56 4271 4236 prodam. 4257 moped Colibri Osterman, Pre-4258 teličkom ali po Savi 11, Kranj •4259 Obdelan les za ostrešje prodam ali zamenjam za opeko. — Naslov v oglasnem oddelku ' 4260 Prodam »moštarce« in zimska jabolka. — Lužo 29, Šenčur 4261 Prodam vseljivo hišo z malim K**podarskJ>m poslopjem. Cena po dogovoru. — Franc Potočnik, Grad, Partizanska *8; Bled 4282 Prodam posestvo z zemljo. Cena po dogovoru. — FraJKHška ►Potočnik. Brezje 37, Križe 4263 Prodam h i so v Naklem 57 pri Kranju. — Ponudbe oddati pod •Vaeljiva« 4264 Prodam 2 prašiča, okrog 80 kg taka. — Alojz Jenko, Trbojc 14. Smlednik 426.) Prodam 2 kravi po izbiri. — Tu-ptliče 10 4266 Takoj prodam Primo — 150 cem, u 170.000 din. — Mato Polajnar. Poteče 14, Preddvor 4267 Prodam mlade pse, krasne čistokrvne nemške ovčarje, stare 9 tednov. — Toni Malenšek, Dom slepi Stara Loka 28, Skofja Loka Prodam 2 -Horexa« — 350 ccm. • Gorenjesarska 24, Kranj 4269 Podpisana rva«*. Vidic, delavka Kranj, Kajuhova °, preklicujem in obžalujem, kar sem neresnično govorila o T. D. iz P., kakor tudi obžalujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla njej in se ji zahvaljujem, da Je odstopila od tožbe. Obljubljam, da v prihodnje ne bom več šiirla neresničnih govoric 4272 Oddam, lepo opremljeno sobo dvema .sestrama ali prijateljicama. Povprašati od 11. do 16. uro popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku 4273 Prekileujem besede, s katerimi sem žalil Cirila Savsa, Preddvor. — Janez Kok. Breg 4274 Organom L>I iz Kranja in Škofje Loke se zahvaljujem za vrnitev ukradenega kolesa. — Alojz Ov-senik 4275 Dvosobno komfortno stanovanje v bloku menjam /a manjše. Ponudbe pod »Kranj« 427G Inštruktorja za risanje iščem. - Ponudbe pod »Takoj« 4277 Od Bitnja do Gašteja izgubljeno torbico z denarnico in gotovino, vrniti prosim na i M Kranj 4278 Trgovina »RADIOCENTER« v Kranju sprejme trgovskega pomočnika. Pogoj: izučen v trgovini. Nastop službe takoj. — Ponudbe oddati v trgovino 4279 Dne 19.10. sem izgubil denarnico >z nekaj denarja od gostilne na Plavžu do zdravstvenega doma na Jesenicah. - Vrnili proti nagradi na podružnico Glasa na Jesenice 4280 Potrošniki, pozor! PRODAJALNA POHIŠTVA »ŠIPAD« Kranj. Trg revolucije 2, (ki-HO »Storžič«) obvešča cenjene kupce, da je znižala cene posameznim delom sobnega, kuhinjskega in pisarniškega pohištva za 20 do 30 odstotkov. Obiščite nas in oglejte si brezobvezno za nakup naSc prodajne Izdelke v naši trgovini ali v skladišču v Naklem nasproti Marinška od 6. do 14. ure. V ponedeljek, 15. oktobra, je bil v Glasu objavljen članek z naslovom »Se en napad na sodnika«. Da bi bili dogodki prikazani v pravi luči, je naša dolžnost, da širši javnosti vse še enkrat pojasnimo. TVD Partizan Proddvor-Bela jc v počastitev krajevnega praznika organiziralo pokalni nogometni turnir, ki 60 se ga (razen domačega) udeležila tudi sosednja moštva - iz Pred osel j, Visokega in Trboj. Kot je znano, sta bila finalista »Preddvor« in »Visoko«. Ze na začetku tekme je bilo čutiti napeto vzdušje, vendar smo upali, da bo sodnik tov. Arh zadevo znal urediti. Zal, pa je odpovedal na vsej črti in je tekal po igrišču kot 12. igravec gostujočega moštva. Kapetan domačega moštva je pri njem protestiral (ker ima izmed igravcev edini to pravico), vendar ga je sodnik zaradi ugovarjanja opomnil. Ko pa je gostujoči igravec po vrsti poškodoval tri domačine, sodnik ni ničesar ukrenil! S tako grobo igro so gostje povedli z 1:0, ne pa domači — kot piše K. Igra je bila od minute do minute bolj groba; res so imeli premoč gostje, toda ne v Igri — pač pa v prerivanju. Pri tem jo čudno, da sodnik ni videl prekrškov postov, ampak je opominjal samo domače. Rezultat tega prerivanja je bil ob polčasu 2:1 za goste. Po odmoru smo bili priča prvi rugbv tekmi na Gorenjskem! Sodnik je stalno prekinjal tekmo in razpravljal z igravci (če je bila igra res ostra, mu damo prav — opi uredništva), potem pa je iz igre izključil kapetana domačega moštva. Kaj je ta rekel sodniku trenutni živčni napetosti, ne vemo, vendar bi ob takem sojenju še marsikdo »izgubil živce«, kaj šele igravec, ki se mu godi krivica. Omenimo naj, da v dveh letih igranja nobeden preddvor-skih nogometašev ni bil izključen, kapetan moštva pa sploh nikoli opominjan. Izključeni je storil napako, ko so je po nekaj minutnem čakanju vrnil na Igrišče, misleč, da bo rešil moStvo pred krivičnim porazom. K. piše, da »so tedaj domačini obkolili sodnika pred garderobo, dva mladinca pa sta ga pričela brcati«. Res je 14-letni pionir N. F. brcnil sodnika, zato pa je prejel zasluženo kazen in ga je klub suspendiral. Sodnika so zaščitili domači igravci in tehnično vodstvo, ne pa gostje — kot navaja pisec članka. In končne- — kar so tiče sodnikove izjave. Pravi, da je sodil po sodnišk'h pravilih. Nogometni zvezi bi svetovali, da tovariša Arha o teh pravilih še enkrat izpraša, ker je očividno nogomet zamenjal z rugbvjem. Strinjamo športa, vendar bi pripomnil i da njegovo sojenje meče slabo luč na kranjski sodniški zbor, ki sicer solidno opravlja svojo dolžnosti. TVD Partizan Preddvor-Bela V Boh i n ju spet nogomet Po daljšem premoru se jo preteklo nedeljo ob nogometnem igrišču v Bohinjski Bistriri zbralo nad 300 ljubiteljev nogometa, ki so z navdušenjem spremljali prijateljsko srečanje med domačo enajsto-rico in jesenskim prvakom I. razreda NPK Partizanom iz Naklega. Po povratku nekaterih bohinjskih fantov iz JLA so domačini spet lahko sestavili nogometno enajsto-rico in vse kaže, da se v bohinjskem kotu obetajo za nogomet lepši časi. Letošnjo prvenstveno tekmovalno sezono so sicer že zamudili, zato pa bodo že sedaj pričeli s pripravami, da se bodo lahko udeležili borb M točke v so-zoni 1963/64. V pripravah jim bosta pomagali občinski zvezi za telesno vzgojo v Radovljici in Kranju. Bohinjci so na nedeljskem srečanju pokazali, da nogometa Se niso povsem pozabili, odlikovali pn so se z veliko požrtvovalnost jo. Kljub temu pa so jih gostje, ki žo več let igrajo nogomet, zasluženo premagali z rezultatom 9:4 (5:2). Srečanje je na zadovo! !>tvo vseh vodil sodnik Marjan Mulić iz Nove Gorice. — F. Gorenjska rokometna liga Duplje : Sava 14:13 Duplje, 21.okt. — Potem, ko so ^pdili ob odmoru za 2 gola. so gostje v nadaljevanju povečali razliko še za en gol (10:7). To pa al preprečilo domačinov, da ne bi ponovno osvojili obe točki in sc tako približali naslovu prvaka. — DUPLJE: Grašič II 6. Jeruc 3, Kenda 2, Grašič I 1, M.Boncelj 1, S.Boncelj 1; SAVA: Bohinc 4, Pirih 3, Rebolj 2, Horvat 2, Zor-man 1, Klavora 1. Dobro je sodil Gorjan z Golnika. Najboljši športnik Gorenjske 1962 Vsako leto ob DNEVU REPUBLIKE bravci GLASA z nagradno anketo izberejo NAJBOLJŠE GORENJSKE ŠPORTNIKE. Vabimo vas, da nam s svojimi predlogi tudi letos (tokrat žc sedmič) pomagate sestaviti desetorleo najuspešnejših športnikov in izbrati »zmagovavca«, ki mu bo uredništvo Glasa kot NAJBOLJŠEMU ŠPORTNIKU GORENJSKE V LETU 1962 izročilo PREHODNI POKAL. Da se boste za svoje desetorice laže odločili, bomo v naslednjih 12 .številkah na kratko opisali važnejše dosežke gorenjskih športnikov od decembra lani do vključno novembra letos. Poiskusili bomo pisati tako, da na nikogar nc bomo posebej vplivali in bomo vsaiklh vaših dopolnitev v sestavljeni desetorici samo veseli. DECEMBER Začnimo pri jeseniških hokejistih, ki so lani (potem ko so petič osvojili naslov državnih prvakov) zgodaj pričeli m pripravami na novo prvenstvo. TISLER. SMOLEJ, FELC, KLINAR in VALENTAR so bili najboljši igravci moštva, ki Je doma dvakrat premagalo goste iz Švice, enkrat Poljake, na turneji po Švici pa so bili uspešni trikrat. Pozimi jo tudi sezona namiznega tenisa. Na zveznem mladinskem turnirju na Jesenicah je bil triglavan FRELIH drugi (za Veckom), domačin REBOLJ in KAVClC pa sta osvojila deseto in enajsto mesto. Kavčič se je odlično odrezal tudi na dvoboju mladinskih reprezentanc Slovenije ln Hrvatske, saj je bil edini neporaženi igravec (odsotna sta bila Frelih in Vecko). — Član Triglava TERAN je na prvenstvu LRS v Kranju spet postal prvak med člani (pred tem se je kot član državno reprezentance udeležil mednarodnega prvenstva Švedske), odlično tretje mesto pa je pripadlo Frelihu. — Republiška prvakinja med članicami je postala CADEZE^A (Triglav), PLUTOVA pa je skupaj s Teranom postala prvakinja v mešanih parih pred Cadcžcvo in Frclihom. — Tudi na turnirju ženskih republiških reprezentanc sta Plutova (v prvi ekipi) in Cadcžcva (v drugi) dokazali, da sodita med četvorico najboljših Jugoslovank. Tudi iudoisli Triglava v postavi STARE, BAVEC, RAKOVE C, GOVC. SIFKOVIC in KAVClC so se aelo dobro odrezali. Z 12 /TiaKiimi in lc enim porazom so zavzeli drugo mesto v republiški ligi *r za državnimi prvaki »Ljubljane«. Joseniški kegljači so v Ljubljani zmagali na šesteroboju najboljših jugoslovanskih ekip. Najboljši v vrsti je bil SLI-BAR. Smučarski tekači so startali v Ratečah. Med člani sta bila najboljša dolgoletna repre/.entanla Oašper KORDEZ (Triglav) in Zdruvko IILEBAN.IA (Mojstrana), pri mladincih pa sla pobrala lovoriki KALAN in KOBILICA (oba Gorje). Ro-kemetaširi Mladosti in poleti atletinji Triglava Ivanka in Marija TOI ARJEVT sta na smučeh tedaj premagali ostale mladinke. V odsotnosti reprozontantov. ki so bili na pripravah v Cerviniji, so na tekmovanju alpincev na Starem vrhu zmagali bratje KLINARJI z Jesenic — prvi je bil Stanko, drugI Jože, tretji pa Andrej. Med mladinci .sta bila najboljša Jeseničana JAKOPJC in BOSKIN. t* m i c Predlog desetorice najboljših gorenjskih športnikov pošljite na naše uredništvo najkasneje do 22. novembra letos. Nagrade bodo prejeli tisti, ki se bodo s svojim predlogom najbolj približali končni razvrstitvi. — Da bo izbira kar najbolj realna, bomo enako sestavljene lestvice (tako so doslej nekateri skušali .spraviti v ospredje svojega ljubljenca med športniki) upoštevali kot en predlog; enako tudi delno spremenjene z enako pisavo (najrealncjšo izmed več lestvic istega pisca bo izbrala posebna komisija). Triglav in Jesenice prvaka Preteklo nedeljo so bila končana še zadnja tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah. Lahko rečemo, da smo z rezultati gorenjskih predstavnikov zadovoljni. Najbolj so presenetile Igravke kranjskega Triglava, ki SO po lanskem neuspehu igrale z veliko voljo in osvojile prvo mesto. Izgubile so le srečanje v Novem mestu, postale pa so tudi slovenske mladinske prvakinje. Je-seničanke so nekoliko razočarale. Lestvica: Triglav 6 5 1 16: 6 10 Novo mesto 6 S 1 14: 7 10 Jesenice 6 2 4 8:J4 4 se z njim, da to škoduje ugledu Kamnik 6 0 6 4:18 0 V zahodni skupini druge slovenske lige za moške sta se borili za prvo mesto gorenjski moštvi »Jesenice« in »Kropa«. Po spomladanskem delu so vodili Kro-parji brez izgubljene tekme, nato pa so popustili in zaradi poraza na domačem igrišču proti Triglavu celo zdrknili na tretje mesto. »Jesenice« so zaradi tragičnega dogodka v moštvu izgubile prva tri srečanja, nato pa so z dobro igro uspele povrniti izgubljeno in tako jih bomo po enoletnem premoru lahko spet videli v družbi najmočnejših slovenskih odbojkarskih kolektivov. »Žirovnica« je igrala vseskozi solidno in bi z nekoliko več sreče obstala višje na prvenstveni lestvici. Triglav (v spomladanskem delu Gimnazija Kranj) je slabo začel in mu je pretil izpad, vendar si o z odličnim finišem, v katerem je štirikrat zmagal, zagotovil nadaljnje igranje v tej konkurenci. Lestvica: Jesenice Črnuče Kropa Kamnik Žirovnica Triglav Kočevje Izola 14 11 14 10 14 10 14 8 14 14 14 14 37:16 22 34:19 20 37:22 20 34:23 16 26:28 12 17:32 10 19:33 a 12:38 4 M. J. Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo Izdala ▼ knjigi. Vse življenje ne bom pozabil" Ritinega krika, tega poslednjega med tolikimi ljudmi tako osamljenega in skrivnostnega krika, ob katerem sem ves vzrirhtel: •Aljosai« Babina smo v vročem avgustovskem opoldnevu pOljfopalit.sredi fpzda. V žalosrfcno, peščeno zemljo. Z lopatami smo posekali korenine in mu izkopali grob. Gozd je bil razredčen. Sonce je pripekalo tet na čistini in iz Tanjenih dreves se jo v potočkih cedila smola. In močno Je vonjalo po vlažni zemlji in svežem lesu. ;v * ' ' Razoglavi smo v tesnem krogu stali ob grobu in vojaka z lo-Wtanr»Vki sta .še kopala v jami, sta hitela pod pogledi prisotnih. Babin leži na svežem kupu zemlje, zavit v šotorovino, črnolas, čudno rumen, s strnjeno krvjo na ustnicah. Na levem licu, pod ušesom, 'Y ostaj lop neobritih dlak. Odmaknem pogled. Nekdo zašepeta, da b! morali Red rdeče zvezde odpeti in ga vrniti štabu. Vsi šepetajo. Zraven mene stoji Bril in pripoveduje nekomu, kako je šele pred •edavnim priael v bataljon in, nič hudega 6luteč, obljubil Babinu, o« sta bo. preživel. In zdaj se je uresničilo: preživel ga je... Vojaka zleze t a iz groba, pobereta lopati in 6e umakneta v ladje. Na Icup zemlje stopi Karajev. V tišmi se razleže rezek gla6: •Tovariši vojaki in častniki! Danes pokopavamo...« Zona me spreletava. Ozrem se in s pogledom iščem Rito. Ni je trika;. Prevzame rrie občutek olajšanja. Se davi mu je Frolikov tffval vodo po hrbtu. Babin je prhal pod hladnim curkom in se f««el. moker in živahen drgnil z dlanmi. Z zavistjo sem gledal itfiicasto telo in štel brazgotine. Tako se bo vojna bližala koncu in še marsikoga bo zadela zgubljena krogla, čeprav se razum s tem ne bo mogel špoprijazniti. Odrine me neznan major, ki« se z zadržanim dihom preriva v sprednjo vrsto. Pogledam ga in nenadoma uzrom nad njim. na drevesu, sivkasto, od dežja skrivenčeno deščico z obledelim napisom. S tc/.avo ga razvozlam in preberem besede: »Iz enega debla je moč napraviti milijon šibic. Ena sama šibica pa more upepeliti milijon dTeves. Varuj gozd pred ognjem!« Predvojni napis v gozdu, ki so ga uničili topovi. Mar ni vse, kar smo doživljali žo četrto leto. nastalo iz drobnega plamenčka, ki ga niso takoj poteptali, temveč zavestno razpihovali, dokler ga slednjič ni bilo več mogoče pogasiti? Karajev prepusti svoj prostor na kupu majorju, ki 6e je pri-gnetll v prvo vrsto. Vznemirjen sem, ker ni Rite. Previdno so umaknem iz kroga, da bi jo poiifkal. Spotoma srečam nekaj vojakov. Eden izmed njih se smehlja zbegano kakor človek, ki 6e je bal, da bo zamudil, pa v poslednjem trenutku spozna, da je prišel še o pTavem času. Dolgo iščem Rito in ko me začne resno preganjati skrb, jo nenadoma zagledam. Sedi na podrtem deblu. Sprva ne najdem moči, da bi stopil k njej, in tako opazujem njen hrbet pa tenko sled jermena prek rame do pasu. Potem skesano sedem k njej. Nekaj bi ji moral povedati. Toda kaj naj porečem, saj so vse le prazne besede. Strmi predse z mrtvimi, ugaslimi očmi. Lica ima vneta. Sledi posušenih solz. Nenadoma razumem* čemu ni šla k pokopu. Biia je Babinova žena in prijatelj, najbližje bitje, ki je delilo z njim dobro in zlo. Vendar s slozaml nI sodila k grobu, med neznane častnike. »Rita!« jo previdno pokličem. Ne obrne se, morda me ni slišala, strmi predse. Počakam trenutek in ponovim: »Rita ...« Tedaj se hlastno obrne in znova se ji zaiskri v očeh. Pogled se ji kreše v odkritem sovraštvu. Nič hudega ji nisem storil. Vendar živim. Babin pa je mrtev. In če bi naj zdaj umrl namesto njega, bi rad privolil. Toda tu sem brez moči. Za nama se razleže neubrana salva. Vidim, kako Riti vzdrhti hrbet. Vstane in naglo odide. Rada bi pohitela, toda druga salva jo prehiti in se ji zareže v uho, ko odhaja. Se dolgo sedim sam na podrtem deblu. Sele zdaj, po Ritinem odhodu, spoznam, da je nekje v meni ves žalostni dan utripalo nejasno upanje. Spoznanje je prišlo šele zdaj, ko Rite ni več. Ponoči zapuščamo položaje, pehota 6e odpravlja dalje. Rita gre z bataljonom. Se posloviva se ne. Hudo mi je pri 6rcu in zaradi nje trpim! Rumena zvezda svetlo i;ori vso noč nad vzpetinami, ki so ostale za nami. Dolgo jo ogledujem. Najbrž ima kakšno ime - Slrius, Orion... sama tuja imena, ki jih nočem poznati. Bosonogi ležimo ob cestnem robu v prašni travi: Sajenko, Vasin, Pančenko in jaz. Sajenko je iztegnil debele noge z mesnatimi podplati — po njih se sprehajajo muhe - obraz pa je zakril s črno kubanko in spi. Tudi Pančenko spi. Leži na boku, pod glavo ima vrečo 6 hrano. Se v snu jo varuje — kdo ve, pred kom. Kakor da potujemo z vlakom, kjer se med vojno marsikaj zgodi. Saj se vojskuje — med drugim — toda večinoma na« oskrbuje z živili, pripravlja hrano in nas pita. Gospodinjske skrbi ga trpinčijo celo v snu. Zaskrbljen obraz ima. Za pasom mu namesto ročnih granat visijo tri čutare. Z Vasinom ga sočasno pogledava. Kot vsak obrtnik je uravnovešen in miren, pozna svojo ceno in zre na Pančenka z dobrodušnim prezirom. Pogleda se srečata in Vasin se nasmehne. Prvič opazim, da kp Vasinove oči v soncu rdečkasto lesketajo. Nasploh je prikupen zagorel fant, lasje se mu rdečkasto leskečejo, črne obrvi ima, kakor It oglja, pa r;>von in nonoson vrat. Sedi ts podvitimi. golimi nogami in rezlja ctave, zre nekako zviška nn marsikoga višjega1. Kmalu se bomo razšli. Lenohno razvn'rnl. orjaški in ravnodušni Sajenko ni vajen, da bi ee moral preregnttl pri delu. Prijet-neje mu je, če se s patruljo plttj k Nemcem, kot na da bi mora! kopati jarek. Zanj mi ni treba skrbeti. Njegovo življenje bo k?kor vroč, razpuščen avgustovski opoklrm. ko ?e Pfoveku še v senci ne ljubi premakniti roke. Ženske ga ljubijo in njegova žem - n?jbrž bo staknil suhljato, prepirljivo žensko, kajti krlor preveč poskuša, slednjič kislo ugrizne - mu nikdar nc ho pdtnMtila. da Jo vara z drugimi. Grizla ga bo pa sitnarila ln rophvM'lf) pa hiš!. Todn Stjenko sodi med ljudi ,ki jih zlahka ne podrH Mimogrede povedano edini je iz moje baterije, ki nikdar ni bil ranjen, čeprav je bil ves ča6 vojne na fronti. Prihodn bohinjskega sirarstva Sprejeta lokacija ni najboljša Dograditev ob jubileju »Bohinjski sir in naše ceste. Precej skupnega imajo: luknje. Kadarkoli se vozim po njih, se vedno spomnim nanj. V prvem kraju ga kupim in si ga pošteno privoščim, da potolažim želodec...« — Anekdota s tolikimi inačicami kolikor je lukenj v cmcnlalcu in na cestah (kje jih je več?), na rovaš o naših cestah. Pa ne da bi mislili, da so bohinjskemu siru prinesle sloves kotanjaste cesle. Ne! Sirarstvo na bohinjskem ima že skoraj stoletno tradicijo in bo kot predvidevajo kar dostojno proslavilo jubilej. r DROBEC IZ SIRARSKE KRONIKE Ieto 1860. Precejšnja revščina. Ljudje se v glavnem preživljajo z živinorejo, oglar-Jenjem in prav malo jih je, ki se Ukvarjajo s poljedelstvom. S proizvodnjo kuhanega masla so se ukvarjali le premožnejši, ki so ga v Trstu zamenjavali. Nekateri iz posnetega mleka izdelujejo skuto in domači sir »preejenk in mo-hant«, kar je sestavni del vsakdanjega domačega jedilnega lista. Prelomnico pomeni prihod nekega Švicarja, ki nauči izdelovati Bohinjce sir v hlebih po emental- Sirarna v Stari Fužini je v hiši s številko 90, pod to pa Je vklesana letnica 1883. Na njej je tudi vzidana spominska plošča z imeni padlih v minuli vojni skem načinu, za katerega se udomači ime »bohinjski sir«. Te novosti so se kmalu vsi navzeli. -Glas o tem je šel daleč naokoli. To je izboljšalo dohodke bohinjskega kmeta. Pojavile so se va" ške sirarnice, vendar razdrobljeno sirarstvo že takrat ni dalo enotne kvalitete. To je prišlo najbolj do izraza okoli leta 1926, ko so začeli zdelovati sir v mlekarnah tudi izven Bohinja. 1932. leta je nastala bohinjska mlekarska centrala, ki je združila proizvodnjo sira v vseh vaseh tedanje občine Boh. Bistrica oziroma spodnje bohinjske doline od Ribčevcga laza do Nomenja in je imela sedež v Bohinjski Bistrici. Danes vemo, da je živinoreja v Bohinju sila važna panoga, saj predstavlja 63 odstotkov narodnega dohodka. Prav tako vemo, da je v bohinjskem kotu proizvodnja sira razdrobljena: v 28 sirarnah predelajo na leto do 1 milijon 200.000 litrov mleka v 90 ton sira. Le-te kakor tudi njihova oprema so zastarele in ne zadovoljujejo potreb. Tega se zavedajo tudi Bohinjci, saj že nekaj let razpravljajo, kako bi mle-karstvvo spravili z mrtve točke. Zakaj današnji bohinjski sir nima več tiste kvalitete, s katero si je pridobil sloves in potrošnik z njim ni najbolj zadovoljen. Z razmišljanjem o jutrišnjem sirarstvu so se pojavila deljena mnenja. Eni so bili za gradnjo skupnih zorilnih kleti in skladišča v Bohinjski Bistrici .drugi pa 60 se potegovali za gradnjo nove moderne centralne mlekarne za ves Bohinj. Zmagali so zagovorniki centralnega objekta, vendar 6e je V sirarskem obratu v Stari Fužini smo se srečali z ANTONOM TA-LARJEM, nagrajencem letošnjega »Kravjega bala«. Tam tudi prodajajo sir na drobno. Ko je zarezal v hlebec sira, se je nehote sprožila kamera Med zorenjem zahteva sir posebno nego. Tri mesece mora biti v to-rilni kleti z določeno temperaturo in določenim odstotkom vlaee v zraku. Vsak drugi dan je treba hlebec obrniti in ga obrisati Prvi mesec ga Je potrebno umiVati s toplo vodo tako kot dojenčka OB JUBILEJU riedaj so načrti že izdelani. Po d predračunu bo v^^^tj? nja novega mlekarskesa jekta v Srednji vasi okoli S ~" lijonov. Zato so že zagotovil sredstva. Nekaj bo 5*255? kmetijsko-gozdarska z^^1 Srednji vasi. ki skrbi za^LJ' v bohinjskem kotu, osbi bodo dali krediti za kar činski ljudski odbor Radovat izglasoval poroštvene iZia Po predvidevanjih bodi , njo začeli že v PrihodrriJl končali pa bi jo 1964 leta * letu, ko bo praznovalo lii0^3* sirarstvo stoletnico obst r^1**0 • Res da si Jutrišmjega JJ\^ stva pravzaprav siraL, ^ sodobno urejenih obrt* ^ terih kapaciteta nai k *»* 8.000 do 10.000 nt, 1 bila 06 dnevno, ne moremo mkk* ti. Zato se bo moralaZa!l!5* proizvodnja mleka ? njih letih vsaj podvJ Pribod-mer pri KZ v SredS ' ° razmišljajo. Toda ki-1 ** bi zapisali ,da bi se^Ub terou ukvarjati v prvi vrs?01*^* K jem kmetijstva ±Z Z mw" mlekarstva, ne' * moreje k dohodkov v izkrr>h^ menda h v Bohinjski B£feU razmisli. C1 temeljite zopet ustavilo pri lokaciji: Srednja vas ali Bohinjska Bistrica. — Sprejeta je bila prva. MNENJE STAREGA SIRARJA Ko smo se ondan potepali po »sirarskem« Bohinju ,smo se spomnili Janeza Zmitka iz Stare Fužine 72. Petinpetdesetlet-ni Janez Zmitek, ki je zaposlen v mlekarskem obratu v Bohinjski Bistrici, je v svoji »sirarski ka-Bieri« vzgojil do začetka minule vojne 16 sirarjev. »Potem jih nI bilo več, nihče se ni hotel učiti, pa tudi tisti, ki so bili. so šli v LIP, kjer so bolje plačali.-« Pobarali smo ga, kaj meni o perspektivi bohinjskega sirarstva. — »Menim, da je problem zorilnih kleti večji kot pa gradnja novega objekta, sicer pa v kolikor bi gradili nov objekt, naj bi bile sedanje sirarne le zbiralnice mleka .za-kaj gradnja centralne mlekarne bi bila nedvomno bolj primerna v Bohinjski Bistrici. Tam so dani vsi naravni in gospodarski pogoji. Ce bo nova mlekarna v Srednji vasi, se bo moralo mleko voziti tja z dveh strani, s čimer se bo vsekakor povečala režija prevoza. Da je mleka v zgornji dolini več, velja le za tri mesece: marec, april in maj, zakaj kasneje gre živina v planine. Takrat tudi prenehajo z obratovanjem sirarn, medtem ko obrat v Bohinjski Bistrici proizvaja vse leto.« BODICE • Zadnjič sem končal pri Ra-'doveljčanih, na žalost pa moram danes spet začeti pri njih. Vsi tisti, ki ze dotgo niste bili na vrsti, mi to oprostite. Približno pred "štirinajstimi dnevi sem na kletnih vratih v Prešernovi ulici št. 10 prebral naslednii »lep* napis: VSE NAPAKE POPRAVLJENE POZDRAVLJEN BODICAR NASVIDENJE — H. S. Na poti Iz Naklega v Tržič gre cestni promet kar trikrat preko železniške proge. Mnogokrat je v cestnem prometu precejšen zastoj zaradi spuščenih železniških zapornic. Zastoji pa bi bili seveda lahko precej krajši, če zapornic ne bi spuščali prezgodaj in jih dvigali prepozno. Včasih je treba čakati tudi po pet, deset ali več minut! Vsekakor gre v teh primerih za precejšnjo neodgovornost tistih, ki upravljajo z zapornicami. Z življenjem pa se večkrat igrajo številni pešci, kolesarji, mopedisti in drugi, ki gredo kljub zaprti cesli čez propo.N.v -:c S:> bile v takšnih primerih že precej pogoste. Naša slika pa pr'l-.azujc, kako sc je ob spuščenih zapornicah prerinil jezdec čez prpgo, Konj je šel nerad preko, zato mu je moral Jezdec »pomagali« s palico. Komaj dobro sta prišla preko, pa Je prisopihala lokomotiva. Kaj bi bilo, če bi se konj spotaknil? Zapornice so zalo, da preprečujejo nesreče in tega se morajo zavedati vsi korislnikl cest Na sosednjih vratih pralnice pa: »Tvoj gobec Bodičar*. Lepa reč! Pred enim mesecem sem opozoril tamkajšnje prebivavce na nekaj napak, zdaj pa so mi jo takole zagodli. Celo podpisali so se. Upajmo, da kratica H. S. ne pomeni hišni svet. In konec koncev — napak je ostalo še vedno precej, ena pa je nova — velik napis, ki prav gotovo ni na pravem mestu. V ^dokumentacijo bom v kratkem naštel nekaj napak, ki so še ostale: vrata v pralnico so nestrokovnja-ško popravljena, namesto razbitih šip so deske in tema v pralnici, smeti pod stopnicami so dobile nov prostor v kotu, nad veznimi vrati je ostala razbita šipa, podboj za vezna vrata jc še vedno otroška gugalnica in vrat ni mogoče zapreti, pralni kotel se je odluščil od zida itd. Po vsem tem me čudi, če se jc pod takšen napis res upal podpisati hišni svet, za katerega nekateri trdijo, da že dve leti ni imel nobenega sestanka. Meni je odleglo. Upam, da bo prizadetim Radovljičanom moje pi semec kaj zaleglo. O Rad potujem, zlasti še, če imam tudi Marjano s seboj. Toda ko sva bila zadnjič v Kranjski gori, je Marjano minilo veselje do tu ritma. Ogorčena je zapuščala središče turistične gornjesavske doline, če že motel v Kranjski gori nima toliko gostov, da bi sproti pohodili^ travo in plevel, ki raste med kamnitim tlakom od ceste do vhodnih vrat, potem naj prosijo goste, da bodo v prostem času poskrbel za ureditev dohoda. Res je škoda, da komaj nov turističen objekt že daje videz zapuščenosti. • In še ena »turistična cvetk iz Tržiča. Nekaj besed moramo zapisati na račun »prijaznih* Tržiča-nov. ki tujcem dajejo »odlične* turistične informacije. Če jih gost vpraša, kje je ljubeljska cesfa, se tujec zarad' napačnih podukov kaj hitro znajde v Lomu! Hvala z.-' taksno prijaznost. Do prihodnjič na svidenje Vaš Bodičar »V teh dneh samo čistimo trdilno skorjo 30-40 kilogramov težkih sirovih hlebcev« — so dejaU KO SODIA, FRANC MED J A, TINE GARTNER in J02E SEST, slrarji v Srednji vasi, ki so v ten-T klicu praznovali že 10-letnlco m P0" NESREČE NEPOJASNJEN PADEC Preteklo soboto zvečer je na čirskem klancu na cesti III. reda Kranj - Trboje padla kolesarka Danica Knific in se huje poškodovala. Zakaj je prišlo do padca, še ni pojasnjeno, kolesarka pa še ni sposobna, da bi se spominjala dogodka. HUJŠI KARAMBOL NA ČEŠNJICI V ponedeljek ob 14.30 se je dogodila v Cešnjici hujša prometna nesreča. Iz Srednje vasi proti Cešnjic] je vozil po levi strani motorist Valentin Sodja in se za- letel na ozki cesti v nasproti vozečega motorista Mihaela Lenarta, ki je peljal po desni strani. V karambolu je dobil Sodja hujše poškodbe (zlom desne čeljusti, poškodba noge In reber) ln jc bil takoj prepeljan v bolnišnico .medtem ko je dobil Mihael Lenart le manjše praske. Skoda na vozilih je ocenjena na 200.000 dinarjev. MOPEDIST IN PEŠEC Pretekli ponedeljek ob 15.45 se je z mopedom pripeljal po Cesti JLA v Kranju Jože Piskernik. Na križišču Koroške c. in C. JLA je v tistem trenutku skočila na cesto Marija Frantar. Prišlo je do karambola, v katerem je dobila Marija Framtar hujše poškodbe, medtem ko je bil mopedist lažje poškodovan. Oba sta dobila ta- kojšnjo pomoč v domu. ^avstven ML TRČENJE NA PREHODIT Ob 6.05 se je pretekli ^ ljek pripeljal z motorjem \? Pangeršič po cesti JLa n ^ hodu za pešce na križjU, V**" ške c. in C. JLA je zadel , šca Radjaja Hambijana J.1** prečkal cesto. Pri nesreči J* bila najhujše poškodbe J £ pretres mozgan - Ivana Pa šič, ki se je peljala s svojini* žem na motorju. Pešec ]e hujži udarec v nogo. POTISNILO »V Slatini Je gorelo* Je bil na. »lov nesreče, ki smo jo objavili pred kratkim. Takrat smo z»p^ sali, da so večjo škodo prepre. čili begunjski gasivci. Podatek pa ni točen. Požar so pravoč««^ xa-dušili gasivci iz Podgoce.